Kontakt

Kazalo
 
  Domov|Novice|Pogledi|Vse o sindikatu|Ugodnosti članov|Pravna pomoč|Povezave|Predpisi NSDLU|Pišite nam|Peticije|New  
 
 
Aktualno
Arhiv pogledov
Pogledi 10/2016
Pogledi 9/2016
Pogledi 6-7/2016
Pogledi 5/2016
Pogledi 4/2016
Pogledi 3/2016
Pogledi 2/2016
Pogledi 1/2016
Pogledi 11/2015 - 12/2015
Pogledi 10/2015
Pogledi 6/2015 - 9/2015
Pogledi 2/2015 - 5/2015
Pogledi 1/2015
Pogledi 12/2014
Pogledi 10/2014 - 11/2014
Pogledi 1/2014 - 3/2014
Pogledi 2/2013 - 5/2013
Pogledi 12/2012 - 1/2013
Pogledi 5/2012 - 11/2012
Pogledi 10/2011 - 5/2012
Priloge
Arh
New
Pogledi
 
   
  Infotag: Pogledi/Arhiv pogledov/Pogledi 10/2016
   
  Pogledi 10/2016




Oktober 2016

ŠTUDIJ, POUČEVANJE UMETNOSTI; ŽIVLJENJE, KARIERE; KIPARJI, PESNIKI, PROFESORJI; ZDAYUSLO

Uspešna dela niso preračunljiva.
Miha Colnar, Dnevnik, 29.10.201
Kipar Lujo Vodopivec v intervjuju pripoveduje o študijskem izpopolnjevanju v ZDA in od – od l. 1985 – poučevanje na ALU v Lj. Njegova razstava v Moderni galeriji Iz ateljeja http://www.mg-lj.si/si/razstave/1806/iz-ateljeja-lujo-vodopivec/ prikazuje novejšo kiparsko produkcijo v vsakdanjih materialih.
(Vaša generacija je opuščala klasiko, kaj pa v ZDA?)
Duh časa, zunanji vplivi, pravi. »Pretežni del moje generacije je izšel iz ortodoksnega klasičnega kiparstva in ljubljanska šola je bila v tem odlična. Ko sem prišel v New York, kjer sem v poznih 70. letih študiral /…/ je to okolje blazno cenilo mojo preteklo izkušnjo, saj ameriški umetniki moje generacije niso poznali klasičnega kiparstva.«
- Duh časa, življenje, moderna umetnost?
»Pomeni so zelo gibljiva stvar, ki se s časom tudi spreminja. Meni so 70. in 80. leta pomenila predvsem učenje« in »v začetku občutil željo po znanju o klasičnem kiparstvu in modernizmu. Takrat je vse izhajalo iz umetnosti same, same, a se je to potem spremenilo. Dobil sem občutek, da umetnost sama sebe žre. Zato je bilo treba pogledati naokrog, v življenje.«
- Nato postmodernizem, prelom…
»Če si res želiš nekaj početi, potem je bistveno kam skočiš. Obstajajo različni načini /…/ kako priti bližje do želene izjave. Druga stvar so karieristične strategije, ki so pogoste /…/ vendar te stvari dokaj hitro izginejo.«
- Preračunljivci : ustvarjalci novega?
»Uspešna dela so pogosto nastala brez preračunljive strategije. Tega se je treba osvoboditi. Nekateri ustvarjalci so tako morali odskočiti od konvencije in začeti povsem na novo. Pri nas /…/ Tomaž Šalamun, ki je poezijo ustvarjal na povsem drugačen način. ( - O njem in o kontekstu preberite vsaj prve tri pesmi in njegovo biografijo na: https://www.poetryfoundation.org/poems-and-poets/poets/detail/tomaz-salamun#about in še besede prevajalca Briana Henryja. B.M.)
»Na takih stvareh se kiparstvo in umetnost hranita.«
- Teorija, praksa?
»Nekdo je lahko poln znanja iz umetnostne zgodovine, a le kaj bo naredil, ko mu ta diskurzivna oprema ne bo več služila? Na kaj se potem nasloni? To se je zgodilo tudi meni, zato sem popolnoma opustil ortodoksno in elitno kiparstvo ter se usmeril v vsakdanje prakse, ki pa se vedno hitro spreminjajo.«
- Akademizem?
»Ko sem začel poučevati, sem ravno prišel iz ZDA. Imel sem velik zagon, ki so ga napajala nova znanja in izkušnje. Takrat sta na akademiji ( ALU, zdaj http://www.aluo.uni-lj.si/) poučevala Drago Tršar in Zdenko Kalin, ki sta sledila principom klasičnega kiparstva. Sam pa sem študentom ponujal nekaj popolnoma drugega in očitno sem bil primeren za nove generacije, ki so skozi mojo izkušnjo lahko dobile drugačno predstavo o kipu.«
- Poučevanje?
Takšno »intenzivno poučevanje človeka izmuči. Veliko pa je odvisno tudi od študentov, koliko časa bodo zdržali, kaj imajo povedati in koliko jim je ta prostor naklonjen. Če bi podobne stvari želel poučevati v mednarodnem prostoru, na Zahodu, bi moral garati kot žival. Tu je bilo mnogo lažje.«
- V Jugoslaviji?
»Če je volja umetnika dovolj močna, se lahko preseli v Pariz, Berlin ali New York, vendar sem se v Jugoslaviji dobro počutil, zato sem se tudi vrnil. Namesto kariere sem si želel živeti življenje.
V NY je bil galerist iz Elkon Galery http://www.agora-gallery.com navdušen nad mojim delom. Rekel mi je, naj ostanem in si ustvarim kariero.« Na vprašanje, kaj zanj pomeni kariera je galerist odvrnil, »da to, da bom kipe prodajal bogatašem.«
Četudi je NY poleti »krasno mesto, sem se odločil, da grem domov in nato na jadranske otoke.«

Kristalni čas.
L. Kovačič, podlistek, 39, Delo, 29.10.2016
V nadaljevanju podlistka ( - najboljšega slovenskega romana l. 1991 in najboljšega v zadnjih 25 letih, (2016) http://www.delo.si/kultura/knjiga/kresnik-25-kristalni-cas-kot-obracun-s-samim-seboj.html Lojze Kovačič (- pisatelj, tudi avto romana 'Deček in smrt', je bil takrat, konec 80. let, zaposlen v Pionirskem domu v Lj. - v isti stavbi – Baragovem semenišču/Akademskem kolegiju je še zdaj študentski dom. B.M.)
piše, kako je imel v dvoranici 'književno vzgojo' »v t.i. 'književni delavnici. Sem hodijo mladi, študentje različnih fakultet (UL), naravoslovne, tehnične, pravne, delavci iz tovarn, uslužbenci administracij, mlečnozobi pripravniki iz komerciale, začetniki v pisanju, ki jim je literatura spovednica, zatočišče ali izhod v sili. Najprej se jih je prijavilo 12 /…/ zdaj jih je 35. Ne polic ne študij jim, izgleda, s svojo doktrino ne bosta naredila obraza, kvečjemu kako kremžilo.«
(- Od 'obraza' pride 'izobrazba' / bildung, https://de.wikipedia.org/wiki/Bildung , ključni pojem pri reformatorju (visokega)šolstva: https://de.wikipedia.org/wiki/Wilhelm_von_Humboldt . B.M.)
»On kaj naj počnem jaz s tem pisanim asortimanom različnih karakterjem, senzibilitet, imaginacij, pesniških jezikov, ustvarjalnih postopkov, notranjih stališč?... Ja, vem, neki vrednostni sistem obstaja ali vsaj občutek za ravnovesje /…/ s pomočjo katerega racionalno obvarujemo pred skrajno avtonomijo nadracionalnega, ki, če ga jemlješ etično, predstavlja hujši, pregrešnejši prestopek od iracionalnega, kajti čisti dialektični deduktivni ratio v nasprotju z iracionalnim ne dopušča nobenega oblikovanja več, v svoji togi prevzetnosti zataji celo svojo logičnost, prestopi vse razumne meje, uide v brezkončnost … Atomzirana pamet je radikalno zlo, ki ovrže logiko in s tem logičnost celotnega vrednostnega sistema. Ohraniti normalen občutek, se pravi ohraniti ravnovesje, najti slog, svoje mesto v konkretnosti…«.

Pesnik + smrt = ( )
E. Johnson, Debeljak, Sobotna priloga, Delo, 29.10.2016
Erika Johnson, Debeljak http://www.mladina.si/52105/erica-johnson-debeljak-prevajalka-pisateljica-in-publicistka/ piše o/b skrivnostni smrti svojega moža, 28.1.2016. Na gorenjski avtocesti, pred »predorom Peračica se je ustavil ob robu ceste, stopil iz avtomobila, zatem pa je vanj trčil tovornjak. /…/ Skoraj nemudoma po Aleševi smrti (- o njej in o njem glej www.nsdlu.si Pogledi, zlasti februar 2016) so se začele /…/ širiti govorice, da je /…/ storil samomor, da je na cesto /…/ stopil z namenom, da konča svoje življenje. /…/ Okoliščine /../ ponujajo /…/ pojasnilo.
Aleš je bil decembra 2015 na bolniškem dopustu. Na FDV (UL) se je oglasil le enkrat v začetku januarja, preden je nato pred zimskimi počitnicami vzel še teden dni bolniškega dopusta. Še pred njegovo smrtjo sem /…/ slišala namigovanja, da ima raka. V resnici /…/ je trpel zaradi hemoroidov in prestal kar nekaj posegov, ki pa /…/ so povzročili nove zaplete in /…/ hude bolečine«.
Po smrti so seznanjeni z njegovim stanjem takoj »pomislili na to, da je stopil iz avtomobila, /…/ ker so ga mučile bolečine, da jih je poskušal ublažiti«. Zdravniki, ki so ga poznali so pomislili, »da ga je prizadela lažja kap ali embolija, zaradi katere je bil zmeden /…/ in stopil na cesto.« Da je obstajalo »tveganje na kap – zaradi kajenja, hudega stresa in morda zaradi« omenjenih posegov.
Nedavno jo je »znanec, ki se ne giblje v kulturniških krogih, a ima, kot kaže literarno domišljijo, vprašal, ali je imel Aleš sovražnike.« Odgovorila je, »da jih je imel - - svojega ugleda in položaja, ki ga je imel v slovenski književnosti in akademskih krogih, vsekakor ni dosegel, ne da bi se komu zameril – vendar ne /…/ takšnih, ki bi ga hoteli ubiti.«
»Tako je konec Aleševega življenja postal dovršena postmoderna smrt. Vsak od nas projicira na /…/ zaslon svojo lastno zgodbo /…/ vendar vse te projekcije /…/ ne pripomorejo k resnici. /…/ Pravzaprav /…/ razkrivajo več o nas /…/ o naših odnosih do Aleša, o naših življenjih, naših strahovih in željah, ambicijah in negotovostih – kot pa o Aleševih namerah, ko je tistega sončnega zimskega dne /…/ stopil iz avtomobila.«
»V času njegove smrti je bila naša družina razkropljena po svetu: najina hči /…/ je bila na kolidžu v Pragi, najin starejši sin /…/ je delal kot prostovoljec v /…/ Latviji, sama pa sem bila na obisku pri svoji ostareli materi v /…/ Kaliforniji. /…/ Najin mlajši sin (16) /…/ je bil edini /…/ v Lj. /…/ in on me je o tem, kar se je zgodilo, obvestil, ko sem se vrnila s svojega zadnjega brezskrbnega kosila.«
»Zelo jasno je, zakaj jaz, Aleševa žena in vdova, zavračam idejo o samomoru in zakaj /…/ projiciram besedo 'nesreča'. Če bi storil samomor, bi to pomenilo, da ga nisem poznala /…/ kot sem mislila da ga. /…/ Najhuje pa bi bilo, da bi se /…/ počutila krivo /…/ da sem ga v trenutku največje stiske zapustila. /…/ Z njim sem /…/ 23 let /…/ delila najbolj intimne misli, strahove in sanje. Zame je bila /…/ prevladujoča značajska lastnost /…/ njegov siloviti tekmovalni duh, odločnost biti najboljši. Hotel je biti najboljši pesnik, /…/ esejist, /…/ profesor, /…/ in najzvestejši mož in oče. Ta značajska lastnost mi ne gre skupaj s samomorom.«
»Aleš je bil hiperpoduktiven. Na nacionalni in mednarodni ravni je opravljal tri poklice, il je pesnik, esejist in profesor /…/ zaverovan v svoj prav ter včasih tudi napadalen; bil je nezaustavljiva sila narave. Njegova /…/ smrt, interpretirana kot samomor, je /…/ za nekatere priročna razpoka v njegovem oklepu. Tako kot zmaj v votlini, s šibko točko, ki kaže na njegovo umrljivost.«
V primeru, da je njegova smrt »zgolj neumna in naključna nesreča«, piše vdova, se moramo »soočiti z negotovostjo svojih življenj in ničevim prepričanjem, da nadzorujemo svoje življenje«, realnost, ki se lahko zgodi vam ali komu ki ga ljubite.« To lahko vzbudi globok strah, zato takšna ihta pri projiciranju zgodbe in osmislitvi, česar ni.
Govorice o samomoru so povzročile veliko bolečine. »Da, zavedam se, da je Slovenija družba, kjer je samomor /…/ pogost« in je »kombinaciji umetnika in samomora /…/ dosegla mitološke razsežnosti« in zdi se ji, da kolektivno 'željo' zadovolji »zgolj takšna interpretacija«. Zato ima občutek, da je bila »utišana, izbrisana.«
Pred leti, ko se je z možem preselila v Slovenijo, so jo spraševali, zakaj se on ni preselil v Ameriko. O tem se nista pogovarjala; vedela je »da se hoče vrniti v svojo deželo tam živeti in ustvarjati v svojem jeziku ter poučevati mlade Slovence. /…/ Svojo znatno energijo je posvečal temu, da je bil pesnik, javni intelektualec ter navdihujoč profesor in mentor.«
Zdaj bo ostala tu in njena prva naloga je preobrniti razpravo od smrti k »Aleševemu življenju. K osupljivemu obsegu knjig, pesmi, esejev in člankov. /…/ enciklopedični razgledanosti in moralnemu pogumu. K strasti njegovega pedagoškega sloga. /…/ razglednicam /…/ šalam, ki jih je spremljal vreščeč smeh /…/ tudi k tistim, ki /…/ nam je v življenja prinesel živahnost, ljubeznivost in bistroumnost.«
(- V zadnjih letih sem B.M. povzel precej njegovih člankov; pobrskajte teh Pogledih – v google vtipkajte Aleš Debeljak. Osnovni podatki: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ale%C5%A1_Debeljak ; obširnejše: http://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-literat-in-sociolog-ales-debeljak.html.

TRG ZNANJA, ŠTUDENTKE, PROFESORICE, MENTORJI; VPIS; SOFINANCIRANJE DOKTORATA

Nepreslišano.
M. Grobelnik, (rtvslo), Dnevnik, 27.10.2016<
Marko Grobelnik, znanstvenik http://ailab.ijs.si/marko_grobelnik/ :
»Nekoč si šel na faks, profesor ti je povedal, kar ti je povedal. Do drugih gradiv je bilo težko priti. S tem profesorjem si bil bolj ali manj zaklenjen. Če te ni maral, si lahko imel težave. Popoln monopol je imel. Danes lahko v primeru slabega profesorja študent pride do veliko boljšega materiala zgolj z nekaj kliki. Prej je profesor povedal, kaj študent potrebuje, na kakšen način mora zadevo razumeti, danes pa se je trg odprl in monopol je padel. Bilo je neizogibno. Ravno včeraj smo imeli podoben pogovor. Bolonjski študij je bil tako zamišljen, da odpre trg znanja študentom in da posredno ruši monopole univerz, ki niso bili samo v naši državi. Z reformo se je do neke mere vzpostavil trg znanja in študentom ga je veliko lažje izbirati. Pri tej spremembi ni nujno vse najboljše, je pa v povprečju boljše, kot je bilo prej.«

Mladi raziskovalci naj ocenijo svoje mentorje.
Jasna Kontler Salamon, Delo, 2.10.2016
Urška Slapšak, mlada raziskovalka na KU Lj., društvo mladih raziskovalcev http://www.dmrs.eu/ :
»Program mladih raziskovalce (MR https://www.arrs.gov.si/sl/mr/predstavitev.asp ) je zelo dobro zastavljen, saj nam omogoča /…/ socialno varnost v času doktorskega študija in raziskovalnega dela, tako da se lahko popolnoma posvetimo svojim raziskovalnim projektom in študiju.«
Možne pa so »izboljšave na področju mentorstva. Vsak MR bi moral imeti pravico in dolžnost, da pred zaključenim /…/ študijem poda svoje mnenje o mentorju, ki bi se tudi upoštevalo pr nadaljnjih izborih za mentorska mesta /…/. S tem bi omogočili širjenje dobrih mentorskih praks, deljenje delovnih izkušenj, znanj in nasvetov, spodbujanje ustvarjalnosti in skupnega dela, /…/ razvoju samostojnih MR.«
Med težavami omenja, da »se povečuje negotovost MR po koncu študija. Po uspešnem zagovoru doktorata ni socialne varnosti, prav tako je /…/ malo razpisanih podoktorskih mest« za »v znanstvenoraziskovalni sferi. Nekateri se zaposlijo v gospodarstvu, drugi gredo /…/ v tujino. Vrnitev /…/ ni tako samoumevna, saj pri nas služb /…/ primanjkuje, poleg tega je ponavadi zaposlitev še težje dobiti, če si vmes v tujini.«

Šola kot podjetje in vpis kot tvegana investicija.
P. Brezavšček, Pisma, Dnevnik, 27.10.2016
»Seznanitev javnosti s situacijo doktorskih študentov in študentk, ki zaprošamo za sofinanciranje študija«, je Pia Brezavšček naslovila pismo, ki ga »je v znamenje podpore podpisalo tudi več kot 30 visokošolskih profesorjev in profesoric.«
»Po treh letih vrzeli bo letos ponovno mogoče pridobiti sofinanciranje doktorskega študija.«
Zadnji model financiranja študija – »inovativna shema« je bila »primer dobre prakse in je marsikomu omogočila /…/ študiji na 3. stopnji ali ga vsaj občutno olajšala.«
Letošnji razpis sofinanciranja žal »pokriva zgolj višino šolnine« in v postopku je »kar nekaj absurdnosti«, na katerimi podpisniki seznanjajo javnost.
1. Vsaka univerza je razpisala lastne pogoje in kriterije; na UL je bil razpis odprt teden dni, do 20.10.2016. V njem so nepravičnosti in poenostavitve:
- Po istih »objektivni kriterijih bodo primerjali študente 20 različnih, neprimerljivih, programov, naravoslovnih, humanističnih, družboslovnih.
- Točke je mogoče pridobiti s članki, udeležbo na konferencah, za kar usposablja šele na 3. stopnji.
- Prednost bodo imeli prej prijavljeni, kar bo odvisno od razpoložljivosti mentorjev, urednikov…
- Ob izenačenosti odloča žreb, kar olajša delo a razvrednoti postopek.
- Sofinanciranje lahko dobita le 2 študenta na mentorja; kvalitetni imajo navadno več študentov.
- Mentorji morajo izpolnjevati stroge kriterije raziskovalne uspešnosti, kar je diskriminatorno do št.
- Moški spol se v razpisu uporablja kot 'generični spol'. (- Tudi v tem povzetku; krajše, a ni lepo… B.M.)
2. Vpis v programe je bilo treba izvesti, predno so bili z objavo razpisa znani pogoji. Zlasti samozaposleni do zadnjega niso vedeli, ali bodo s tem statusom sploh kandidirali.
3. Ob vpisu študenti niso vedeli, katere univerze, doktorske šole bodo dobile sofinanciranje od http://www.mizs.gov.si/si/javne_objave_in_razpisi/okroznice/arhiv_okroznic/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi/ . Nekatere očitno kvalitetne institucije so izpadle zaradi neupoštevanja raziskovalnih referenc mentorjev, zaposlenih na drugih institucijah.
4. Nekatere fakultete so neizbranim na razpisu brez težav po izpisu vrnile šolnino in vpisnino, druge so jim odložile plačilo prvega obroka šolnine. Na določenih fakultetah so bili primorani pred vpisom podpisati pogodbe o plačilu. Vpis je bil pogoj za kandidiranje za sofinanciranje zato je to »preračunljivost /… ob izkoriščanju zagonetne situacije /.../ in študentk.«
To je le nekaj nerazumljivosti v postopku, na katerega moramo »tiho pristajati in biti hkrati hvaležni« za možnost sofinanciranja. »Nihče ne ve niti, ali bo naslednje leto /…/ ta možnost spet odprta.«
»/…/ metanje drobtinic, za katere se je treba skorajda stepsti s kolegicami in /.../, ki se nam jih /…/ predstavlja kot konkurenco.«
Ne gre za tehnične podrobnosti ampak za simptom, končuje-jo. »Ne pristajamo na to, da sta posameznica in /…/ blago, ki se /… ponuja na trgu, in da se šolanje razume kot finančno tvegano investicijo – vase - , ob kateri celo šola sama kot mrhovinar preži na negotovo situacijo svojih študentk in /…/.«

ZAPOSLENI : VODILNI; ETIKA, ODGOVORNOST; DELOVNO OKOLJE, RAZMERJA, SPORI; KI, UM, UP

Delovni spor. Kemijski inštitut nad mladega raziskovalca. Gordana Stojilković, Dnevnik, 28.10.2016
Ker mladi raziskovalec Matej Janežič (34) ni doktoriral v predvidenem času, ga nekdanji delodajalec Kemijski inštitut Lj. (- KI, https://www.ki.si/ ) toži za 72.000 evrov, ki ga je KI plačal za njegov triletni jezikovni tečaj nemščine.
Urška Bassin, KI, pojasnjuje, da pogodba s tem nekdanjim mladim raziskovalcem (MR) določa, da mora vrniti vsa sredstva, če delovno razmerje preneha po njegovi krivdi.
M. Janežič je bil na KI tri leta MR, nato pa je l. 2013 – takrat je bil direktor kasneje ustreljeni Janko Jamnik (- o tem je več povzetkov v Novicah in Pogledih, B.M.) - dobil odpoved, skupaj z njegovo mamo Dušanko Janežič, https://sl.wikipedia.org/wiki/Du%C5%A1anka_Jane%C5%BEi%C4%8D, takrat vodjo laboratorija na KI in partnerico M. Janežiča. D. Janežič je bila pionirka matematičnega modeliranja pri nas in je mesec dni po odpovedi je prejela Zoisovo nagrado; zdaj je profesorica na FAMNIT UP. Odpoved iz krivdnih razlogov naj bi dobila tudi zato, ker je ob zjutraj prihodu na inštitut potrjevala prisotnost tudi za oba sorodnika. O tem in o domnevnih elementih nepotizma je napisala poročilo tudi protikorupcijska komisija KPK. (- O teh očitkih glej tudi: http://www.delo.si/ozadja/kemija-med-javnim-in-zasebnim.html , B.M.)
M. Janežič je pred delovnim sodiščem na sodišču na očitke o odsotnosti z delovnega mesta in da ni delal odgovoril takole: »Diplomiral sem na ekonomski fakulteti in tudi doktorat je bil v precejšnji meri ekonomski, moj mentor (na EF UL) je bil Vlado Dimovskihttp://www.ef.uni-lj.si/pedagogi
Zatrdil je, da je 80% svojega delovnega časa preživel v knjižnici EF UL. 20% naloge je bilo povezane z molekularno biologijo. L. 2010 se je kot edini prijavil na razpis za mladega raziskovalca pri Milanu Hodoščku, KI Lj. http://independent.academia.edu/MilanHodo%C5%A1%C4%8Dek
M. Janežič: »Za doktorat oz. simulacijo sem potreboval računalniški sistem, ki ga je razvil in vodil Hodošček. Tri leta smo razvijali nalogo v Cobissu http://cobiss.si/ je objavljenih najmanj 30 mojih strokovnih člankov, l. 2012 sem bil sprejet na harvardsko univerzo (ZDA), predaval sem v tujih državah. Vsi pravijo, da nisem delal, a to ni res, veliko truda sem vložil.«
Milan Hodošček, Ki Lj., njegov mentor, ki je veliko sodeloval z V. Dimovskim, je potrdil njegove izjave o tem da pretežno delal na fakulteti, manj kot polovico delovnega časa pa na KI, »a brez nas ne bi mogel doktorirati. »Na inštitutu je bil prisoten, če je bilo treba. Izpolnjeval je vse naloge, bil je eden boljših študentov, naredil je več kot je bilo treba, a to očitno pri nas ne šteje.« Odpustili »so ga kot kriminalca. Vse, kar je bistveno je naredil, vse bistvene probleme smo rešili«, potreboval bi še tri mesece za dokončanje doktorata.
M. Janežič je dejal, da je v treh letih, v roku, je opravil vse izpite, zaradi obsežnosti naloge pa je zaprosil za polletno podaljšanje. »Enkrat so mi podaljšali, ko pa sem zaprosil za še eno /…/, so me odpustili. /…/ Prekinili so mi tudi dostop do baze podatkov, zato tudi še nisem doktoriral.«
Želel je odkupiti računalnik, na katerem je delal, a so na inštitutu to zavrnili.
Pravi, da so mu na KI z odpovedjo in s tem, da ni mogel do računalnika onemogočili dokončanje doktorskega študija.
Delovno in socialno sodišče v Lj. bo v mesecu dni sporočilo svojo odločitev v tem delovnem sporu.

Rektor UM naj odstopi.
S. Modrijan, Pisma, Dnevnik, 29.10.2016
O odnosu vodilnih do zaposlenih na rektoratu UM in njihovi odgovornosti piše tiskovni predstavnik sindikata Sviz http://www.sviz.si/ Sandi Modrijan.
Zaradi pisma zaposlenih na rektoratu UM je Sviz marca 2016 pozval Igorja Tičarja, rektorja UM, naj odvzame pooblastila Teodorju Lorenčiču, takratnemu glavnemu tajniku UM. Očitali so mu spolno nadlegovanje, poniževanje zaposlenih, vulgarno obnašanje in sporne premestitve in ocene za delovno uspešnost.
Komisija, ki jo je nato imenoval rektor je ugotovila, navaja S.M., da je T. Loren

ič »s svojim vodenjem /…/ na rektoratu nedvomno ustvaril sovražno in žaljivo delovno okolje«, opisano v pravilniku o varovanju dostojanstva delavcev UM. https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx
Namesto da bi se rektor poskrbel za ugled ustanove in zaščitil žrtve ter se T. Lorenčiču odrekel, ga je »imenoval na položaj pomočnika glavnega tajnika za odnose z javnostmi in promocijo«, piše predstavnik sindikata. Človek, ki »žali, ponižuje, ki je vulgaren, ki šikanira ženske, kot so zapisali zaposleni«, ki »resno načenja ugled univerze, bo v imenu univerze komuniciral z javnostjo« in »skrbel za njeno promocijo!«
»Nekaj floskul o političnem preganjanju /…/ je bilo dovolj, da je Teodor Lorenčič izničil ugotovitve komisije«, zaposlena, ki sta »opozorila, pa bosta izgubila svoji delovni mesti.«
Za sramotno ravnanje je odgovoren rektor, meni predstavnik Sviza in »zaskrbljujoče je, da se od /…/ spornega ravnanja ni distanciral Senat UL« in pozval rektorja k odstopu.

UP. Bodo primorski raziskovalci končali na cesti? U.Š.K., Dnevnik, 29.10.2016
Nadaljuje se spor med UP https://www.upr.si/sl/ in Znanstvenoraziskovalnim središčem (ZRS http://www.zrs-kp.si/), ki že nekaj časa napoveduje osamosvojitev.
Vsaka stran pojasnjuje svoj pogled, pristojno ministrstvo MIZŠ pa je zaskrbljeno.
Sodelavci ZRS so na tiskovni konferenci opozorili na sklep senata UP, da bo ZRS v ukinjen, če ga vlada ne bo preoblikovala v samostojni zavod. Rok Svetličič, pravnik, filozof in profesor: »Gre za sistematično uničenje ZRS«, to je »morda naša zadnja tiskovna konferenca.« Rado Pišot, direktor ZRS Koper je dejal, da je rektor UP D. Marušič s pomočjo njemu lojalnih profesorjev finančno in kadrovsko izčrpaval ZRS UP. Domnevno zato, ker mu njegovi raziskovalci niso bili lojalni.
Na rektoratu UP so zatrdili, da so položaj ZRS ves čas reševali s pokrivanjem njegovih dolgov, ti dolgovi so največja težava. Zdaj skušajo zgolj zavarovati poslovanje univerze, če ne bo pravočasno ustanovljen novi javni raziskovalni zavod.
Ministrstvo http://www.mizs.gov.si/ je sporočilo, da je že pripravljeno besedilo dogovora o prenosu dejavnosti na ZRS, ki bi ga podpisala rektor in ministrica. »Pri tem je ključen dogovor o delitveni bilanci med UP in ZRS /…/ ter načinu pokritja finančnih obveznosti ZRS. /…/ Na MIZŠ se dobro zavedamo resnosti situacije na UP, so sporočili. So zaskrbljeni in kritični; od rektorja pričakujejo etično in zakonito delovanje in ravnanje.

ZNANOST, TUDI LAŽNA; FINANCIRANJE RAZSIKAV; OBJAVLJANJE, MEDIJI; ETIKA

Etično raziskovanje. Razsodišče za plagiate, finančne afere in lažno znanost.
U. Škerl Kramberger, Dnevnik, 27.10.2016
Plagiati, astronomski honorarji, dodatki na stalno pripravljenost, sporen doktorat, mobing/šikaniranje na UM, odpovedi na UP, upadanje proračuna za znanost – »večajo prepad med znanstveniki in družbo«, piše Uroš Škerl Kramberger.
In nadaljuje z drugimi zarotami (v) znanosti, za katere se izve od prijateljev in z interneta:
»Podnebne spremembe so zarota! Voda ima spomin!« Kemija iz letal vpliva na naše misli! Cepljenje je zarota farmacevtske industrije! »Astrologija je visoka znanost! Piramide v Bosni so stare 10.000 let! Znanstveniki nam prikrivajo resnico, ker so sužnji kapitala!«
Filozof Luka Omladič, FF UL, pravi, da ga za znanost ne skrbi, ta dejavnost je močnejša kot kadarkoli v zgodovini in njen doseg narašča. »Problem pa je, če se znanost oddalji o družbe, če med znanstveniki in javnostjo ni dialoga«, če ima javnost znanstvenike za elito, nepovezano z ljudstvom. V resnici naši znanstveniki niso del elite: »Prekarizacija je dosegla tudi znanstveno sfero, zlasti mlajše raziskovalce. Ti nimajo eksistencialne varnosti, odvisni so od vsakokratnega projektnega denarja in ne vedo, kaj jim prinaša prihodnost. V negotovosti pa se znanstveniki neradi javno oglašajo in ne razpravljajo o dogodkih v znanstveni sferi. Niso kritični, saj bi se hitro lahko komu zamerili in bi bila njihova kariera ogrožena.« Vendar jih to ne odvezuje od tega, da z javnosti pojasnjujejo, kar ljudje mislijo, da vedo, je res in kaj ni res.
L. Omladič je skupaj s kolegom in kolegico dal pobudo za civilnodružbeni monitor etike v znanosti, stičišče mnenj in častno razsodišče.
Funkcijo monitoringa že 20 let opravlja internetni blog Kvadrakadabra ( - časopis za tolmačenje znanosti http://www.kvarkadabra.net/ ).
Njegov skrbnik Sašo Dolenc je skupaj s kolegom in kolegico napisal v predlogu/vabili na posvet: http://www.kvarkadabra.net/2016/10/potrebujemo-civilnodruzbeni-monitor-etike-v-znanosti/
»Kljub temu, da medijske afere zmanjšujejo ugled znanosti v Slovenij, je po drugi strani povsem jasno tudi, da brez močnega javnega pritiska nujno potrebnih sprememb v akademsko-raziskovalni skupnosti ni mogoče izvesti.« http://www.kvarkadabra.net/2014/09/referat-na-posvetu-o-etiki-v-znanosti/
Urša Opara Krašovec https://www.dnevnik.si/1042645680 je poleg (omenjenih) konkretnih primerov kršitve znanstvenih načel opozorila še na nepravilnosti pri financiranju s strani agencije ARRS: »Težave imamo s kriteriji ocenjevanja znanstvenih dosežkov, habilitacijski postopki za visokošolske učitelje in v zaposlovalni politiki.«
O vsem tem se mora znanstvena sfera pogovoriti, v sodelovanju z javnostjo, pravi.
Pred leti je državni zbor sprejel resolucijo http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO68 o raziskovalno-inovacijski strategiji 2011-2020 v kateri je predvidena ustanovitev častnega razsodišča za področje znanosti: »Tovrstna častna razsodišča v drugih evropskih državah dobro delujejo. V Sloveniji pa prave volje doslej ni bilo«, je kritična do odločevalcev U. Opara Krašovec.
Nekaj posvetov na to temo je že bilo, tokratno pobudo (- posvet je bil 17.1.2017, glej posnetek: http://www.kvarkadabra.net/2017/02/ugled-znanosti-v-javnosti-2/ , B.M.) pa je sprejela tudi Slovenska komisija za Unesco. https://www.facebook.com/KomisijaUnesco/ .
(- Z vprašanji etike v znanosti se ukvarja tudi komisija za ženske v znanosti pri ministrstvu MIZŠ http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/zenske_v_znanosti/ .
Glej tudi prispevek
Renate Šribar, ki piše, da oblast nima posluha za to problematiko in je iz komisije izstopila aprila 2016, tudi o/b primeru odpovedane konference o etiki in seksizmu v znanosti na UM: Delo, 17.3.2017, http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/zavedne-ali-zavedene-znanstvenice.html .
Kritična je v svojem prispevku http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/prisvajanje-javnih-institucij-in-ljudje-kot-sredstva.html
tudi Mojca Šorli, Delo, 4.5.2016: B.M.)

ARHITEKT, URBANIST, PROFESOR, PODŽUPAN; LJUBLJANA; NAROD SI BO PISAL ZGODBO SAM…

Naloga arhitekta je, da spreminja svet.
Saša Bojc, Delo, 27.10.2016
Arhitekt Jože Koželj, profesor FA UL, mestni arhitekt Lj. je postal častni član Zbornice za arhitekturo in prostor. http://www.zaps.si/ .
- Urbana prenova Lj., največja po Ravnikarjevi v 80. letih – vaše življenjsko delo?
»Naloga arhitekta je, da spreminja svet. L. je bila po gradnji velikih sosesk v 60. in 70. letih in nato /…/ projektih v 80. letih http://www.arhitekturni-vodnik.org/?arhitekt=15 ustavljena v razvoju /…/ zato sem se odločil za ta usodni korak iz lagodnega akademskega okolja. Živimo v državi, v kateri se problemi desetletja ne rešujejo, medtem pa nastajajo novi. V razvitih družbah anticipirajo razvoj, mi pa za njim capljamo, zaradi česar na ljudi lega skupinska depresija.«
Vesel sem zato, saj sem bil asistent profesorja Ravnikarja in sem ga spremljal do upokojitve«.
- Nadaljujete profesorjevo delo?
»Ja, vsaj tako si domišljam, čeprav se ne morem z njim primerjati.«
- Politika?
Vanjo je šel, pravi https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Ko%C5%BEelj , ker je župan (Zoran Jankovič) presodil, »da je treba v politiko vstopiti aktivno in si tam izboriti načela stroke. »Odločitev za politiko ni bila lahka; kot politik si takoj umazan, poleg tega se je treba navaditi te obrti, kar je težko zlasti v naši demokraciji, v kateri javnost ne zna sprejemati kompromisov, ne zna poslušati in ustvarja konflikte. /…/ Tudi v Lj. je bilo po desetletjih /…/ nerazumljive nemoči treba javnost pripraviti na spremembe« in to nova kulturo prenove »štejem za svoj največji dosežek. /…/ Javni prostor je socialni proizvod.«
- Pri mostičkih na Poti spominov, pred Metalko, na Slovenski cesti ste zaobšli predpise…
»Prav zato je ta eksperiment na Slovenski, okolje sožitja med različnimi udeleženci v prometu, tako pomemben. /…/ Si lahko zamislite, kakšen je odpor staroprometnikov«. Nanj se je zaradi te skupne prometne cone »na družabnih omrežjih usul plaz napadov. Proti meni so /…/ tudi policija oz. državna uprava, čeprav deluje. Naša država je zaradi namnožene birokracije tako rigidna, da se ničesar, kar ni v zakonu natančno zapisano, ne da narediti.«
Zato pravi, da je največji dosežek, da je prepričal »sodelavce in predvsem prometne inženirje, da je mesto skupinski prostor za eksperimentiranje, da so mesta torišča napredka /…/. Najprej je bilo treba premagati strah«, sicer »nikoli ne bi postali http://www.ljubljana.si/si/zelena-prestolnica/ /…/ Evrope«.
- Država: Lj. – Šumi, Kolizej…
»Napisal sem 13 razvojnih projektov, ki bi jih morala uresničiti država, a v Lj. ni načrtovanega niti enega, ni jih v proračunu /…/. Poljska je /…/ prenovila železniške postaje, razpredla avtocestno omrežje, zgradila pomembnejše knjižnice, manjkajoče muzeje in centre za razvoj znanosti /…/ tudi sodišče.«
- Zasebniki?
»Vsak zasebni investitor želi optimizirati vložek«; pri njih je težko vplivati na izbiro projektantov.
- Prioritete v Lj.?
Ena od strateških opredelitev je »širitev mestnega središča, zato /…/ Cukrarna, palača pred njo in Rog, ki bi postali lokalni turistični cilji, za kulturni turizem. »Preureditev Plečnikovega muzeja http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/ je ena taka točka, razširjena z Eipprovo« (ulico).
- Po drugem mandatu ste želeli nazaj na fakulteto – zakaj ste sprejeli tretji mandat podžupana?
Preprosto, »če ne naredimo določenega števila premikov, nisem prepričan, da bo po našem odhodu še sploh kakšen. /…/ Mi smo že skoraj pri koncu. Eipprova https://www.dnevnik.si/1042766168 /.../ je zaokrožila mrežo odprtih javnih prostorov. Zdaj je prioriteta Cukrarna /…/. Če bi zgradili še novi NUK, bi uresničili Fabianijevo idejo o ringu, če bi naredili sodišče, bi nekaj končali. Ta nedokončanost je moj poglavitni motiv, saj je v tej službi zelo težko zdržati in me resnično izčrpava.«

Slovenija jutri.
Nara Petrović, Delo, 28.16.2016
O življenju v kolumni piše Nara Petrović (- avtor knjige 'Slovenija, navodila za uporabo' https://narapetrovic.wordpress.com/tag/nara-petrovic/); začne pesimistično, konča s spodbudo.
»Vse bolj se zdi, da bo jutri slabši kot včeraj. Povsem verjetno je, da bodo prihodnje generacije živele z mnogo manj kot mi /…/ Kdo nam je kriv? Za stoletje smo spremenili Zemljo v formulo 1«, s posledicami, »ki utegnejo trajati tisočletja.«
George Monbiot nedavno v Gurdianu https://www.theguardian.com/profile/georgemonbiot »ugotavlja, da bi na papirju radi manj CO2 v ozračju, v praksi pa bi radi kurili čedalje več fosilnih goriv ter leteli pogosteje in dlje. Shizofreno, mar ne?«
N. Petrović: »Jedro problema samouničevanja ni niti v cenenih poletih niti v vladavini neumnih, to so zgolj simptomi. Problem je v tem, kako danes pojmujemo svoj lastni dom.: hišo, njeno okolico, družino, prijatelje, prehrano, delo, zdravje in bolezni, veselje in stres. Danes je z normalnim domom nekaj hudo narobe, kot ugotavlja Ellen Goodman http://www.ellengoodman.com/ : 'Biti normalen pomeni /…/ se peljati skozi promet z avtom, ki ga še odplačujemo, da bi prišli v službo, ki jo potrebujemo, da bi plačali /…/ avtomobil in hišo, ki jo ves dan puščamo prazno, da bi si lahko privoščili živeti v njej.«
N. Petrović: »Mesta bodo dostojna človekovega bivanja takrat, ko si ne bomo želeli stran na oddih, ampak nam bo najlepše doma.«
»Nekateri ljudje smo korak pred časom. /…/ Zavestno si izbiramo življenje v razkošni preprostosti /…/ Jutri je lahko mnogo lepši kot sta včeraj in danes!«
Priporoča film Demain/Jutri, o tem. https://www.youtube.com/watch?v=-HaQqgPK4e4 .
»Slovenija jutri je lahko živa, radostna, celovita, presežna. Za nekatere med nami je takšna že danes. Ne jemljimo resno zgodbe, ki jo pišejo neumneži. Sami zase pišemo pozitivno zgodbo o danes in jutri in se vdamo vsesplošnemu nezadovoljstvu.
Duško Radović http://www.inter-caffe.com/lista-398.html je lepo rekel:
'Borimo se za dostojanstvo in visoko raven svojega nezadovoljstva. Sramota je, s čim vse so lahko ljudje nezadovoljni.'«

SINDIKATI ZA/PROTI PRIVATIZACIJI V ZDRAVSTVU

Kaj želi zamolčati zdravniški sindikat Fides? Zatajeni plakat.
U. Marn, Mladina, 28.10.2016
Evropska federacija zdravniških sindikatov je za letošnji Action Day pripravila plakat, na katerem »med drugim piše, da zmanjševanje sredstev, zniževanje števila zaposlenih, zmanjševanje števila ur za izobraževanje, onemogočanje strokovnega razvoja, zniževanje plač, korupcija in divja privatizacija … pomenijo zniževanje ravni zdravstvene oskrbe.«
Naš Fides je plakat objavil na svoji strani http://www.sindikatfides.si/obvestila/24oktober-2016-akcijski-dan-evropskih-zdravnikov-action-day , »ni pa ga izobesil po bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Zakaj ne?«
Konrad Kuštrin, predsednik: »Zaradi napovedane stavke 8.11., v okviru katere načrtujemo večje sindikalne akcije in stavkovne plakate.«
Urša Marn domneva, da tudi zato, ker plakat opozarja na privatizacijo v zdravstvu. Kajti »Fides deluje predvsem v interesu zdravniškega ceha /…/ sodeluje z zasebnimi zdravstvenimi zavarovalnicami pri pripravi alternativne zdravstvene reforme«, piše.
Metod Mezek, Združenje zdravstvenih domov Slovenije pravi, da s to reformo »poskušajo zdravstveni sistem potisniti v smeri nove liberalizacije in privatizacije«.
Fides torej vidi v privatizaciji, tako U. Marn »dolgoročno rešitev. Tej viziji pa je plakat /…/ v napoto.«

FANTJE/…/SOLDATJE; NOVA DOBA; OBLIKOVANJE; INDOKTRINACIJA; ZDA V AVSTRALIJI, SLOVENIJI

Pot v skupno prihodnost.
J. Trampuš, Mladina, 28.10.2016
»V okolici Doberdoba https://sl.wikipedia.org/wiki/Doberdob je sicer že več spomenikov, italijanski, avstrijski, madžarski, sedaj stoji tudi slovenski«, piše Jure Trampuš.
Na tem italijanskem delu Krasa so - ob prisotnosti obeh predsednikov, fotografija tedna, B. Kranjc - postavili znamenje v spomin na slovenske vojake na soškem bojišču. A hkrati je tudi »sporočilo miru in priznanje slovenski manjšini«, piše.
Igor Komel, Kulturni dom Gorica: »Spomenik /…/ v spomin in opomin na grozote 1. sv. vojne /…/ priča o kulturi miru, dobrih sosedskih odnosih /…/ ter sožitju med tu živečim prebivalstvom, v duhu Prešernove Zdravljice, ki sporoča željo, naj bo sosed mejak in ne vrag in naj bo povsod, kjer sonce hodi, mir.«
Vasja Klavor, pisec knjig o Soški fronti: »Danes tukaj ni več meje, danes smo prijatelji in morali bi spoštovati drug drugega. Želja fantov, ki so se borili v Doberdobu, čeprav so le redki med njimi to zapisali, je bila vedno mir. Ne želimo več takšnega klanja, ubijanja. Ta spomenik je sporočilo miru.«
(- Njegovo daljše predavanje: https://www.youtube.com/watch?v=6RkPTqjzjJQ ).
Doberdob je (tudi) slovenskih fantov grob. https://www.youtube.com/watch?v=kxMJ2Gmy7xo

Tistih, ki so se v letih 1915-1917 borili na soški fronti, večinoma na avstro-ogrski strani, nekaj tudi na italijanski. Tam je bil v jekleni nevihti Prežihov Voranc, morda Ernest Hemingway.
(- O njunih dveh protivojnih romanih glej: http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/knjiga-tedna-doberdob.html in https://www.domacebranje.com/zbogom-orozje/ .
Poglejte karte in fotografije - na http://nagyhaboru.blog.hu/2010/09/29/a_doberdo_fogalma, kjer je med komentarji bralcev tudi narodna pesem o slovenskih fantih, tudi prevedena:
Oj Doberdob,oj Doberdob, Oh Doberdó, oh Doberdó,
slovenskih fantov grob. Szlovén fiúk sírja.
Kjer smo kri prelivali Ahol vérünket ontottuk
za svobodo domovine, A haza szabadságáért,
kjer smo
jih pokopali, Ahol eltemettük őket,
slovenske fante. A szlovén fiúkat.
Oj Doberdob, slovenski grob! Oh Doberdó, szlovén
fiúk sírja!
’Doberdo’
ima naslov podobna pesem, o magyar fiuk, ki se sprašujejo, zakaj so morali umreti na polju smrti, daleč od doma: https://www.youtube.com/watch?v=uFsufDSPZtw .
Muzej o tej fronti si oglejte na: http://www.itinerarigrandeguerra.it/Museo-All-aperto-del-Monte-San-Michele-E-San-Martino-Del-Carso . B.M.).

Lepši obraz Republike Slovenije.
M. Lesjak, Dnevnik, 28.10.2016
Po pokopu žrtev iz Hude jame v Dobravi pri Mariboru, piše Miran Lesjak, odgovorni urednik časnika, je obraz naše države RS lepši.
»Tak je namreč obraz nekoga, ki spoštuje človekov dostojanstvo, nedotakljivost človekovega življenja in posvečenost mrtvih, natančno tiste vrednote, na katerih se je RS utemeljila /…/. 25, pravzaprav 26 let, kolikor jih je že minilo od spravne slovesnosti v Kočevskem rogu je bilo v resnici veliko preveč časa za to, da je država končno izvedla preprosto, a temeljno civilizacijsko opravilo – pokopati mrtve.«
Desetletja »nedostojnih prepirov in političnih kalkulacij o preteklosti, mrtvih in spravi« so prispevala k temu, da ni več umestno vprašanje »čigave mrtve pokopavate. /…/ Razlika med počitkom v breznu, rudniškem jašku in grobu je pač enaka razliki med« (smrtjo/počitkom) »v gramoznici, na jablani in v grobu.«
»Preteklost je treba zato vzeti za svojo« in tudi prihodnost. Preteklost »v njeni celosti«, brez zahteve po »priznanju Resnice«, ki spravo otežuje, onemogoča. »resnice ne more razbrati niti zgodovinska stroka, zato se /…/ zateka zgolj k beleženju in razlaganju dejstev: o fašizmu in antifašizmu, kolaboraciji in uporu, partizanski zmagi in zločinih, medvojnih in povojnih«. Resnice teh dejstev ne morejo izničiti. »resnicam je treba le omogočiti, da /…/ bivajo druga ob drugi in si iščejo zainteresirane poslušalce. Z odmikanjem časa bo tudi teh vedno manj.«
Pokop, manifestacija v Mariboru bo »prispevala k pomiritvi, k temu, da bo prepir manj srdit in bo Slovenija kazala bolj veder obraz.«
Republika Slovenija smo mi vsi. »In vsi mi, ne le mrtvi, imamo pravico do miru.«

Mestni muzej. Od zlatih cekinov do zlatih vozičkov.
D. Valenčič, T. Skale, Dnevnik, 27..10.2016
Razstava Nova doba prihaja! http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/ se začne s parnim strojem v Cukrarni v Lj. (1835) in konča z nakupovalnimi vozički.
Blaž Vurnik, kustos MML pravi, da gre za »zgodbo razvoja industrije, kapitala, novega delavskega sloja, ki se je odvijala vsepovsod v takrat razvitem svetu«, ki je »prikazana na ljubljanskih primerih.«
Razvoj je pognal pojav prvih domačih industrialcev, kot so bili: Fidelis Trpinc, razgledan in podjeten, zaslužen za papirnico Vevče, rodbina Samasa, z največjo livarno zvonov v AO monarhiji in Rado Hribar, oče (bivše) tovarne Pletenina. Takrat je bila nova tehnologija draga, tako kot danes v visokotehnoloških podjetjih.
Nova doba je prišla s propadom AO v 1. sv. vojni, pričel se je val industrializacij, konec je bilo utečenega gospodarjenja v srednji Evropi, v novi kraljevini pa se je odprl nov trg, lačen industrijskih proizvodov. Nekaj gospodarstvenikov je ustanovilo ljubljanski velesejem, s Saturnusovimi škatlicami z vsebino iz Kolinske, Šumija, Droge, Embe idr.
(- Za kontekst leta 1938 glej: http://www.sistory.si/raw2xml.php?ID=24791 za prejšnje in kasnejše obdobje stalne in občasne razstave http://www.muzej-nz.si/sl/, npr. za menda najboljše obdobje http://www.muzej-nz.si/sl/news.php?id_news=412 B.M.)
Nova doba! se nadaljuje »s praznovanji 1. maja, Zmajem, Litostrojem, Ljubljanskimi mlekarnami, sindikalnim turizmom, samoupravljanjem, Lekom, Cockto, Rogovimi kolesi, računalnikom Iskra Delte,
pri(h)vatizacijo, stavko, potrošnjo, certifikatsko mrzlico in nakupovalnimi vozički.«
(- Na fotografiji anonimnega plakata, ki ga tu ne bi reproducirali, je kritika certifikatizacije, z geslom: ČUTIMO, DA SMO GA DOBRO VLOŽILI, v družbo za vlaganje Anusa namreč…, B.M.)
Avtor-ja članka opozori-ta na barve. »Za ugašajočo rdečo sledi siva, /…/ soba črno-belih spominov iz socializma in na koncu še kraljevsko modra s kontrastno zlato, ki simbolizira puhle obljube.«
Miro Mohar, grafični umetnik, o barvah razstave, ki so v funkciji koncepta:
»Zlato pobarvani nakupovalni vozički, /…/ izdelki iz 90-tih let, so postavljeni v ravno linijo, ki ponazarja industrijo. In /…/ modra? Ker so obljube, certifikati v zlatih okvirjih, modra /…/ pa je tista barva, pri kateri je zlata najbolj zlata.«
Ob zadnji sobi je prikazano, kaj je danes na lokacijah naših velikih tovarn, 9 zgodb ljudi, ki so v njih delali, kot direktorji, za tekočim trakom…
B. Vurnik »meni, da smo prav zdaj v obdobju, ko so se /…/ zaključili procesi, ki so se začeli ob koncu prejšnjega političnega sistema.«
V katalogu razstave je tudi 8 strokovnih člankov o industriji v Lj.
(- Glej še http://www.gorenjskiglas.si/article/20170102/C/170109952/1039/nova-doba-prihaja-- .)

5 predmetov /…/
S.B., Delo, 28.10.2016
Pet svojih priljubljenih predmetov je tokrat predstavil Primož Jeza, arhitekt, FA in AGRFT UL.
Iz fosilne kamenine izdelana posoda za sadje kiparja Ervina Potočnika.
Svetilka ženice iz Črnomlja, iz ročaja metle/lopate, nosilca za baterijo, žarnice in stikala.
Knjiga kiparja in oblikovalca pohištva Maria Dall Fabra, ki mu jo je iz lastne knjižnice podarila babica, profesorica ruščine in slovenščin, srednješolcu, ko še ni vedel, da bo šel študirat arhitekturo. Skice ga spomnijo, da se pri načrtovanju pohištva od 1955 ni veliko spremenilo; morda se bo z 3D tiskalniki.
Album Paris Malcolma Mclarna. https://www.youtube.com/watch?v=bifxw9C9RJk .
Zelo pri srcu mu je »set za šampanjec, ki ga je prejel ob uspešno zaključeni diplomi«, ki ga redno uporablja »ko zaključimo kak dober projekt.«

Kristalni čas.
L. Kovačič, podlistek, 37, 38, Delo, 28., 29.10.2016
V nadaljevanju odlomka iz svojega romana pripoveduje pisatelj Lojze Kovačič o obisku pri podeželskem župniku, s katerem sta govorila »samo o življenju na kmetih in tisto, kar lahko doseže kmet ob svojem delu z zdravo logiko in običajnim ljudskim razglabljanjem«. S svojim »značajem in življenjskim primerom boljši zgled soseski kot z vso pobožnostjo in pastoralo.«
Ko je v dveh letih »uredil vse v fari Š. , so ga prestavili v D. kjer se je moral lotiti vse od začetka: postaviti novo duhovnijo /…/ z učilnicami in dvorano /…/ obnoviti 300 let staro cerkev«.
Nekoč je pisatelj prišel z J.S. in njegovo ženo ogledat »obnovljeno faro, in tam pri njem je sedel mlad diplomiranec teologije« (- TeoF http://www.teof.uni-lj.si/ , takrat izven UL, B.M.) » na praksi v župnišču… Čeden /…/ v kavbojkah in pisani srajci /…/. Mlad in zagnan /../ okoli ust /…/ tisti posmeh /…/ nič naklonjenega odpuščanja. Na vsako vprašanje je odgovoril dobesedno iz dušnopastirskega geselnika /…/ kot v nekakšni blodnji zanosa, v zagonu moči. Govorili smo o tem in onem … o primerih takšnih in drugačnih… ležerno, po kosilu /…/ o skupnih znancih, ki so šli narazen po mnogih letih zakona, o samomorih nekdanjih vosovcev, o. t.i. 'izstopih iz sveta' mladih fantov, o drugah /…/ nič enostransko /…/. 'In veste, zakaj se je tako zgodilo?' me je vprašal /…/ 'Zato, ker dotični niti malo ni čutil Boga«, /…/ ker so pozabili moliti, /…/ ker so izločili krščanski nauk (verouk), moralo iz šole /…/ kot z ledenim pozitivističnim železom, ki je naslednik inkvizicijskega ognja… Župnik /…/ je gledal ob vsakem izpadu v mizo. Novopečeni duhovnik, na izkušnji v župnišču, /…/ skoz in skoz indoktriniran. /…/ 'gola resnicoljubnost brez morale' /…/ Laže je prenašati mlečnozobega cinika. Snoba. Ignoranta. Pišmeuharja. Gospodovalnega računalničarja… V semenišča se odpravljajo večidel otroci iz revnih in vernih družin, ki drugam nočejo ali ne morejo /…/ šibkega duha, vendar zvesti. Podobno je na šolah za miličnike /…/ z akademijam za poklicne vojake. Torej vsi, ki te bodo duhovno učili in vodili, vsi, ki bodo pazili nate in te zapirali, ki te bodo branili ali izdali s svojimi topovi, skovani v kolegijih 'skupnih duš', so ljudje majhnih sposobnosti, kratkega obzorja, rahitičnega duha, skromnega razgleda po stvareh življenja /…/. Torej vsi ti bodo nadzorniki ali vodniki nadarjenemu in marljivemu narodu, njegovi fizični in duhovni eliti, ki bo smela to svojo dobo označiti šele postscriptum, potem ko bo ta, nošena na hrbtih povprečnih duhov, že davno za vsemi hribi…«.
Potem stopijo v trško cerkev in pisatelj v »prijazno skromni kapeli« zagleda svetnika, z oglato čepico na tonzuri, »seveda, sv. Juda Tadej. Patron študentov. Drobne zahvale so obešene okrog njega«.
(- Bil je 'apostol /…/ marljivi učenec božjega učenika', t.j. učenec Jezusov in učitelj prvih kristjanov, morda blizu tudi študentom kot '/…/ pomočnik v zamotanih zadevah, priprošnjik v brezupni stiskah /…/' gl. http://varno-zavetje.si/devetdnevnica-k-svetemu-judu-tadeju/2 .
Kot patron »katoliških visokih šol, teologov, študentov knjigarnarjev… je znan
Tomaž Akvinski; ki-p stoji ob vhodu v lj. stolnico https://sl.wikipedia.org/wiki/Stolnica_svetega_Nikolaja,_Ljubljana. B.M.)
Nato pisatelj odide ven, ven, ne prenese da se mu nekaj priplazi v dušo, kar ni v soglasju z njo.
»Zato sem se odrekel vsemu, ne samo 'Petrovi skali' (Cerkvi) ampak tudi koncertom, omizju somišljenikov, prijateljem, obiskom v gledališčih, Mali drami, redakcijam, mitingom in njihovim oratorijem… » /…/
»Krožim okoli cerkve. Kakšna razlika med mano, ki kot obseden hodim po razlage iz kvantne fizike k nekemu petorazrednemu naravoslovcu, in med kmetom, ki vsako nedeljo pobožno odide k maši /…/ da bi dobil Boga? Nikakršne, le da sem jaz v minusu… Kaj je v naši deželi dragocenejše od cerkve? Da niso morebiti čitalnice? Gradovi? Redakcije prvih 'Čbelic'? Ampak cerkev je stara, stara, četudi župnik in mežnar nista več za rabo /…/ Vendar je bilo samo v njej toplo in za mnoge je še zdaj. /…/ Tu so pokopavali očeta, mater, sestro, mene bodo mogoče, tu so bili otroci krščeni in imeli prvo obhajilo, tu se bodo ženili… V njej so se ljudje naužili toplote… ».

Boj za odgovorno javno besedo.
L. Magdalenc, Dnevnik, 29.10.2016
O črno-belem svetu anonimk in medijev piše Leon Magdalenc, informativnih oddaj, tudi nekaterih dokumentarcev, resničnostnih šovov in nadaljevank. »Svet je preprost. Deli se na dobre in hudobne.« Kot v kavbojkah, padajo ustreljeni. »Z besedo, eno sliko, eno anonimko in enim sumom. /…/ Enako delamo z zgodovino.«
Tako je ob četrtstoletnici »odhoda zadnjega vojaka JLA z našega ozemlja« bila najprej veličastna prireditev, nato pa dokumentarec Valentina Areha https://www.youtube.com/watch?v=8h-t7zciigo o naši grozni preteklosti, ko je »naše življenje obvladovala /…/ jugoslovanska vojska«, državljani smo v revščini »jedli listje in travo /…/ množično bežali kot gastarbajterji s trebuhom za kruhom«, medtem ko »se je elita sončila v razkošju in razmetavala blazne milijarde v vojaško industrijo.« In ker so Titu dajali takšne kredite, se je porušil svetovni red. Dokumentarec je pokazal, da je bila preteklost črna. /…/ in po pravem čudežu smo se rešili najhujšega. Šele skozi ta dokumentarec« prepoznamo »kaj imamo danes. Pravi raj na zemlji.«
Zgodbe današnjega časa so resničnostni šovi in nadaljevanke.
Šova Kmetija nov začetek in Survivor sporočata: »ljudje se ne maramo. Gre za krdelo egoistov. /…/ Vsi smo na tegu in le eden je zmagovalec, drugi pa luzerji. /…/ Stereotip.«
Stereotipi, tipske vloge, arhetipi našega časa v Žlahtni štoriji: »naiven lastnik posestva, požrešen oštir, opravljiva trgovka, sanjavi umetnik, lepotica, ki jo zanima le denar, intelektualka, ki se ne znajde v odnosih, univerzitetna profesorica, ljubosumna na vse kolege, trpeča tercijalka, razcepljen župnik, pohlepna manipulatorka, predana hčerka in skrbna mama.«
Tudi politiki vseh barv slikovito rišejo stanje v državi: »Od tajkunov, izdajalcev, udbomafijcev in lopovov, do komunajzerjev, desničarjev, nacionalistov in levičarjev«, vsi »iščejo osebne koristi /…/ pri koritu, pokvarjeni. In teh korit je v deželi ogromno: oblast, javne službe, nadzorni sveti, raznorazne agencije, odvetniške pisarne, svetovalci in lobisti, marketingarji, raziskovalne institucije in tudi novinarji.«
»In km takšno razmišljanje pelje? Nazaj v prihodnost«, kot je preteklost v nekdanji državi pokazal dokumentarec V. Areha. »Tam so vse obvladovali komunisti, danes vse obvladujejo tisti pri koritih.« Ki se jim trese udobni stolček, za katerega se borijo in ga nočejo zapustiti. Tja ga je postavila politika. In to je nevaren izkupiček osamosvojite: »/…/ nezaupanje. Suminčenje in zarotniško razmišljanje. »
Kolumnist končuje z mnenjem, da »demokracija in svoboda govora ne pomenita lajati /…/ kar ti pade na pamet. Torej, na vrsti je boj za odgovornost javne besede. Začne se v parlamentu in nadaljuje v medijih…«.

Zgodovina in laži.
G. Vojnović, Objektiv, Dnevnik, 29.10.2016
O tem, da je »treba o zgodovini dvomiti« piše Goran Vojnović (- 36 pisatelj, Čefurji raus, Jugoslavija moja dežela, Figa, https://www.dnevnik.si/1042490368 ) v svoji kolumni pove primer, kako so jih – (ljubljanske) srednješolce – peljali na izlet v Prlekijo in Prekmurje ter jim povedali, da so »tam, na robu panonske ravnice, ceste zavite zato, ker se je nekoč Edvard Kardelj https://www.britannica.com/biography/Edvard-Kardelj bal, da ne bi na preveč ravnih /…/ pristajala ruska okupatorska letala. Bili so časi, so nam pojasnili, ko se je /…/ komunistična oblast /…/ bala /…/ sovjetskega napada. Bili so to časi /…/ informbiroja« in gradnja ovinkastih cest »se je zato zdela povsem logična in resnična«. https://en.wikipedia.org/wiki/Informbiro_period
Ta zgodba je ena tistih, piše pisec, ki z »neko literarno lepoto /…/ navidezno nadrealnostjo najbolje orišejo duh nekega časa /…/ paranoje poznih 40-tih let«, bolj kot »resnične podobe Golega otoka.
In ko jo je nedavno povedal v gimnaziji v Ljutomeru, so prijazni gostitelji prasnili v smeh.
»Kaj tako idiotskega lahko pade na pamet samo kakšnemu Ljubljančanu, so si verjetno mislili, mi postregli z učbeniško zgodovino in pripovedovali o drobljenju prleških kmetijskih površin ob dedovanju, s kolovozi /…/ med razkosanimi njivami, s cestami, ki so zrasle na teh kolovozih.
Življenje na robu Balkana ga je naučilo, »da je treba o zgodovini dvomiti. V začetku 90-tih je« pred njegovimi »otroškimi očmi iz ene sedanjosti sproti nastajalo več različnih preteklosti« in vsak pogled nazaj »je pisal svojo zgodovino. Zgodovinopisje je postalo domišljijska literarna zvrst« in njega je odneslo na drugo stran, v literaturo, kje mu »ni bilo treba dvomiti o napisanem«.
Če G.G. Marquez https://es.wikipedia.org/wiki/Gabriel_Garc%C3%ADa_M%C3%A1rquez »piše, da je deževalo skoraj pet let, je deževalo skoraj pet let«.
Bega ga, »kako bo literatura tekmovala z zgodovino, ko se bo pisalo« o časih zdaj. Boji se, da bodo pisali, da so l. 2016 stale visoke žičnate ograde, ki so Evropejce varovale pred begunci in »bodo le še redko vedeli, da je to le zgodba, ki s svojo nadrealnostjo opisuje duh našega časa« in bodo naivni mladci, ki jim bodo to »pripovedovali kot zgodovinsko resnico /…/ o Cerarju ali Orbanu https://www.youtube.com/watch?v=GtUrHHqy13g mislili, kar smo si mi mislili o ubogem E. Kardelju, da se jima je namreč od strahu zmešalo.«
In najbrž bodo tudi oni – mladci – potrebovali 20 let, da »od tukajšnjih zgodovinarjev izvedo neko drugačno, dolgočasnejšo ali še bolj neverjetno zgodbo /…/ zakaj so v resnici postavili žičnato ograjo na meji dveh držav EU /…/ o načrtnem ustvarjanju in vzdrževanju izrednih razmer, o politiki strahu, /…/ razgradnji ideje o drugačnosti in enakopravnosti, o ponovnem vzponu izključujočega nacionalizma, o svetu, ki se je odrekel prihodnosti, o začetku konca Evrope« ipd., »odvisno od tega, koliko zgodovin bomo do takrat še spisali, a takrat /…/ nihče ne bo mogel vedeti, kaj /…/ z lažmi oriše duh časa, in kaj /…/ neguje naš dvom o eni in edini resnici«. ( - literatura ? B.M.).
»Vse bo takrat fikcija /…/, bodo le še zgodbe, ki jih bodo ljudje brali kot laži in jim bodo verjeli, tako kot verjamemo literaturi.« Morda bodo takratni literati »znali iz našega zdajšnjega predsednika vlade ustvariti dovolj prepričljiv literarni lik, ki bo skladen s svojimi dejanji. Ker resnični Miro Cerar to vsekakor ni.«
(- Bodo pri pisanju zgodovine/literature uporabljeni tudi aktualni zapisi v časnikih, na blogih, npr. Prebliski, 25.5.2016: http://stricmarc.blog.siol.net/2016/05/25/cerar-odlicno-sedi-pet/ ? B.M.)

»Iz zgodovine se ničesar ne naučimo.«
Marjan Kranjc, Mladina, 28.10.2016
Filozof Justin Clemens, Univ. v Melburnu, Avstralija, govori o ponavljanju, govori o zgodovini in tudi o popularnosti ljubljanske filozofske šole 'tam spodaj'.
- O ponavljanju/repetition ste govorili na filozofski konferenci v Lj., zakaj o ponavljanju?
»Ko v vsakodnevnem življenju nekaj ponavljaš v nedogled, se ne zavedaš več ponavljanja istega vzorca. /…/ Težko se spremeniš ali kaj naučiš iz napak, če si ujet v mehanizem ponavljanja. Ne moreš iz tega. Enako velja za družbene procese. Marsikaj se v družbi ponavlja, vračajo se tudi zelo grde stvari, vendar vzorca ne zaznamo, saj se družbeni pojavi vračajo v popolnoma drugačni obliki /…/. Zato se iz zgodovine, osebne ali skupne, ničesar ne naučimo. Ujeti smo v svojo preteklost, ki določa sedanjost in prihodnost.«
- Nezavedno zavira pri odločanju, menijo lacanovski psihoanalitiki, tudi Žižek, Dolar, Zupančičeva… https://www.youtube.com/watch?v=lm_QlzuKKco
»Zanimivo je, da je ljubljanska filozofska šola zelo vplivna v Avstraliji. Tudi sam že več kot 20 let berem dela Slavoja Žižka, Mladena Dolarja in Alenke Zupančič.«, ki dokazujejo, »da so vzorci ponavljanja /…/ le najvidnejši del pojava ponavljanja. Tisti vzorci, ki jih zavestno ne zaznavamo, so prav tako ali še bolj pomembni. Kažemo jih v vsakdanjih odnosih z ljudmi in v samorefleksiji, čeprav se jih ne zavedamo /…/, ker so v naši podzavesti. Zato jih tudi ne moremo spremeniti.«
- Kako kaj avstralska humanistika, ljudje?
»Avstralci so drugorazredni ljudje. Vse je le kopija Evrope. Smo zelo dobri v posnemanju Evrope. Tudi zato je ljubljanska šola v A. zelo vplivna. /…/ A. je kolonialna dežela, ki ima veliko staroselcev. Odnos večine do staroselcev povzroča hude napetosti /…/, vendar jih država ignorira. /…/
A. je bila kazenska kolonija. Edini belci, Evropejci /…/ so bili zaporniki in njihovi pazniki.«
A. je »križanec med Jeremyjem Benthamom http://www.iep.utm.edu/bentham/ in Markizom de Sadom. Zelo čuden prostor. Zaradi takšne zgodovine se prilizuje imperialnim silam. /…/ Britancem, zdaj Američanom. Tako stanje je zelo stresno. Treba se bo spoprijeti z amerikanizacijo in z vsiljenim korporativizmom.« Uveljavljajo se »ameriške menedžerske tehnike na vseh ravneh.«
- Angleščina in drugi jeziki?
Angleščina je jezik dominacije. »Priseljenci morajo opustiti svoje izvorne jezike. Moji predniki so bili judovski begunci, Aškenazi, /…/ iz V. Evrope. Govorili so samo jidiš. Sam ne govorim tega jezika. /…/ Poskusi obujanja jezikov staroselcev so /…/ dobrodošlo dejanje.«
- Staroselci? https://www.rtvslo.si/tureavanture/avstralija/avstralski-staroselci-aboridzini/199449
Avstralska družba je razdeljena na staroselce, ki pa jim Britanci niso priznali statusa državljana, in ostale. »Preživeli so zelo težke čase, saj so jih /…/ zatirali z različnimi tehnikami.« Upa, da bo njihov poseben odnos do zemlje dal nov zagon razvoju, drugačen odnos do njih pa zaustavil amerikanizacijo.
- Ostali, beli, temnopolti?
»Vsi ostali ljudje so prišleki, mnogi od njih begunci. Od tod izvirajo nove oblike rasizma /…/. Mislim, da tujce sovražimo ravno zato, ker se v njih prepoznavamo. Nočemo še več nas.«
https://www.dnevnik.si/1042730700

 

Melanijin vpliv. Ali: Mar se ZDA zgledujejo po Sloveniji?
Maja Novak, Mladina, 28.10.201
Ob izjavah najslavnejšega slovenskega zeta o demokraciji in njenih, t.j. njegovih sovražnikih piše
Maja Novak , da se njegovi sedanji ženi »morda sploh ni splačalo seliti v ZDA; tam se bo kmalu počutila /…/ tako kot bi se doma.«
Z anekdoto s Kongresnega trga dokazuje, kako je »globoko zakoreninjeno v glavah naših ljudi /…/ prepričanje, po katerem so demokrati samo pripadniki tega ali onega političnega bloka, vsi drugače misleči pa so /…/ sovražniki civilizacijskega dosežka, ki se mu pravi demokracija.«
Ko je namreč (- pisateljica https://sl.wikipedia.org/wiki/Maja_Novak) »tjavendan blodila po Zvezdi« https://www.visitljubljana.com/en/map/ , jo sreča »eden od znanih slovenskih književnikov /…/ takrat urednik ene /…/ literarnih revij« in jo prijazno pobara oz. zabrusi: »'Zakaj nikoli nič ne napišeš za nas? /…/ Mi smo vendar edini pravi demokrati v državi, in kdor se ne strinja z nami, ni demokrat!' /…/ Če si torej celo izobražen in razgledan intelektualec lasti monopol nad demokracijo, koliko bolj so o pravici do tega prepričani šele preprosti ljudje, ki jih, ker pač niso intelektualci, nikoli ne obide senca dvoma o tem, da imajo prav!
Na srečo so se ideološki viharji v Sloveniji že malce polegli, natančneje, tistih, ki jih poskušajo sejati, ne jemljemo več povsem resno, a kot kaže, so zdaj /…/ na vrsti ZDA.«
Napoveduje – pred volitvami novembra – da bo morda Trump po njih tožil medije in da »tudi pravosodja in sodišč ne bo priznaval.«
(- Tu namiguje na odnos do novinar-jev-k in ljubljanskega sodišča s strani našega politika J.J.… B.M.) »Morda se je Trump za napoved graditve zidu med ZDA in Mehiko odločil šele, ko je zagledal našo lepo rezilno žico?« Razlika je v tem, da Mehičani pred pomanjkanjem bežijo na sever, pri nas pa je protestnikov proti ureditvi nastanitvenega centra več kot azilantov.
»Tudi ravnanje našega zdravstva z bolniki, ki si ne morejo privoščiti samoplačništva, je /…/ podobno ravnanju z ameriškimi siromaki /…/. Naš kleni, podjetni, do sočloveka brezbrižni neoliberalni duh, je čedalje bolj soroden duhu objestne Amerike.«
Končuje s priporočilom Trumpu, da lahko »še kakšno šaljivo zamisel desnosučnega slovenstva« dobi ob prebiranju Demokracije. »Morda bi moral več tvitati? /…/ se za to, da bi mu zrasla priljubljenost, lahko pusti zapreti.« (- THE END: http://www.demokracija.eu/fokus/v-demokraciji-zmaga-trumpa-napadi-na-sds-vzporedni-pravni-sistem-resnica-o-umoru-stanka-vuka.html , B.M.)

 

 

 

PREBERITE, PRISLUHNITE, OBIŠČITE, PREMISLITE

 

Najdbe z Ajdne na razstavi v Žirovnici.
Bl. R., Delo, 29.10.2016
Pred 40 leti so na Ajdni (pri Jesenicah na Gorenjskem) začeli z arheološkimi izkopavanji naselbine iz 5. in 6. stoletja. Zdaj so v Čopovi hiši odprli stalno razstavo z najznačilnejšimi odkritji, npr. rimsko sponko v obliki goloba. http://visitzirovnica.si/muzejska-soba-ajdna/
Milan Sagadin, zavod za varstvo kulturne dediščine, Kranj pravi, da je bila ta najvišje ležeča in najtežje dostopna http://www.dedi.si/dediscina/421-ajdna poznoantična naselbina obljudena že pred petim stoletjem. Poselitev tega območja priča o stiski tedanjih ljudi (- romanizirani krščanski staroselci) , »saj kdor je šel živet tja gor, ga je bilo verjetno strah.«

 

Pevci nam pojejo, godci nam godejo.
Katarina Fidermuc, Nedelo, 30.10.2016
Vse leto se vrstijo prireditve z ljudskimi pevci in godci.
Prireditev imenovana po pesmi Fantje po polj' gredo bo oktobra v Račni pri Grosupljem že 19-to leto, pripravlja jo Zarja. https://www.youtube.com/watch?v=u4YSnNaRayQ
Zajuckaj in zapoj je prireditev v Lj., s spontanim petjem in ljudsko glasbo, pripravlja jo od 1997 Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU http://www.zrc-sazu.si/ , na kateri raziskovalci predstavijo rezultate terenskega dela.
Pevci nam pojejo, godci pa godejo http://ars.rtvslo.si/2015/11/za-en-bokal-muzike-37/ je letno srečanje peskih in godčevskih skupin novembra v Litiji.
(- Glej zbirko: http://www.narodne-pesmi.si/?lang=&option=audio_list&stran=Narodne%20pesmi )

 

Svetovljanka sreča Meksikajnarja.
Dnevnik, 28.10.2016
Razstavo Slovenski strip, ki jo je zasnovala Metka Dariš, so odprli v Literaturhaus Wien http://www.literaturhaus.at/ na Dunaju, s podnaslovom: Alma&Anton: Svetovljanka sreča Meksikajnarja. Tam so bili poleg kulturnega ministra T. Peršaka tudi avtorji: striporisca Jakob Klemenčič in Zoran Smiljanić ter scenarist Marijan Pušavec.
Meksikajnarji, stripovska saga v 5 zvezkih, je najobsežnejši slovenski strip. Zgodba o nesrečnem Maksimiljanu I., Habsburžanu, cesarju Mehike (1864-1867), bratu Franca Jožefa, ki je želel Mehiko priključiti svojemu/našemu cesarstvu. Podvig je predstavljen z vidika slovenskega vojaka meksikajnarja, ki se je tam boril kot prostovoljec.
(- Od te zgodbe so ostali – razen par povesti in zdaj stripa - nagubani škornji in stavba Meksiko v značilnem slogu, z Jakopičevo fresko na vhodu, pri UKC Lj., zdaj še hotel in parkirna hiša B.M.)
Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province
http://www.stripburger.org/language/sl/marijan-pusavec-in-jakob-klemecic-alma-m-karlin-svetovljanka-iz-province/ je zgodba o prvi ženski na svetu, ki ga je prepotovala po 1. sv. vojni. Rodila se je 1889 v k.u.k. avstro-ogrski monarhiji in umrla l. 1950 v Jugoslaviji (FLRJ).
(- O njej in njenem času: http://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/sama-okrog-sveta-zivljenjska-pot-alme-m-karlin/347376 ; tudi v nadaljevanju spodaj, B.M.)

 

Se spomnite Thee Schreiber Gammelin.
Dnevnik, 28.10.2016
V Pokrajinskem muzeju Celje https://www.pokmuz-ce.si/sl/ so odprli razstavo likovnih del slikarke Thee Schreiber Gammelin.
Pred 110 leti se je rodila v Brunshauptnu, v protestantski družini, študirala slikarstvo na kraljevi akademiji v Stockholmu in pred 85 leti prišla v Celje, potem ko je med študijskim potovanjem v Italiji slišala za knjigo Alme Karlin, (Celjanke, popotnice, pisateljice, glej http://www.stripi.si/alma-m-karlin/ B.M.).
Navdušena nad njenim pisanjem je nadarjena mlada ustvarjalka s Karlinovo navezala pisne stike, jo večkrat obiskala in se stalno naselila pri njej l. 1934. Pod vplivom A. Karlin in teozofije se je po smrti prijateljice vrnila k portretu in krajini.
T. Schreiber Gammelin je v Celju ostala do svoje smrti l. 1988.
Avtorica in kustosinja razstave je Barbara Trnovec. V dokumentarnem filmu 12 pričevalcev osvetljuje to nenavadno žensko in odlično dopolnjuje predstavljene izsledke dveletne raziskave o njenem življenju. (- B.M.: O A. K. in T. S. G. je pod naslovom Čudo od žene precej napisanega tudi na: https://www.magicus.info/alternativci-i-korisnici/zanima-vas/teozofsko-drustvo-jivatma-slovenija

 

Pesnik in pisatelj Jure Jakob … njegov dom je poezija.
Marjan Horvat, Mladina, 28.10.2016
V svoji prvi knjigi Hiše in drugi prosti spisi http://www.damjanzorc.net/jure-jakob-hise-in-drugi-prosti-spisi/ piše Jure Jakob (39) »o rodnem Vitanju, o zakopanih stiskah in svetlobah otroštva, o selitvi v Lj., o študiju primerjalne književnosti in filozofije in tudi o pohajkovanju po odročnih poteh«, piše Marjan Horvat.
Zanj je hoja metafora. 'Ne nazadnje je tudi življenje nekakšna hoja od rojstva do groba', pravi.
Nastajanje pesmi je kot gradnja hiše, ptičje hišice 'ki je nisi postavil zato, da bi si nagrabil čim več ptic, ampak da opazuješ življenje in ga pokažeš drugim, svojim bralcem'. (- Kot s povzetki na spletu B.M.)
Odraščal je na podeželju, se učil od narave, knjigo srečal hkrati z Vinetujem, se stepel kot drugi mulci, razmišljal da bi šel v kadetsko šolo v Tacen in nič ni kazalo, da bo pesnik.
»Poezija ga je začela resno zanimati šele ob koncu gimnazije, ko je pri pouku književnosti spoznaval pesnike moderne 19. stoletja /…/ Rimbaud, Verlaine in Baudelaire.
Študij primerjalne književnosti in filozofije je bil zanj logična izbira. Z njim se mu je odprl nov svet.«
Cioran, Bernhard, Rilke, Ted Hugh(es, http://www.ted-hughes.net/).
Všeč mu je bilo tudi, da je iz Celja prišel v Lj., v novo okolje, a vseno 'sem se vsak konec tedna odpravil nazaj domov, na dom, čeprav nise imel več pravega doma. Mogoče ravno zato.' Morda je tudi zato za temo magistrskega dela, kasneje je izšlo v knjigi /…./ http://www.ludliteratura.si/knjiga/otroski-pogled/, izbral romane Lojzeta Kovačiča, eno samo avtorefleksijo.«
(- Nekaj povzetkov iz enega od njih – Kristalni čas - lahko najdete v teh Pogledih. B.M.)
J. Jakob je izdal 4 zbirke pesmi: Za prvenec Tri postaje, 2003, je dobil nagrado zlata ptica in ponatis. »Branje, premišljevanje in pisanje pesmi so njegov dom.« Pri pisanju »ne izhaja iz vnaprej izdelanih stališč ali svetovnega nazora /…/ nima pripravljenega koncepta. Napisane pesmi samo zbere v zbirko. Njegova 'ambicija je napisati pesem. Takšno, ki zna sama stati'.

 

Zdi se, da so politiki že sami svoja parodija.
T. Krivec, Dnevnik, 27.10.2016
Komično TV nadaljevanko '50 odtenkov njive' so posneli v Festivalni dvorani Lj., prvo, po 70 ponovitvah širom Slovenije in vrsti drugih standupov ter po prenosu predstave Udari po moško V. Valiča in D. Avdića, s Kongresnega trga v Lj. (Glej https://www.youtube.com/watch?v=hlSety-OqcQ&list=RDhlSety-OqcQ#t=27 , od 1,30 dalje, B.M.)
»Če te ni na televiziji, te ni«, pravi Boštjan Gorenc – Pižama, avtor/akter nadaljevanke. V njej je precej svežega materiala, pravi, s toliko slovenskimi kulturnimi referencami, da ni za tujce.
(- Glej https://www.youtube.com/watch?v=ndMtcxzH79U ; se nadaljuje- B.M.)
»Glavnina predstave je izkušnja slovenskosti, govori o vsakdanjih stvareh, /…/ o narečjih, ki poskrbijo, da se med seboj ne razumemo« (- howconvenient https://www.merriam-webster.com/dictionary/convenient B.M.) » pa o oglasnih blokih in /…/ izkušnji v porodni sobi. To so teme, v katerih se lahko najdemo skoraj vsi. Prišli pa smo /…/ do te točke, da se znamo smejati sami sebi«, je zadovoljen, piše Tamara Krivec.
B.G. – Pižama: »Bolj ko je življenje trpko, raje se ljudje smejijo /…/ s smehom lahko samega sebe prepričamo o utvari, da se bo življenje na koncu vendarle uredilo. Da bo konec srečen.« (-HAPPY END, B.M.) »Ko se delamo norca iz situacije, hitro postane vsaj malce manj grozna.«
O tem zakaj so priljubljeni Standupi v boljših lokalih v Lj.: »Ljudem je očitno všeč, da nastopamo na malo lepših lokacijah, saj se lahko zanje malo lepše oblečejo. Če smo jih nekoč vabili na Metelkovo, jih danes na Ljubljanski grad, kamor vedno pride kdo, ki na prvo lokacijo ne bi šel.«
Med najbolj zaželenimi šalami so še vedno tiste o politiki, čeprav jih je težje ustvarjati kot nekoč.
»Politika je namreč tako doma kot na tujem postala en velik resničnostni šov.« In »so politiki že sami svoja parodija. Pred leti smo se lahko delali norca iz politikov, saj so imeli nekaj osebnosti, danes pa spremljamo zgolj nekakšne bež obraze, pri katerih ne veš, iz česa bi se lahko norčeval.« Tako iz domačih kot iz posaneznikov onstram luže.

 

 

 

 

VODJA, SKUPINE; GAZELE; ŠOLE; IZBIRA, ŠTUDIJA; ŠT. DELO; KARIERNI CENTRI UL; KAKOVOST; UP

Utrinki.
B. Pahor, Delo, 24.10.2016
Predsednik države Borut Pahor je dejal v zahvali učiteljem:
»Ne le, da opremite mlade s potrebnim in nenadomestljivim znanjem. Vzgajate jih, da se bodo s prihajajočimi spremembami soočali kot pogumne in strpne osebnosti ter bodo na te spremembe gledali z upanjem in ne s strahom.«

Noben supermen ne more biti tako močan kot ekipa. Matej Košmrlj, intervju.
J. Petkovšek Štakul, Objektiv, Dnevnik, 22.10.2016
Multinacionalka s sedežem v Šenčurju ima 110 zaposlenih po vsem svetu. NiceLabel – Euro Plus programira tiskanje etiket s črtno kodo. https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crtna_koda
Uspešno že l. 2005, ko je Matej Košmrlj začel delati kot absolvent matematike. (FMF UL), ko so dobili Dnevnikovo Srebrno gazelo, za hitro rastoče podjetje. Zdaj bo s sodelavci proslavil priznanje Zlata gazela - najbolj hitro rastoče podjetje za l. 2016 https://www.dnevnik.si/1042753197 »Zadovoljni sodelavci so ključen kapital«, pravi. Pri plači se pozna uspeh cele ekipe, hodijo na izlete, srečajo se pred novim letom…
- Kako se vidite kot vodja?
»Rad imam učinkovitost sodelovanja. Nisem tak, da bi želel, da je vse po moje. To je marsikje slaba slovenska praksa.« Ko prihajajo z drugih podjetij na pogovore o sodelovanju, »jih le usmerim k za določeno področje odgovornim strokovnjakom pri nas. /…/ direktor ne more vedeti vsega. Ni supermena, ki lahko naredi toliko kot ekipa. Kot vodja si lahko samo usmerjevalec in podpornik, včasih pa tudi služabnik svoje ekipe.«
- Ugled menedžmenta?
»Premajhen /…/. Kdo bo povlekel podjetja in ustanove naprej, če ne dober menedžment?«
Uspešni in dobri niso »znani v javnosti /…/ v tradicijskih letih pa je nekaj slabih, etično spornih primerov /…/ okrnilo ugled menedžmenta na splošno.« Mladi »med slovenskimi poslovneži težko najdejo /…/ svoje vzornike /…/. Gazele k temu že veliko pripomorejo.«
- Živite svoje sanje?
»Da. Želim pa si, da bi podjetje čim prej postali 'mala multinacionalka' z mednarodno vodstveno ekipo.« Sanje pa »je treba živeti, zanje delati, vedno znova ustvarjati.«
- Kdaj začeti?
»Čim prej. Sam sem delal fizična dela in programiral že kot dijak. Delal sem tudi v skladiščih in te izkušnje so bile res dobrodošle. Pa tudi študij je treba čim prej zaključiti, vmes pa izrabiti možnosti študijskih izmenjav, saj je to pot v samostojnost, obenem pa daje človeku širino.«
- Šole in gospodarstvo?
»Srednjim šolam se mora gospodarstvo še bolj približati. Sodelujemo v projektu Inženirji bomo, izvajamo prakso za dijake Šolskega centra Kranj in jih s tem pomagamo navduševati za tehnične poklice. Predvsem pa potrebujemo sistemske spremembe. Več mora biti povezovanja med šolo in gospodarstvom ter s sodobnimi trendi. Po mojem so v šolstvu nekatere stvari napačne. Ne spodbuja se dovolj sodelovanja., odprtosti in usmeritve v prihodnost. To pa v podjetjih potrebujemo. Kader sicer lahko usposobimo sami, a bi bilo dobrodošlo, če bi dobili že izoblikovane kadre.«

Študentsko delo. S plačilom študentom zamujajo v stranki LDS, Cimosu, čevapčičarni…
I. Dernovšek, Dnevnik, 24. 10.2016
Zanimanje za študentsko delo z izboljšanimi razmerami na trgu dela znova narašča. Večja ponudba zlasti manj zahtevnih del je znižala urno postavko, študentje so slabše plačani, piše Igor Dernovšek. Precej je nerednih plačnikov. E-študentski servis, ki sodeluje s 17.000 podjetji zamuja dve tretjini plačil; na seznamu tistih, ki zamujajo 60 dni je 351 podjetij, tudi uglednih.
Urna postavka je povprečno 4,5 evra neto. Najbolje so plačane inštrukcije, tudi plavanja in smučanja do 10 evrov, prevajanje, računalniška in programerska dela najmanj 8 evrov in selitve; najslabše pa delo v proizvodnji, skladišču, pakiranje, polnjenje polic – po zakonu najmanj 3,83 evra neto. http://data.si/studentsko-delo/ Najbolje se plačuje v osrednji Sloveniji - Lj., najslabše v Podravju – Maribor, Prekmurju in Posavju.
Saša Praček, Študentski servis: »Dijaki in študenti na začetku študija opravljajo predvsem kratkotrajna, nezahtevna dela, ki niso nujno povezana s smerjo oz. vrsto študija. Dekleta najbolj zanimajo administrativna dela, promocije, prodaja, hostese, pa tudi lažja dela, kot so pakiranje, lepljenje ipd. medtem ko fantje najpogosteje povprašujejo po dobro plačanih kratkotrajnih delih, npr. selitvah, delu z računalnikom in v proizvodnji.«
V višjih letnikih, ko začnejo študenti iskati predvsem zahtevnejša dela, povezana s smerjo študija, pogosto v podjetjih, kje bi se radi zaposlili. Raziskava Nianamedie opravljena l. 2010 med 700 študenti je ugotovila, da se jih je več kot polovica po diplomi zaposlila v katerem izmed podjetij, kjer so opravljali študentska dela.
V raziskavi Evroštudent l. 2013 so študenti kot najpomembnejši razlog za to delo navajali pridobivanje izkušenj na trgu dela, izboljšanje življenjskega standarda in zagotavljanje sredstev za preživetje.

Študenti se prepozno pripravijo za trg dela.

Jana Petkovšek Štakul, Dnevnik, 22.10.2016
»Na Univerzi v Ljubljani v letošnjem študijskim centru študira več kot 40.000 študentov. Karierni centri UL https://www.uni-lj.si/šudenti »jih pripravljajo na prehod na trg dela in jim pomagajo pri izboljšanju zaposlitvenih možnosti«.
Maja Dizdarević, vodja KCUL, pravi, da so za širjenje aktivnosti do l. 2020 pridobili dodatne 3 milijone evrov s strani EU in države.
»Ob podpori študentov bodo iskali tudi rešitve, kako dijake podpreti pri izbiri študija, da bi bilo napačnih odločitev za študij čim manj. Krepili bomo tutorstvo na fakulteti in akademijah, se več povezovali s srednjimi šolami in našimi nekdanjimi študenti. Ravno ti so lahko odličen vir informacij o kakovosti študijskega programa /…/ svetovalci bodočim študentom, mentorji /…/ in potencialni delodajalci diplomantom.«
Z razširitvijo dejavnosti so podvojili ekipo šestih svetovalcev, tako da bodo štirje »delali posebej na največjih fakultetah – filozofski, biotehniški, naravoslovno-tehniški in ekonomski.« Skupaj z zunanjimi izvajalci bodo pripravljali usposabljanja za računalniške spretnosti, »mehkih veščin, npr. komunikacijskih sposobnosti, timskega dela in pripravljenosti za sodelovanje, sposobnosti reševanja nepredvidljivih situacij in konfliktov.«
Četudi Karierni centri delujejo že 8 let, svetovalci ugotavljajo, da študenti k njim pridejo (pre)pozno. Zato so jih tudi s pomočjo fakultet, začeli pridobivati za udeležbo na delavnicah in stike s podjetji, npr. s hitrimi zmenki z dobrimi zaposlovalci in hitro rastočimi podjetji, t.j. gazelami. https://www.dnevnik.si/posel/gazela Študenti sodelujejo s podjetji pri reševanju konkretnih problemov, pri projektih, pri seminarskih in diplomskih jih pomagajo mentorji iz prakse, podjetja jim odpirajo vrata za spoznavanje delovnega okolja.
M. Dizdarević: »Takih priložnosti je vedno več, žal pa jih študenti ne izkoristijo toliko, kot bi pričakovali. Odgovornost namreč ni samo na nas« (- na univerzi) »in na podjetjih, pač pa tudi na mladih. V današnjih časih moraš biti aktiven, radoveden ter iskati in izkoristiti priložnosti, ki se ti ponujajo.« Pravi še, da se mladi premalo zavedajo razmer in tega, kaj potrebujejo zaposlovalci. Namreč strokovnjake, sposobne delati v razmerah 4. industrijske revolucije, ki so hkrati tudi dobro opremljeni s socialnimi veščinami in sposobni timskega dela.
»Za posameznika velja /…/ enako kot za podjetja – če želijo biti uspešni in preživeti na trgu, morajo biti agilni, prepoznati priložnosti in ne smejo nikoli 'zaspati'.« Ni dovolj samo vrhunsko znanje, potrebujejo tudi druge veščine. Tudi Svetovni gospodarski forum/ WEF postavlja v ospredje sposobnost reševanja kompleksnih problemov, kritičnega razmišljanja, vodenja ljudi, koordiniranja in sodelovanja z drugimi ter ustvarjalnost, čustveno inteligenco, sposobnost presoje, sprejemanja odločitev, pogajanja, poleg kognitivne fleksibilnosti in storitvene usmerjenosti. https://www.weforum.org/agenda/2016/01/the-10-skills-you-need-to-thrive-in-the-fourth-industrial-revolution/ Te veščine, ki zahtevajo (samo)evalvacijo in veliko dela na samem sebi, bodo razvijali v novem projektu.
Diplomanti (UL) v povprečju prvo zaposlitev dobijo v slabem letu po koncu študija. Na prošnje za podatke o zaposlitvi se slabo odzivajo, zato bodo vprašalnik za diplomante posodobili in načrtno spodbujali odgovarjanje.

Nepreslišano.
P. Božič, (siol.net), Dnevnik, 25.10.2016
Peter Božič, jezuit, primerja študente in znanstvenike v ZDA in v Sloveniji:
»Mislim, da ni čisto res, da so študentje v ZDA uspešnejši od študentov v Sloveniji, je pa res, da je možnosti za dober študij v ZDA več.
Tudi v Sloveniji so nekateri oddelki (- univerz) in inštituti preprosto odlični in rodijo odlične znanstvenike. Je pa znanstveno-pedagoški trg manjši in manj tekmovalen. Akademska tekmovalnost med raziskovalnimi ustanovami zvišujejo kakovost. Bolje univerze tudi pritegnejo boljše študente in znanstvenike.
V Sloveniji pa je malce drugače – še posebej zaradi zaprtosti nekaterih oddelkov.
Če pride dober znanstvenik iz tujine, tudi če je slovenskih korenin, se bodo določeni raziskovalci in pedagogi tukaj počutili ogrožene. V ZDA je nasprotno: mnogi tamkajšnji Nobelovi nagrajenci s področja znanosti so v ZDA prišli kot tujci in priseljenci.«

Odzivi. Utrinki, 17.10.2016.
Ozadja, Delo, 24.10.2016
Uredništvo časnika je s primorske univerze (UP https://www.upr.si/sl/ ) dobilo popravek izjave Mare Cotič, dekanje PeF UP (Delo, 17.10). Prvi del izjave, pišejo, se pravilno glasi:
»Akademik dr. Jože Pirjevec ima 77 let in se bori, da bi bil še vedno zaposlen.«
(- Napačno je pisalo: '… bori, da bi še vedno predaval.' Pravilno je očitno nadaljevanje: 'Pri teh letih nima svojega namestnika, po svetu pa morajo celo Nobelovi nagrajenci iti v pokoj pri 70 letih.' B.M.)

Misli.
(iš), Nedeljski, 26.10.2016
Howard Zinn (1920-2010) ameriški zgodovinar, dramatik, politični aktivist, demokratični socialist,
avtor https://en.wikipedia.org/wiki/A_People%27s_History_of_the_United_States :
»Zgodovinsko gledano vse najbolj grozovite reči – vojna, genocid, suženjstvo – niso izšle iz nepokorščine, temveč iz ubogljivosti. Naš problem ni državljanska nepokorščina, temveč pokornost državljanov.«
»Narodi niso skupnosti /…/. Kadar je zgodovine države predstavljena kot zgodovina družine, so prikriti vsi divji konflikti interesov med osvajalci in osvojenimi, gospodarji in sužnji, kapitalisti in delavci, vladajočimi in podrejenimi v zadevah rase in spola.«
»Imeti upanje v slabih časih ni neumna romantika. Temelji v dejstvu, da človekova zgodovina ni le zgodovina okrutnosti, temveč tudi sočutja, požrtvovalnosti, poguma in dobrote.«

SINDIKALIST, ZDRAVNIK, MEDICINA

Prvi sindikalist slovenskega zdravništva. Nočemo privoliti v gnile kompromise, preveč jih je že bilo.
D. Zajec, Sobotna priloga, Delo. 22.10.216
Zdravnik, anasteziolog Konrad Kuštrin je že 20 let vodja sindikata Fides http://www.sindikatfides.si/ .
Pred 12 leti je organiziral splošno stavko zdravnikov, zdaj spet napoveduje (za 8. november) ta skrajni sindikalni ukrep, piše Diana Zajec.
- Kakšni so cilji Fidesa?
Bistvo zahtev, pravi K. Kuštrin, so standardi in normativi (za delo zdravnikov) »njihova uvedba pa bo koristila predvsem bolnikom.« Na mizi so že »od l. 2008, v modri knjižici, po doseženem soglasju vseh zdravniških združenj /…/ pa od l. 2011. Hočemo le, da so tudi priznani – s kolektivno pogodbo denimo.« Treba je »doseči dogovor o tem, kako preživeti čas do začetka njihovega 100% uveljavljanja.«
- Plače?
»Tudi finančne zahteve glede povišanja plač so uresničljive. Kot sindikat že dolga leta opozarjamo, kje v zdravstvu denar odteka. Trenutno je spet aktualna korupcija, ki pa se /…/ dogaja ves čas.«
Tudi evropski kolegi »opozarjajo, da se politika preveč vtika v medicino in ji namenja premalo denarja – in bolj ko gremo proti jugu Evrope, večji je ta problem.«
- Delovne razmere zdravnikov?
»Odkar smo v samostojni državi, pogrešam to, da bi država izkazala priznanje zdravniškemu poklicu in priznala njegov pomen. /…/ V materialnem smislu je bila za zdravnike situacija najboljša l. 2000, z uresničitvijo sporazuma iz l. 1996. Ko smo začeli s splošno stavko (2004) je bilo razmerje med povprečno /…/ in zdravniško plačo 1:1,4, cilj je bil 1:3.« Protesti in pogajanja so tralala od l.2002 do 2008. Zakon pa v resnici ni nikoli zaživel, ker ga je 'erodirala' kriza. Sindikat, ki /…/ se bori za /…/ položaj in za delovne razmere zdravnikov, ki so se /…/ bistveno poslabšale, pa, logično stopnjuje pritiske«./…/ Naš predlog določa kvoto dela, ki ga mora zdravnik opraviti /…/ tudi variabilni del plače. To bi morala biti težnja tudi preostalih poklicnih skupin.«/…/
- Mladi, specialisti?
»Mladi zdravniki specialisti, ki od l. 2009 zaradi varčevalnih ukrepov v javnem sektorju niso napredovali oz. /…/ le enkrat in so torej drugačni od primerljivih kolegov javnih uslužbencev kot specialisti uvrščeni v najnižje plačne razrede, se močno spogledujejo z Evropo. Veliko jih je že odšlo, še več jih bo. Plača mladega specialista je med 2100 in 2400 evri bruto /…/ 1300 – 1400 evrov neto.«
Že zdaj je »v sistemu 1900 specializantov, ki jih bo v prihodnjih letih, ko končajo specializacijo, treba zaposliti.«
- Podcenjevanje intelektualnega dela, tudi v zdravstvu?
»Intelektualno delo pri nas ni cenjeno, zlasti ne /…/ tistih, ki v resnici razmišljajo s svojo glavo.« Najvišji plačni razredi, od 52. navzgor so »rezervirani za politike in funkcionarje /…/, ki o sebi mislijo, da so elita«. Kako da »to ne moti umetnikov, znanstvenikov, raziskovalcev idr. intelektualcev«?
K. Kuštrin je (- v zvezi z drugimi sindikati, B.M.) spoznal, »da nimajo nekoga, ki bi jih zastopal.« tega vprašanja torej Fides ne načenja »le za zdravnike, ampak tudi za vse druge, ki bi morali biti bolje nagrajeni.«
- Kako se položaj zdravnikov odraža v njihovem vsakdanu?
Zdravnike »mnogi razumejo in obravnavajo zgolj kot eno od poklicnih skupin«, čeprav jih zakon obravnava kot odgovorne nosilce zdravstvene dejavnosti. Zlasti na lokalni ravni je vedno več pritiskov nanje s strani menedžmenta. Mnogi so se »s tem sprijaznili, tudi zaradi strahu za svojo službo. Zlasti po tragični zgodbi v Izoli (- uboj zdravnika, B.M.) se »ustvarja nezdravo ozračje – ljudje pridejo v službo, hkrati pa si želijo, da bi takoj odšli.
Če si pred leti potreboval pomoč ali nasvet kolega, si ga vedno dobil«, oglasil se je po telefonu »in prišel na pomoč, če je bilo treba. Danes ni več tako. Vse več zdravnikov se počuti tako, kot je hotela država: kot uslužbenci, uradniki.«
- Bo rešitev prinesla stavka?
Nekaj rešitev bo gotovo prinesla, meni K. Kuštrin. »Upam, da bo nekatere ljudi streznila. /…/ Verjamem, da bo k spremembam pripomogel tudi posodobljeni kodeks medicinske etike, verjetno eden najboljših sploh.«
- Kakšna je zdaj medicina?
»Ne moremo več delati v razmerah, v katerih zdravniki za pacienta nimajo dovolj časa za /…/ pregled, zato mu napišejo več preiskav ali napišejo več receptov. Tovrstne defenzivne medicine, ki je manj kakovostna in veliko stane je vedno več in povzroča frustracije tako zdravnikom kot bolnikom. In v to preprosto ne bomo več privolili.«
- Kako boste stavkali?
»Odločili smo se za 40-urni delavnik. Za večino zaposlenih v javnem sektorju je tak delovnik nekaj običajnega – ko pa bomo zdravniki delali 40 ur, naredili vse, kar smo dožni narediti in kar bomo /…/ še zmogli postoriti, bo to stavka.«
- Zakaj napoved stavke?
»Napoved stavke mesec dni vnaprej je, upam, rdeč semafor za nasprotno stran. /…/ To je druga stavka po l. 1996.« Take stvari se »zgodijo le enkrat v 10 ali 20 letih. /…/ ne mislim popuščati.«
L. 1996 je bila stavka odlično organizirana, pravi njen organizator, »v treh tednih ni bilo niti enega incidenta« in tudi tokrat »bo za vse paciente odlično poskrbljeno.«
Žal so zdravniki v stavko prisiljeni, pravi K. Kuštrin, ki o politikih - v vladi, na nasprotni strani - pravi:
»Vsaka generacija politikov, ki pride, misli, da o zdravstvu ve vse, a ne ve ničesar.«
Pri začetku dialoga je »kot bi se pogovarjali z osnovnošolci, ki se morajo še veliko naučiti. In tako je tudi zdaj.«
- Pričakujete podporo javnosti?
»Zavedam se, da stopamo v konflikt z vlado v času, ko v družbi vlad vsesplošno nezadovoljstvo in apatija. Javnost bo /…/ razumela, da smo se za napoved /…/ odločili zaradi bolnikov; v zdajšnjih razmerah jim ne moremo ponuditi storitev, ki jim jih zagotavlja zakon /…/ in kakršne si tudi zaslužijo.«

HIPOTEZE, EKSPERIMENTI, TEORIJE, RAZISKOVANJE, OBJAVLJANJE; SPLET-JE-IN-NI-SVET; POSLANCI

Znanstvene zmote. Delec, ki ga ni bilo.
S. Dolenc, Objektiv, Dnevnik, 22.10.2016
V začetku leta so prihajale so vesti o odtisih novega delca v dveh detektorjih v Cernu; fiziki so ga že imenovali difton, piše Saša Dolenc https://radioprvi.rtvslo.si/2016/02/sobotno-branje-9/
Teoretični fiziki so se lotili dela in v arhivu znanstvenih člankov www.arxiv.org objavljati hipoteze. Nekateri so objavili tudi več nasprotujočih si 'teorij', ena bo že prava in bodo prvi… Z uveljavljenimi teorijami fizike visokih energij se diftona ni dalo pojasniti.
Nova fizika torej - ! - piše S. Dolenc in pove legendo o nastanku sodobnega načina preverjanja znanstvenih hipotez.
V 20-tih letih prejšnjega stoletja se je v Cambridgeu na čaju »zbralo nekaj profesorjev z družinami«. (- ?, B.M.) Gostiteljica jih je izzvala z izjavo, da lahko po okusu loči, ali je »vlila mleko pred čajem ali čaj pred mlekom.« Statistik R. A. Fisher je predlagal eksperiment, ki ga je 1935 opisal v knjigi, ki je postala referenčno delo za znanstvenike https://en.wikipedia.org/wiki/The_Design_of_Experiments . Dokazal je, da je tudi v – tem - primeru, ko je gostiteljica pravilno uganila, kaj so v 10 skodelic vlili prej, rezultat lahko posledica naključja.
»Ko izvajamo eksperiment, moramo zato dobljene rezultate vrednotiti v odnosu s predvidenimi rezultati, ki bi jih dobili«, če bi bilo vse skupaj produkt naključja. R.A. Fischer je določil, da mora biti manj kot 5% možnosti (p=0,05), da bi do izmerjenih rezultatov prišli po naključju. V fiziki delcev so po izkušnjah strožji in so določili p=0,0000003. Tega pa zadnjem meritve 'odtisa diftona' v Cernu niso dosegle in kaže da je šlo pri meritvah lani decembra za splet naključij.
Vse vede seveda niso tako stroge. V zadnjih letih očitajo prehitro sklepanje na osnovi statistike psihologiji in medicini.
Raziskovalci podjetja Amgen so npr. v reviji Nature l. 2012 objavili, da so le pri šestih od 53 raziskav o raku uspeli s ponovitvijo doseči iste rezultate. Pri Bayerju pa so uspeli »reproducirati le četrtino od 67 pomembnih objavljenih medicinskih študij.
Eden od najbolj branih člankov v spletni reviji PLoS Medicine ima naslov Why most published research findings are false, https://www.youtube.com/watch?v=hBNeuG10-ac imunologa Johna Ionanidisa.
Če dopuščamo 5% možnost, da so rezultati eksperimenta rezultat naključij, potem je »tolikšen tudi delež lažno pozitivnih raziskav«, piše S.D. Ker revije praviloma objavljajo samo »rezultate s katerimi znanstveniki hipotezo potrdijo, lahko postane /…/ teh nekaj odstotkov lažno pozitivnih raziskav tudi relativna večina med vsemi objavami.«

Naš znanstvenik, ki kuka v vesolje.
B. Šalamon, Nedeljski, 26.10.2016
O zvezdah je sanjal fizik Uroš Seljak (50), naš najbolj citirani znanstvenik, že po maturi na gimnaziji v Novi Gorici. Po magisteriju znanosti na FNT UL (- ali morda že na FMF UL https://www.fmf.uni-lj.si/si/ ) mu je profesor iz MIT (Mass., ZDA) je ponudil štipendijo, tam je doktoriral l. 1995 in po podoktorskem študiju na Harvardu postal profesor na Princetonu, delal še v Trstu, Zurichu, Berkeleyu, kjer vodi Center za kozmološko fiziko. http://bccp.berkeley.edu/ Znan je po raziskavah prasevanja, grozdenja galaksij, šibkega gravitacijskega žarčenja in zgradbe vesolja.
- Kaj iščete v vesolju?
»Raziskujemo, iz česa je sestavljeno vesolje, kakšna je bila preteklost,/…/ kakšna bo prihodnost, zakaj obstajajo velike strukture v vesolju in kaj nam vse to pove o fizikalnem modelu.« Radi bi »odgovorili na vprašanja, ali je inflacijska teorija odgovorna za nastanek struktur v vesolju, kakšna je masa nevtrinov, kaj sta temna energija in temna snov, ali je Einsteinova teorija gravitacije pravilna«, itd.
- Drugi merijo, vi delate teorijo?
»Res je, ampak /…/ tudi sami analiziramo podatke, ki so jih izmerili naši kolegi, tako da sodelujemo /…/ tudi pri razvoju samih meritev /…/, ker so statistične analize meritev precej zapletene in je pomoč teoretikov zaželena.«
- Kaj pričakujejo donatorji sredstev?
»Še vedno (v ZDA) država največ financira na tem področju, npr. Nacionalna fundacija za znanost, Nasa idr. Res je, da je tudi zasebnih donacij veliko, in /…/ se zadnja leta njihov vpliv veča.«
Nedavno so prejeli 40 milijonov dolarjev od fundacije Simons za razvoj observatorija, ki bo meril prasevanje; njihov center je od fundacije Haising-Simons dobil doslej že več milijonov.
- Bi lahko kaj tega prenesli k nam?
Za tak način financiranja bi morali pri nas imeti finančno močne posameznike… Možno pa je pomagati pri medsebojnih obiskih znanstvenikov, obiske študentov ipd. Tudi sam jih je že nekaj gostil v svoji raziskovalni skupini. Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija ASEF http://www.asef.net/ financira nekajmesečne obiske študentov.«
- Naj gredo mladi študirat kozmologijo, astronomijo?
»Sam vidim ogromno zanimivega tudi na drugih področjih, recimo biološke znanosti, računalništvo, medicina.«
- Kaj se je od l. 1991 spremenilo v ZDA?
Marsikaj, »ampak če živiš v akademskem okolju si /…/ izoliran /…/ in verjetno večine teh sprememb nisem niti opazil. Gospodarska kriza je mimo, tako da je spet vse v porastu, še zlasti tu v okolici San Francisca /…/. Na srečo so državni parki in naravna lepota tega dela sveta bolj trajni. Zame je bila /…/ sprememba selitev z vzhodne /…/ na zahodno obalo. Tu mi je vsekakor bolj všeč.«
http://www.portalvvesolje.si/index.php?option=com_content&view=article&id=596:uro-seljak-direktor-centra-za-kozmoloko-fiziko-na-berkeleyu&catid=1:novice&Itemid=11
- Slovenija, kako je videti od tam?
Z družino preživi 2-3 mesece v Sloveniji, sam jo obišče vsaj 3x letno. S starši, družino in prijatelji sem stalno v stiku, tudi slovenske časopise redno prebiram«. Z ženo in otroki komunicira v slovenščini, in se ne počutim preveč oddaljen. V dobi »interneta in dobrih letalskih prevozov to niti ni težko«.
- Se Slovenci tam družite?
Na širšem območju San Francisca bolj malo, pravi. »Kot rečeno, če si tako povezan s Slovenijo /…/ je tudi manj potrebe po iskanju podobnih povezav v ZDA.«
(- V ZDA je zdaj Slovencev in njihovih potomcev – teh je 90% - po ocenah od 300 do 600 tisoč. Tri četrtine jih živi v Ohiu, Pensilvaniji, Illinoisu, Minneoti, Wisconsinu in Kaliforniji, piše Brane Šalamon.)

Ločevanje informacijskega zrnja od plev. Google.
L. J. Kučič, Sobotna prilogam Delo, 22.10.2016
»Na internetu imajo časopisni članki, znanstvene raziskave, govorice in teorije zarote enako težo«, piše Lenart J. Kučič. Zdaj so se na Googlu https://www.google.si/intl/sl/about/ , tudi zaradi obtožb, da so internetna podjetja sokriva za zavajanja med predsedniško kampanjo v ZDA, odločili na novičarskem zbiralniku https://news.google.com/ ločiti zrna od plev in dodali »oznako fast check, ki bo obiskovalcem pomagala hitro poiskati preverjene medijske vsebine.«
Oznako fast check »bodo smeli izdajatelji uporabiti samo v člankih, ki bodo /…/ upoštevali stroga merila Googla.«
(- Poglejte: https://support.google.com/webmasters/answer/35769 , B.M.)
»V prispevkih mora biti jasno razvidno, kdo so sogovorniki in kaj so izjavili. Vse analize morajo biti transparentne – z objavljeno metodologijo, izvirnimi podatki in povezavami na omenjene raziskave.« Mednje se »ne morejo uvrstiti organizacije, ki nimajo uveljavljenih notranjih postopkov za preverjanje dejstev ali jih plačuje določena interesna skupina - politična stranka, zasebno podjetje ali nevladna organizacija. Prav tako niso primerni članki, ki temo obravnavajo enostransko ali uporabijo le en vir – osebo ali raziskavo.«
L. Kučič, novinar, kolumnist http://zofijini.net/avtor/lenart-j-kucic/ piše, da tudi računalniški algoritmi niso nevtralni. To je pokazala Ellen Ulman v knjigi Close to the machine: Technopolis and its discontents (2001), na podlagi lastnih izkušenj. Pri vsakem programiranju je namreč morala »upoštevati interese in motive naročnika«, glede »socialne, izobrazbene, rasne, spolne ali starostne kategorije, ki lahko pomenijo diskriminacijo neke družbene skupine«, povzema L.J. Kučič.
Zdaj so se tudi pri Facebooku https://www.facebook.com/, piše, »odločil, da bodo spodbujali vsebine, ki jim prinašajo veliko klikov in hkrati ne bodo vznemirile nobene politične stranke.«
Napoveduje, da se bodo tudi pri Googlu morda kmalu vrnili na »podobno varno pot« in ne bodo označili kot preverjene članke/medije, v katerih bodo avtorji na podlagi preverjenih dejstev zahtevali družbene spremembe.

Zločini in plagiati po hrvaško.
D. Vodovnik, Delo, 24.10.2016
Nekaterim hrvaškim politikom očitajo kazniva dejanja, »tudi prepisovanje diplomskih ali magistrskih nalog«, piše dopisnik iz Zagreba Dejan Vodovnik.
Novemu ministru za znanost, izobraževanje in šport Pavo Barišič je bil že pred 5 leti zaradi prijavljen etičnemu odboru za znanost in visoko izobraževanje. Očitali so mu plagiat v prispevku za časnik Synthesis philosofica, zdaj pa še dvojna izplačila dnevnic, simpoziranje s tajnico in neupravičeno stanovansjko pravico.
Dvom zbuja tudi diploma Miljana Brkiča, podpredsednika sabora. Analize njegove diplomske naloge ki jo je zagovarjal pred 5 leti na policijski akademiji, menda kažejo, da je 70% prepisanega. Sodišče je sicer presodilo, da je bilo nekaj narobe le s postopkom, prepisana pa menda ni bila.
Zaradi napak v postopku bodo ponovili sojenje slavonskemu politiku B. Glavašu, nekdanjemu komandantu v Osijeku, ki je zaradi vojnih zločinov že presedel 8 let v zaporih v BiH.

Nepreslišano.
A. Desi (Večer), Dnevnik, 26.10.2016
Andras Desi, novinar ukinjenega dnevnika Nepszabadsag :
»Če bi šlo pri tem popolnoma nepričakovanem /…/ koraku izključno za ekonomske razloge, bi se uprava podjetja pred njim posvetovala z uredniškim odborom in sindikati.«
Od 8.10.2016 »smo bili priča vrsti resnih kršitev /…/ zakonodaje: varnostniki so /…/ preprečili vstop v prostore uredništva, blokirani so bili njihovi službeni e- poštni računi«, šele 120 ur pozneje so dobili dostop do osebne lastnine.
Časnik je imel »vrsto ekonomskih težav, kot /…/ drugi časopisi po svetu. /…/ Spričo celotnega ozadja je mogoče začasno ukinitev Nepszabadsaga obravnavati kot politično zrežiran korak, katerega cilj je bil časnik utišati.«
(- Glej o tem časniku in ukinitvi, v angleščini: http://www.budapost.eu/nepszabadsag/ in poskus nadaljevanja na FB: https://hu-hu.facebook.com/nolhu , B.M.)

Ali kdaj po televiziji v živo spremljate razprave v parlamentu?
Nedelovih 7. Nedelo, 23.10.2016
Jure Apih, publicist pravi, da ga TV prenosi iz parlamenta spominjajo na otroško praskanje po napol zaceljenih ranah. »Vem, da ne bi smel odpirati nikoli zaceljenih ran, ne poslušati praznega, nekorektnega in nespoštljivega, pogosto tudi butastega in sovražnega nastopanja izvoljenih /…/, potem me pa spet zasrbi. Ni pomoči.
Umazane igre igrajo se z nami https://www.youtube.com/watch?v=5kycRQQ-wz8,
poje Pero (Lovšin). Mi pa se praskamo.«
Svetlana Slapšak, redna profesorica: »Z nekaj perverznega užitka spremljam, kako upada retorična in miselna usposobljenost poslancev.« Misli na »občasno že žaljivo omanjkanje logike, strukture govora; najbolj moteča je kombinacija izumetničenosti nastopa in popolne izpraznjenosti govora. Ali jim /…/ plačujemo 'izobraževanje' v kakšnih šarlatanskih šolah retorike/stylinga/nastopanja? Nenehno ponavljanje izrazov, kot so 'bom rekel' in 'nekako' /…/ raje pustimo ob strani«.
Dragan Petrovec, kriminolog: »Sem v letih, ko zdravniki odsvetujejo razburjanje.« Odkar se ne ukvarja več s padalstvom dobi občasne odmerke adrenalina takrat, ko se mu daljinec zatakne »na omenjenem kanalu. Po službeni dolžnosti moram sicer spremljati tudi taka dogajanja«, a jih raje prebere »v časopisnem povzetku.« (- Hic Rhodos…, B.M.) »Pa še tam mi niso prihranjena razočaranja nad moralnimi in intelektualnimi dosežki cveta našega naroda. Le preskočim lahko marsikaj, česar v živo ne bi mogel.«
Vesna Vik Godina, socialna in kulturna antropologinja: »NE. /…/ker nimam časa /…/ tudi če bi ga imela, da ne bi zapravljala za take dejavnosti. Lahko pa se zgodi, da /…/ bom potrebovala terenski material za svoje študije o slovenskem postsocializmu in slovenski politični kulturi.«
(- Dodajmo še besede z naslovnice Dnevnika, 22.10.2016:)
Leon Magdalenc
, kolumnist: Če nekomu rečeš, da govori oslarije, je to pač mnenje. Oslarija je konec koncev vse, kar izrečejo poslanci. Vsaj za enega poslušalca iz. Poslušalca. Malo se zaplete, če nekomu rečeš, da laže. Tu pa moraš imeti argumente.«

Prva med enakimi.
Tina Kristan, Delo, 24.10.2016
Pogovor z Jadranko Sovdat, nova predsednico Ustavnega sodišča RS. http://www.us-rs.si/
( - www.pf.uni-lj.si . Na http://pamfil.weebly.com/novosti.html je intervju za študentski Pamfil. B.M.)
Doktorirala je na PF UL – njena hči pa na oxfordski univerzi.
»Šla je po moževih stopinjah«, saj je študirala kemijo.
Ima naziv asistentke za ustavno pravo in občasno sodeluje na PF pri predmetih Ustavno procesno pravo ter Parlamentarno in volilno pravo, katerih nosilca sta profesorja Igor Kavčič in Franc Grad.
- Kako je s časom…
Želela bi si več prostega časa, za leposlovje, slikanje in risanje. Časa ima malo tudi zato, ker rada raziskuje in napiše kak strokovni prispevek, prav tako z veseljem prebere strokovno razpravo o delu ustavnega sodišča. »Kritika, ne kritizerstvo, vedno rojeva kvaliteto«, pravi.
- Sodniki ustavnega sodišča?
T. Kristan piše, da je po njenem »normalno, da se stališča devetih ustavnih sodnikov razlikujejo. Pravo je 'vendarle družbena veda, smo /…/ na področju, ki je drugačno od naravoslovja, kjer je ena plus ena dve'. (1+1=2) Poleg tega so 'ustavni sodniki izjemno oblikovane osebnosti, a kljub temu odprti za nasprotne argumente.' Tudi v družbi, nadaljuje, smo si ljudje zelo različni, treba je najti dovolj skupnih imenovalcev in spoštovati drug drugega, na podlagi česar lahko skupaj živimo.«
- Pritiski na sodnike?
J. Sovdat: »Kot je nekoč dejala tedanja predsednica ustavnega sodišča profesorica Dragica Vedam Lukič, na vsakega sodnika se da vplivati samo toliko, kolikor to sam dovoli.«

OTROCI VOJNE, ŠTUDENTI; GLEDALIŠČE, FILM; IGRALCA, REŽISERJI; VZORNIKI; MLADI

Rešen nekega balasta. Boris Juh, igralec.
Špela Barlič, Dnevnik, 22.10.2016
Večino delovnih let je bil Boris Juh (80) na odru ljubljanske Drame. Nedavno ga je dobil nagrado bert za filmsko igro. https://sl.wikipedia.org/wiki/Nagrada_bert
- Kaj vas je pritegnilo k igralstvu?
»Že od mladih nog sem želel biti v tem poklicu. /…/ V otroštvu sem se /…/ veliko selil in ni mi bilo lahko. Še posebno film je bi /…/ nekaj čarobnega. Zlasti v povojnih letih, ki sem jih sam doživljal kot zelo siva, se mi je zdel nekaj tako /…/ neverjetnega.«
- Ob delu v Mladinskem gledališču in Drami ste ustvarili še 62 filmskih duš…
»Res, dela sem imel toliko, da se nisem videl iz njega.« Gledališče, film in tudi na radiu »sem preživel veliko časa.« Rad je delal.
»Poleg tega so bile igralske plače precej skromne«; oba z ženo sta z igro poskrbela za 3 otroke.
»Tako sem na vseh koncih in krajih iskal zaslužek« in se tudi na avtobusu pripravljal na delo.
- Igrati v gledališču je drugače kot v filmu?
Zdaj ni več velike razlike, gledališče se približuje filmu, »ampak pred 2. sv.vojno je bilo nekako napeto, nabuhlo. Sam sem to opazil že med študijem in začel pri sebi to korigirati.«
(- V 60-tih , na AGRFT https://sl.wikipedia.org/wiki/Boris_Juh, B.M.)
- Vas je kak filmski režiser navdušil?
»Lepo je, če pri delu naletiš na /…/ velike mojstre, ki ti razširijo pogled. Tako se ti naenkrat odprejo nove poti, kar nekako postaneš osvobojen nekega balasta, ki si ga imel prej.«
Taka »široka, kompleksna pojava, izredno razgleda« je bil Žika Živojin Pavlović. /…/ Tudi duhovno je bil zelo svobodnjaški človek. In, seveda, nosil je nekaj težke preteklosti še iz 2. sv. vojne. Najbrž ga je to oblikovalo.« https://www.youtube.com/watch?v=bKHBiJXzXzI
B. Juh se je dobro ujel tudi z Vojkom Duletičem in z Matjažem Klopčičem.
- In film?
»Za projekcijo ob podelitvi nagrade sem si zaželel Klopčičeva Iskanja, po romanu Izidorja Cankarja
S poti. Potem so se odločili za https://www.youtube.com/watch?v=3ZCXRb3_mpU Nasvidenje v naslednji vojni. Globoko je občutil Schindlerjev seznam. https://www.youtube.com/watch?v=JdRGC-w9syA »Jokal sem kot dež. Ali pa film Katin /…/ Andrzeja Vajde. http://www.filmweb.pl/Katyn
Človek takoj poišče paralele z naših prostorov. Grozno. Ne da uživam v takšnih filmih, ampak mislim, da so pomembno opozorilo, da si česa takega ne smemo dovoliti nikoli več.«

Igra? Nekaj me je gnalo, pa sem rekel: grem tja, kjer sem doma. Dare Valič.
V. Milič, Sobotna prilogam Delo, 22.10.2016
Igralec Dare Valič, dobitnik Borštnikovega prstana, »trubadur stare šole«, se je »brez potrebe da bi fasciniral« (z) Vesno Milek pogovarjal tudi o sebi, čeprav pravi, da tem ne zna govoriti.
- Rojen…
… v Banjaluki »dva tedna pred Hitlerjevim napadom /…/ (6.4.1941) še v Kraljevini Jugoslaviji …/ italijanski državljan po mami in očetu, oba sta bila Primorca.«
- Podobe otroštva sredi vojne…
Spomni se ofenzive na Kozari http://vojnapotovanja.si/potovanja/bih/109-kozara , zajeli so jih četniki, a se ob vsem strašnem spomni le, da je »končno lahko nekaj jedel. Strpali so nas v /…/ taborišče, /…/ peljali na prisilno delo, mama je garala na polju, otroci smo bili tam, prepuščeni sami sebi.« Spomni se »nekaterih podob, atmosfere«. Fotografiranja, ko so »partizanske otroke, ki smo bili sestradani, razcapani in garjavi, dali na stran, spredaj za kuliso so pa dali četniške otroke, ker so bili bolj rejeni, bolj primerni za podobo srečnih otrok osvoboditeljev.« In spomni se »konca vojne, to, kako je oče prijezdil na konju kot partizan osvoboditelj. To je bil dogodek.«
- Nato ste se zaradi očetove službe veliko selil…
»Ko je oče izstopil iz armade (JLA) /…/ je iskal zaposlitev«; na Reki je »čistil minska polja /…/ ruleta«. Nato so v Žirovnici, kjer so gradili hidrocentralo, stanovali v baraki, tako »da … po vojni sem kruh imel«, koruznega; nemški ujetniki so od Rdečega križa dobili kruh, in so ga zamenjali skozi rešetke.
V Lj. je mama šivala doma za eno od tekstilnih tovarn, otroci so pomagali šivati gumbe. »Bili smo revni kot cerkvene miši. /…/ To so dolgočasne stvari.«
- Nasprotno, tak življenjepis imajo junaki.
»Ah /…/ dajte no. Sem najbolj strahopeten človek na svetu.«
- »Bili ste v prvih vrstah /…/ na št. demonstracijah '68, kjer so padali pendreki, /…/ pri aferi JBTZ…«
»V prvih vrstah ravno nisem bil. Krivica me je pa vedno bolela. Nikoli v življenju nisem bil član nobene stranke, kiti komunistične partije ne, čeprav se bi to takrat splačalo. Bil sem levo usmerjen, čeprav za Slovenijo več ne vem, kaj je levo in kaj je desno. Včasih imam občutek, da imajo prav ti, ki se trkajo po prsih, kakšni levičarji so, bolj desne misli.«
(- V Lj. je bilo l. 1968, junija samo zborovanje v študentskem naselju (ŠN), burna razprava v menzi se je končala brez nasilja; jih je pa res bilo vsaj 500 s pendreki okoli nas pod Rožnikom. Tudi kasneje, do 1972, kar se spomnim in sem slišal ter prebral, je bilo tepenih in zaprtih le malo študentov. O tem piše strokovnjak P. Čelik v: Policija, demonstracije, oblast; o razpravo v menzi ŠN glej zbornik 'Slovensko študentsko gibanje 1968 – 1972'. B. M..)
»Lahko pa povem, da sovražim vojsko. Sem jo služil v Črnomlju in to je bilo zame izgubljeno leto življenja.« Naučil se je le, »da se je Tito rodil v Kumrovcu.«
- Kaj vam je, mladeniču, predstavljal Tito?
»Meni nič posebnega. Bolj mi je bil všeč Che Guevara ker je utelešal mit upornika. https://www.youtube.com/watch?v=hmBhNTpTB14 In se je dejansko uprl, ZDA, celo svojemu prijatelju Castru
- Tito se je dobro razumel s Chejem…
https://www.youtube.com/watch?v=NTUm5lGp0tI
»Saj se je z Lumumbo tudi. /…/ Prvi demokratični voditelj Konka, ki se je uprl in boril za neodvisnost /…/ od Belgije. In ob njegovem uboju smo morali takrat po cesti vpiti: Fuj Mubutu /…/ ta, ki je l. 1961 najverjetneje dal ubiti Lumumbo. http://www.vecer.com/filmogled-obleganje-jadotvilla-siege-of-jadotville-6244446 Na koncu je Mobutu prišel na obisk k Titu in vse je bilo v najlepšem redu. To je politika.«
- Krivi ste, da je Boris Cavazza šel na sprejemne na AGRFT…
»Ah, z Borisom sva se spoznala na Unionskem vrtu, v gostilni pač. Ko je debata nanesla na študij, mi je rekel, da ga angleščina in francoščina (- na FF UL) ne veselita toliko, da bi raje fakulteto, ki ne bi imela matematike. In jaz sem se pohvalil, da sem v prvem letniku akademije, kjer absolutno ni matematike. Je rekel, da bi on tudi kaj takega študiral. Potem se je pripravljal na izpit. Antonijev monolog v Cezarju /…/ Za priprave sva šla v Piran, na nekem čolnu je vpil Cezarja bom pokopal, ne slavil…« Na obali so se zbirali ljudje.
»Že takrat je znal pritegniti občinstvo. No, in je naredil izpite iz prve. Upravičeno. »
- Kdo je bil kriv za vaše sprejemne?
(- V nekem drugem intervjuju je D.V. govoril o AGRFT, da mu je sošolec dejal, da tam ni matematike. Glej: http://www.nsdlu.si/?sec=13 ali https://www.dnevnik.si/1042752890, B.M.)
- Kako, od česa ste živeli kot študent?
»Jaz sem imel takrat študentsko posojilo, ki je bilo zelo odvisno od tega, kakšne ocene si imel. In seveda sem moral biti discipliniran. Denarja nisem imel dovolj, da bi preživel.«
- Kako čutite mlado generacijo?
»Razlika je v tem, da je ta svet njihov. In je drugačen, kot je bil moj. /…/ Drug pogled na svet imajo.«
- Kašen, pogled, svet?
»Jaz mislim, da se zgodovina ponavlja, da so stvari bolj ali manj iste, le da je tehnologija nova. /…/ Mislim, da se zdaj mladina ravno tako druži zares. Če bi bilo potrebno, bi ravno tako reagirali, kot smo mi. Šli na ulice in se uprli. Jaz verjamem v vsako novo generacijo.
Zdi se mi, da imajo mladi ljudje bolj prav kot mi. Ker mislim, da se ljudje po 70 letu vtikamo v svet, ki ga hočejo mladi ljudje zgraditi. Vidim jih, kako so zavzeti. Za ustvarjanje, za delo.
- Dela ne dobijo doma, odhajajo…
»Saj ga tudi v Jugoslaviji ni bilo. To idealiziranje tistega časa me včasih prav zmoti… Samo da se takrat o brezposelnosti ni toliko govorilo. /…/ če sem hotel piti kavo takrat, sem moral ponjo v Trst. Kdaj je bilo življenje bolj lagodno?«
»Pred dvema letoma sem se peljal /…/ z eno gospo in je jamrala in šimfala po državi, pa po mladini, jaz pa sem /…/ molčal« in je rekla: «A ne /…/, ko je človek mlad, je tudi lakota lepa! Mejduš, sem rekel, to imate pa prav. Razlika je samo v tem, da so nove generacije mlade, mi pa smo stari. In svet je od mladih ljudi. Oni bodo spreminjali svet po svoji meri, če ga bodo hoteli.«

KOMUNIZEM : CERKEV, KLER/…/, KONTRABANT, KONCESIJE, KOMERCIALA, KOMENTARJI

Kristalni čas. Podlistek. 34, 35, 36
Lojze Kovačič, Delo, 24., 25., 26. 10.2016
»In potem je prišel konec – leta 1945 je izbruhnil čas, ko je iz ust velikega J.V. Stalina odmevalo, da so vsi … delavci, ključavničarji, dekleta iz Ljudske kuhinje, uslužbenci, moški, ženske… vsi navadni ljudje, ki jih doslej nihče niti opazil ni, ljudstvo, v resnici prikriti geniji. In da so komunisti, sekretarji partijskih celic, narodni heroji, partizanski borci iz host, ki so se tepli zoper izdajalsko cerkveno gosposko, v resnici tisti, ki bi si zaslužili svetniški obstret /…/ in da je vera opij, ker Boga ni, in da bo odslej umeščen namesto njega v oltar naše zavzetosti človek z veliko začetnico.«
To je pisatelja (- Nj. prijatelj Ciril Zlobec pravi, da mu je bilo vseeno, kdo je na oblasti, gl. in poslušaj: http://siol.net/trendi/svet-znanih/lojze-kovacic-vse-bolj-v-dialogu-s-sodobnim-casom-297274, B.M.) spomnilo na jakobinske revolucionarje, ki so v Parizu oskrunili noterdamsko cerkev.
»In zdaj se je zgodilo isto … Vdirali so v cerkve in duhovnije, cele množice, jih zapirali ali obkrožali z demonstranti, jih pustošili ali jemali … cerkev ježefink (- Sv. J. v Lj.?) je postala prvo filmsko proizvodno podjetje Triglav« (Viba film?), »uršulinski in Vincencijev samostan dom dijaške mladine, kapela pri Šentpetru plesna dvorana« (- morda Festivalna?) »Zavod sv. Cecilije Dom borcev … Rušili so kapelice, /…/ pulili znamenja ob podeželskih cestah … tradicijo je bilo treba izruvati s koreninami vred /…/ kanonike in stare župnike so zapirali /…/ in mlade kaplane v Baragovo semenišče /…/ Cerkve, semenišče sv. Alojzija na Poljanah« (- zdaj TeoF UL) », stolnica … kakšna načičkana, neuporabna, dvakrat mrtva arhitektura, ki se je znašla sredi epohe komunističnega socializma! /…/ samo starci in starčice so še zahajali pod njihove stolpe. …
Ampak potem je začel počasi prihajati preobrat … natanko kot po kakšnem psihološkem učbeniku ali zgodovinski čitanki … zgodovina je zoprn, ponavljajoč se fenomen, od katerega se človek ne mara ničesar naučiti, zato ker je tako star, oduren, natančen prfoks … /…/ Po političnih procesih, usmrtitvah, ideoloških pogromih itn., potem ko se je razkrilo, da človek v sistemu, ki je predpostavljal svet, nič ne velja, če ne pripada novemu družbenemu razredu … in še to tistemu prav na vrhu, kjer so se odločale bitke … se je vse v skupni duši obrnilo … Komunizem je kot vse ideologije dotlej strl svojo lepo duhovno direktivo pod kolesi lastne oblasti… Na lepem je cerkev postala« spet »pribežališče in kleriki edina vojska, ki je lahko parirala poziciji … in ljudstvo, ki bi se priključilo tudi potresu, čeprav bi propadlo v njem, je pohitelo k njej, samo da bi znova zajelo sapo….
Cerkve so bile spet tople in polne /…/ ob hladnih delavnikih so v njih skrivaj krstili otroke in /…/ ob nenavadnih urah so se poročali pari … prvi duhovniki v vijoličastih plaščih, z brevirji in kadilnicami so se prikazali v javnosti na čelu pogrebnih povork in imeli zadnjo besedo nad rakvijo v odprti jami.
… Oblast je začela prestrezati in vračati udarce, gradila je stavbe, ki so bile višje od zvonikov, zasajala mlaje, ki so presegali farovže. Postavljala je spomenike in zgodovinska 'obeležja' /…/ jih odkrivala na zborovanjih z govori in godbo, vinom in plesom. Neki partijski intelektualec, ki je bil nekoč nadvse veren, je predlagal, da bi te vojne spomenike morali imeti za kapelice NOB, da bi se popotniki ustavljali ob njih in pomislili na padle, kot so nekoč verniki postajali in molili pri bogoslužnih kamnih. Če bi ga slišali /…/ ti, partizani, talci, mulovodci, dezerterji, ujetniki, zakopani v gomilah ob gozdovih /…/ nihče ne ve, kdo so, kdo je, koliko jih je – kar je tako grozno ponižujoče /…/ Grob /…/ nas bo pokopal, kot bo porazil civilizacijo do kraja…
Vendar zdaj se slišijo /…/ na površju zvonovi in orgle v stereofoniji siren, topovskih salv, plehmuzik, raket /…/. Naenkrat se je izkazalo /…/, da stojijo podružnične cerkve na vsake griču, farne cerkve /…/, da so samostani v najlepših krajih, da proštije in stolnice /…/ zavzemajo središče vseh mest… Da se /…/ slavi božič ob jaslicah in jelkah in velika nož z butaricami in pirhi, da procesije na Telovo potekajo /…/ z vsem nekdanjim bliščem, da na Veliki šmaren doni petje /…/, da je ljudi in vernikov toliko, da na debelo stojijo okoli cerkve … strnjena množica, stari, mladi, ženske, vse faze razvoja /…/.
Cerkev ni bila samo nekaj globokega, poetičnega, ker je s tradicijo ogrevala svet, ampak je postala zanimiv poraženec, asket-arestant, ki je /…/ izžareval /…/ skrivnostno privlačnost svoje mlade duše … In tako sem se po 20 letih prvikrat približal cerkvi in /…/ prebral /…/ časopise, ki so jih prodajali na mizicah ob puščicah za milodare /…/ in skorajda nisem mogel verjeti /…/ iste besede kot pred 20, 30, 50 leti, isti izrazi, pri katerih se mi je obračalo v želodcu kot takrat … /…/ ista zamejenost na dogmo od nekdaj… kakor da cerkev /…/ ni našla iz svoje šibkosti moči in pronicljivosti, da bi prišla do novega sijaja, novega duhovnega odkritja, nobenega kakovostnega človeka /…/ ni vpeljala /…/ nove, tekoče pastoralne govorice… Nič. /…/ skratka, ničesar od življenja.« (- Kurziv L.K., © Beletrina 2016, B.M.)
»Svoji negibnosti in napakam sovražnikov /…/ se je morala cerkev zahvaliti, da je obstala«, ne svoji obnovi. »Bog je ostal iz kamna kot malik. Vsi otroški strahovi /…/ so se me ponovno lotili, ko sem prebral nekaj teh številk cerkvenega časopisa« (- Družina?, B.M.) »– vse od uvodne fotografije, podpisov k fotografijam, nasvetov bralcem, razmišljanj /…/ itn.
Šel sem torej k prijatelju, odličnemu pesniku, kristjanu…, spoznala sva se /…/ l. 1961, on se je želell /…/ jaz se ne bi upal, ker je leta po svojem padcu z oblasti veliko trpel in takega človeka pustiš pri miru … /…/ in ga povprašal, kaj je s t.i. obnovo negibnosti v Cerkvi … Cerkev je pač država, je rekel, in to stara država, zato ravna kot država – kar zadeva celibat, abortus itn. – kar pa se /… obnove tiče: božja volja je brez sprememb«/…/.
»Tam so bili tudi drugi intelektualci, prijatelji – kristjani, tisti koščati jezikoslovci, ki se jim zgi, da se ves svet vrti okoli njih in oni drugi, frivolni, okrogli, s klobučki, vsi s črno aktovko in kmečko govorico … kadarkoli jih kaj vprašaš, naravnost povesijo oči – zoprna katoliška napaka, ki je v krvi vernikov ali v organizaciji Cerkve, kot da bi se vsak na hitro hotel posvetovati z dogmo v sebi in ujeti zase kar se da koristen napotek« /…/. Rekli so, da je prosta volja Boga /…/ hoteli so mi še govoriti o tem, kaj pomeni 'biti slovenski kristjan' itn. – to me ni zanimalo in sem šel.
Bilo je kasneje, okrog l. 1970, ko sem s prijateljem J.S-jem obiskal njegovega sošolca, župnika v Š. Znamenita fara, v kateri je službovalo dosti uglednih duhovnikov, znanih gospodarstvenikov, prenoviteljev slovenskega denarništva, bančništva, kmetijstva. … Po dolgem času sem se spet znašel v duhovniji, stari, močno zidani hiši, kjer se je vse svetilo od snage in nege nekaj desetin gospodinj, ki so upravljale s farovžem skoraj desetletje dolgo. /…/ Župnik je bil nekaj mlajši od mene … ravno je kosil travo pred skednjem /…/ in pri priči mi je bil všeč. Bil je eden od tistih duhovnikov s podeželja, ki imajo oči za ljudi, a znotraj, v sebi, so nekoliko po mestno zadržani. /…/ V fari je imel na skrbi več kot 30.000 duš. Popravljal je župnijski hišo in obnavljal cerkev, posebno zvonove, ki so med vojno, ko je bilo v zvoniku domobransko mitralješko gnezdo, zadeti od granat, padli s stolpa. Delo /…/ je poleg obredov opravljal sam /…/ in zraven je vodil še katehezo za otroke /…/ On je vsako leto dvakrat odhajal v Lj. na izpite … enkrat iz tekoče pastoralne teologije, drugič iz prosto izbrane teme – naravoslovja, filozofije itn. - … to pot se je pripravljal na skušnjo iz relativnostne teorije … duhovnik pač mora imeti znanje o vsem, po čemer ga ljudje sprašujejo….
Nisva govorila o Cerkvi in o Bogu /…/ Ko sem zinil /…/ nekaj zares nepremišljenega, se je /…/ pomirljivo nasmehnil … partijec 'ne bi več sedel z mano za isto mizo', kot bi ga takole pogladil proti dlaki, ampak bi me zasul s psovkami…«

Utrinki.
Delo, 24.10.2016
Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev na TVS, o/b nastopih na oddaji Tarča:
»… med katerimi je s težkimi izjavami prednjačila komentatorka resničnostnih šovov na komercialnih televizijah Angelca Likovič(- Par izjav http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/angelca-likovic-sokirala-v-oddaji-na-nacionalki-ste-slisali-njene-besede , B.M.)
Žiga Turk, nekdanji minister, tudi za kulturo, šolstvo in znanost, sicer redni gost Studia City na TVS:
»Res ni problem ena tarča. Na Studiu City so originali tipa Angelca Likovič redni gostje.«
(- Povzetke programa RTV preberite na: https://issuu.com/mmcrtvslo/docs/10_04_-__16_04_2015 , tudi o Kontrabantu Ž. Turka s pomočjo Radia Študent ter o dokumentarcu Tehnika ljudstvu https://www.youtube.com/channel/UCMBJWhY7bWSH367BInfQY7Q , B.M.)

Kontrolna točka. Odziv po glavni obravnavi.
Tina Krista, Delo, 24.10.2016
Na sodišču v Lj sta bila 2.9. na glavni obravnavi Žiga Turk in Borut Rončević, nekdanji minister in vodja direktorata za visoko šolstvo istega ministrstva zaradi obtožbe, da sta l. 2013 trem visokošolskim zavodom podelila koncesijo. (- O takratni razpravi o javnem/zasebnem v visokem šolstvu glej: http://siol.net/siol-plus/kolumne/ideoloska-infrastruktura-157737, B.M.)
Sodnica je brez razprave zavrgla obtožni predlog, češ, da bi zadevo moralo obravnavati okrožno in ne okrajno sodišče. Zadeva se med sodiščema vleče že od februarja 2014, ko je ovadbo vložil NPU. In se bo končala, če/ko bo višje sodišče zavrnilo pritožbo tožilke.

SLOVENIJA, OD KOD LEPOTE TVOJE?

Slovenska zbirka pri ugledni tuji založbi.
Ž. Leiler, Delo, 21.10.216
Nemška založba Peter Lang, specializirana za humanistiko in družboslovje, izdaja tudi strokovne knjige o Sloveniji in JV Evropi. Od l. 2014 sta v zbirki: Thought, society, culture: Slovenian and South Eastern perspectives izšli dve knjigi, ki sta jih napisala avtorja z ZRC SAZU http://www.zrc-sazu.si/ , od koder je tudi urednica zbirke Mimi Urbanc. http://uprava.zrc-sazu.si/sl/urbanc#v
Kozma Ahačič je napisal: The history of lingvistic thought and language use in 16th century.
Kot pravi http://isjfr.zrc-sazu.si/en/sodelavci/kozma-aha%C4%8Di%C4%8D-en#v je prevod uspešnica: »Humanistične in družboslovne razprave je namreč zelo težko prevajati v angleščino, saj je to povsem druga angleščina kot denimo pri prevodu naravoslovnih ved.«
Luka Vidmar http://isllv.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/luka-vidmar-sl#v je avtor: A Slavic republic of lettres: the correspondence between Jernej Kopitar and baron Žiga Zois.
Ženja Leiler piše: »Na Kopitarja pri nas še vedno zremo v luči njegovega minornega spora s Prešernom«, a gre za »enega najpomembnejših jezikoslovcev prve polovice 19. stoletja. Podobno je z Zoisom, ki ga vidimo kot mecena in spodbujevalca nacionalne identitete, pozabljamo pa, da to ne bi mogel biti, če ne bi pripadal takratni evropski eliti.« Njuna korespondenca razkriva »vzpostavljanje prve /…/ mreže 'jugoslovanskih' intelektualcev znotraj in zunaj meja habsburške monarhije.
Po Vidmarjevem mnenju je Kopitarjev prispevek k jezikoslovju, razvoju knjižničarstva ipd. med tujimi znanstveniki čedalje bolj cenjen. (- J. Kopitar je delal na Dunaju v dvorni/'nacionalni' knjižnici in njegova https://sl.wikipedia.org/wiki/Jernej_Kopitar 'panonska teorija' izvora starocerkveno slovanščine je spet moderna: https://en.m.wikipedia.org/wiki/Jernej_Kopitar , B.M.)
Naslednja bo knjiga Borisa Golca, ZRC SAZU: Nedokončana kroatizacija dela vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem, sledilo bo delo njegove kolegice Neve Makuc: Kolektivne identitete obmejnega prostora v novem veku.

Miss Slovenije 2016.
Lepota v genih, dobrota v srcu, pamet v glavi.
H. Peternel Pečauer, Delo, 21.10.2016
Na izboru za miss sveta nas bo zastopala Maja Taradi iz Lj., diplomantka ZF UL http://www.zf.uni-lj.si/si/. (- In študentka Višje strokovne šole za ustne higienike, B.M.)
»O njeni lepoti ni dvoma« a »nikoli ni bila punca, ki bi bila obsedena z videzom«, ni gledala na kalorije, hodila v fitnese, piše Helena Peternel Pečauer.
»Ni mi bilo treba, očitno imam dobre gene. Res pa /…/ sem že od otroštva plesno aktivna. Hodila sem k baletu in trenirala jazzbalet. Tudi klavir sem igrala. Poleg šole sem imela ves čas še neke obveznosti. /…/ Sem edinka, kar pa ne pomeni, da so me starši razvajali.«
Na lepotno pot je prišla po naključju. Organizatorka slovenskega izbora za miss jo je povabila na pogovor na neki dobrodelni prireditvi, saj je pomagala zbirati denar za Pediatrično kliniko, ZPM http://www.zpms.si/ZPMS/ idr. »Dobrodelnost nič ne stane, pušča pa lepe spomine«, pravi.
- Kako poteka izbira za miss – Slovenije, sveta?
»Športno tekmovanje, osebna predstavitev, priprava dobrodelnega projekta, narodnega plesa za šov talentov in še kaj«, našteva. »Nič hudega, saj sem vajena delati.«
- Študij?
»Le dan pred domačim izborom sem opravila zadnji izpit na zdravstveni fakulteti, teden kasneje sem oddala diplomo. Čas zagovora se je malo vlekel, a mentor je bil nam mojim delom zelo navdušen. Predlagal je, da bi ga predelali v članek in objavili v Zobozdravstvenem vestniku. To je zame velik kompliment, čaka pa me še diploma iz ustne higiene (www.skaldens.si), ki bo morala zdaj malo počakati. Če mi je uspelo vse to, bom zmogla tudi priprave« - na svetovno tekmovanje lepotic https://www.youtube.com/watch?v=Mfo32p_J7ts v Washingtonu dec. 2016.«

Zbudimo se iz prepričanja, da slovenščina ni več ogrožena. Delo. 24. septembra.
J. Bertoncelj, PP29, Sobotna priloga, Delo, 22.10.2016
Na »številna mnenja o uporabnosti slovenskega jezika« se oglaša bralec Julij Bertoncelj iz Kranja, ki ga »je sram /…/ ker o tem tako sproščeno razpravlja celo del slovenske elite«, ki »pozablja, da je govora o usodi tistega, kar vsak dan uporabljamo, o našem /…/ odnosu do našega jezika, te enkratne danosti, posredno pa celo o našem osebnem dostojanstveniku.«
»Slovenci smo eden najmanjših narodov /…/, ki ima vse, kar potrebuje za svoj obstoj, tudi z neverjetnim duhovnim bogastvom, s katerim smo jezikovno bogatili /…/ velike narode. In zdaj naj bi to /…/ vrgli na smetišče zgodovine?«
Piše, da je l. 1969 je v Sao Paolu na svetovnem bienalu industrijskega bienala Jugoslavijo predstavljal Zoran Kržišnik. https://29gbljubljana.wordpress.com/history/interview-with-zoran-krzisnik/ .
Za medije je takrat dejal »:'Prihajam iz Evrope, iz daljne Slovenije, mojo izjavo bom povedal v mojem materinem slovenskem jeziku.' In vsi so mu ploskali. Ta dogodek smo v živo spremljali v slovenskem jeziku z nemškim prevodom na Tehniški univerzi v Berlinu.»
( - J. Bertoncelj je deloval tudi na UL, v Stanfordu, na MIT; glej oceno ene od njegovih knjig: http://www.casnik.si/index.php/2013/06/18/ocena-knjige-komu-izstaviti-racun/ , B.M.)

LJUBLJANA, LJUBLJANA, NOČI UTRIPAJO…

Kako živahna je Ljubljana ponoči. Slovenec v zvezi preneha žurirati.
B. Mehle, Objektiv, Dnevnik, 22.10.2016
V Ljubljani se je mogoče dobro zabavati, pravijo turisti, ki obiščejo mesto; pa ne vsi.
Npr. tisti francoski dvajsetletniki, ki so slišali, da je Lj. 'žurersko mesto, pa so jim, potem, ko so zaprli drugje, predlagali – pod Skalco, večno dežurni lokal poleg Križank…
(- Študentsko zatočišče iz naših časov, v 60'/70', ob bližnjem Mraku in zadnji postaji na postaji… B.M.)
Kakšno je tukajšnje nočno življenje, kako se 'hodi ven'?
Aleš Prestor, predstavnik nekaj ljubljanskih klubov: »V Lj. se hodi ven veliko, če jo primerjamo z Mariborom /…/ z Obalo. Če primerjamo slovensko prestolnico s kakimi drugimi evropskimi mesti, pa lahko jamramo.«
Diskotek je danes manj. »Klasična diskoteka je pač večje tveganje od puba oz. žur lokala s šankom in didžejem, stisnjenim nekje v kotu«, piše Borut Mehle, in našteva, take z vstopnino: Cirkus, Top, K4, Palatium, Cvetličarna »in seveda Metelkova«. Pred nekaj leti jih je bilo več kot 10, potem pa so se vrstile pritožbe sosedov zaradi hrupa, intervencije policije…
V zadnjih letih Lj. ob petkih deluje opustelo, taksisti nimajo dela, pravi A. Prestor. »Kar pa ne velja nujno za klube«, npr. ob sobotah, ko je Cirkus bolj zaseden kot ob petkih. Na to, da v centru /…/ ni več vrveža, je kajpak vplivala ukinitev prometa. Vse izven strogega centra se zdi ljudem, sploh turistom, daleč, V BTC in na Rudniku, v trgovsko-industrijskih conah, ne obratuje več praktično nič.
kar se v Lj. dogaja, se v ožjem centru.
V Knafljevem prehodu (- Med Prešercem in Kongresnim trgom, B.M.) je Cutty Sark že nekaj časa jedro zabavnega življenja; nedavno so preživeli naval angleških navijačev.
Po optimističnih ocenah se v Lj. udeležuje nočnega življenja 5.000 - 10.000 ljudi.
Klubi ne morejo več računati na študente pravijo v Cirkusu: »Bolonjski sistem je uvedel obvezna predavanja, tako da imajo čas za zabavo pred ali po izpitnih rokih /…/ tri tedne v oktobru, pa potem od 10. decembra naprej, nato do maškar ne bodo imeli več časa.«
»Študentska časa je tako na voljo vsega 5 mesecev. Poleg tega so se začele generacije v klubih menjati izredno hitro. Na leto se zamenjata po dve. Takoj ko dobijo partnerja, ljudje izginejo po domovih. Slovenci ne znajo žurirati, če imamo partnerja. /…/ Ljudje izginejo iz nočnega življenja pri 23., 24. letih.«
Rezime poznavalca: »Lj. lahko pusti vtis mrtvila, vendar /.../ ni tolikšno, kot se zdi, bi se pa dalo narediti marsikaj.«
Kako v Lj. zvabiti ven ljudi nad 30-tim letom? V Trstu npr. se gredo ljudje popoldan po končanem delu zabavat, ali vozit gorska kolesa.
Grega Hočevar, Parlament, prastari Medex: »Taki poskusi so bili tudi pri nas, vendar niso bili uspešni. Ko je človek enkrat v zvezi, zabava naenkrat postane prestiž.« Res si »včasih z 2000 tolarji lahko prišel čez, medtem ko si danes z 10 evri v žepu revež. Borba za goste je vedno večja. Lažje napolniš lokal za 300 kot pa klub za 3000 ljudi, zato so diskoteke aktualne par let, potem pa padejo.«
Avtor se spominja tistih izpred nekaj let: Turist, Valentino, Palma, Black Jack, Li, Mak, Babilon, Eldorado, K4 z nedeljskim gej večerom, M klub in še kaj, Dub Lab v Chanel Zero na Metelkovi…
Zdaj je najbolj živahna zabaviščna točka Parlament. (- Ne zamenjati z bližnjo stavbo državnega zbora! http://www.nationsonline.org/oneworld/map/google_map_Ljubljana.htm B.M.)
Obratujejo od ponedeljka do sobote, ob nedeljah pa poskušajo končati ob polnoči. Torej lokal z ritmom, prej izjema kot pravilo« za Lj. A ga držijo pokonci študentje, in to tujci iz programa študentskih izmenjav Erasmus, kar pa seveda potegne zraven še preostale zainteresirane. »Avstralkam, ki so bile tukaj pred časom, ni bilo jasno, da se v nedeljo v Lj. ne dogaja nič«, pravi in doda, da je turistov kvečjemu 10% od gostov. Kajti turisti se načeloma ne premaknejo od Ljubljanice.
B. Mehle: »Če hočeš na brezvezen da v začetku tedna ali pač v nedeljo najti vsaj kanček zabave imaš med vsemi slovenskimi mesti /…/ največ možnosti v Lj.«, ki pa »nemalokrat spominja na Portorož v posezoni. Opustelo in prazno. In vprašanje je, ali /…/ zaradi financ, ali pa gre /…/ za zapečkarstvo. Ker živelj nima denarja ali ker itak ostane doma, kot da bi šel ven, se družil, gledal in se kazal.«

PREBERITE, POBRSKAJTE, PRISLUHNITE, PREMISLITE, POGLOBITE SE

Mandale. Labirinti, ki vodijo v vrtove razsvetljenja.
P. Rak, Delo, 25.10.2016
Zmago Šmitek, FF UL, avtor knjige Mandale: tajni vrtovi razsvetljenja (Beletrina, 2016) je začel potovati po Indiji že pred štirimi desetletji in se tam študijsko izpopolnjeval po več mesecev, let. http://etnologija.etnoinfolab.org/sl/informacija.asp?id_meta_type=72&id_informacija=286
Glede obsežne tematike svoje zadnje knjige o mandalah v spremni besedi opozarja, »da so dokončne in brezprizivne razlage tako z religioznega, sociološkega kot antropološkega, semiotičnega in zgodovinskega stališča neumestne, saj« so interpretacije »odvisne od zgodovinskega obdobja in avtorjevega zornega kota.«
Gre za monumentalno delo, ocenjuje Peter Rak, skrivnostne mandale predstavi avtor pregledno, z grafičnimi prikazi in fotografijami, tudi popotnimi vtisi. Izogiba se mistifikaciji, navaja poznavalce področja, »neredko vleče vzporednice z na videz nekompatibilnimi orisi kulturne dediščine na drugih koncih sveta, vključno s Slovenijo«. (- Tako kot Z.Š. v svojih prejšnjih knjigah, npr. o mitologiji , https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_mitologija B.M.)
Obvezno čtivo, meni P. Rak, v času nekritičnega, površnega »sprejemanja različnih religioznih in duhovnih principov«. Teh ne negira temveč »razkriva vso kompleksno strukturo v ozadju. /…/ Do tajnih vrtov razsvetljenja pač vodijo zapletene poti oz. – podobno kot pri vzorcih mandal – labirinti.« (- Glej tudi: http://www.jogaportal.si/3220/zmago-smitek-mandale-tajni-vrtovi-razsvetljenja/ in https://en.wikipedia.org/wiki/Mandala , B.M.)

Ustvarjalnost/kreativnost; inovativnost; zavzetost zaposlenih; šola in skupinsko delo

Za isto mizo. P. Kovič, Svet kapitala (Delo) 21.10.2016
Urednica poslovne priloge največjega našega časnika Petra Kovič piše o treh dogodkih, ki imajo po njenem več stičnih točk – kreativnost, inovativnost in uporabnost znanosti.
»Mesec oblikovanja, oglaševalski festival Zlati boben, EF UL http://www.ef.uni-lj.si pa je zaznamovala /…/ 70-letnico.
Nizozemski oblikovalec Reon Brand http://cityminded.org/speaker/reon-brand# je dejal, piše, da »ideje nastajajo tam, kjer izobraževalni sistem spodbuja kreativno razmišljanje – možgansko nevihto https://sl.wikipedia.org/wiki/Brainstorming in timsko delo.
P. Kovič piše, da »se ideje, tiste prebojne in z dodano vrednostjo, rodijo tam, kjer je denar.« Tega se zavedajo naši gospodarstveniki, ki so, upa, da ne prepozno, »izborili znižanje davka na dobiček za vlaganje v raziskave in razvoj«, saj je Slovenija na inovacijskem indeksu »letos nazadovala z 28. na 32. mesto.«
»Da med 3000 idejami ustvarimo vsaj eno poslovno uspešno, moramo ustvarjati dobrine in storitve, ki jih svet potrebuje in za katere je pripravljen plačati.«
A kako? Nekaj odgovorov ponujajo na Mesecu oblikovanja. http://www.mesecoblikovanja.com/
Oblikovalci pravijo, da mora izdelek »ujeti sanje kupcev. Torej, podjetniki morajo biti vizionarji, biti morajo empatični in obvladati sodobne načine komunikacije.« Imaš dobro zamisel, jo objaviš na spletu »in čez noč postane svetovni hit. Mehanizmi socialnih omrežij pač določajo nova pravila igre«, seveda v socialno-kulturnem kontekstu/sobesedišču.
Omenja Indijo, ki so spremenili izobraževalni sistem v to smer. In zaključi doma:
»Si predstavljate, da bi za isto delovno mizo vsak dan skupaj sedli obiskovalci Zlatega bobna, Meseca oblikovanja in vsi z EF?! Verjetno bi ustvarili ne le en(ega), kar več slovenskih A/…/«/jabolk, maj ne?«

Nepreslišano. M. Čadež, (Gazela 2016), Dnevnik, 19.10.2016
V zborniku o letošnjih nagrajenih hitro rastočih podjetjih https://www.dnevnik.si/posel/gazela/o-projektu je Matjaž Čadež, Halcom, zapisal o pomenu usposabljanja za delo v skupini:
»Dobri kadri so vedno ključ za uspeh ne glede na dejavnost ali organizacijo. Naš šolski sistem in naše vrednote se ne prilagajajo izzivom sodobnega časa. /…/ še vedno temelji na klasičnem individualnem delu, na konkurenci v razredu in učenju dejstev, ki pa so ponavadi že zastarela, ter na ocenjevanju učenja na pamet.
Naprej bi se morali posvečati timskemu delu. Ustvarjanju občutka, da v timu lahko ogromno dosežemo in da lahko prav v timu vsak posameznik pride do izraza s svojimi lastnostmi in ne z lastnostmi, ki jih od njega pričakuje /…/ ustaljen sistem, ki se izogiba spremembam. /.../
Šola mora usmerjati učence v to, da sami poiščejo znanje, si ga v timu medsebojno delijo in skupaj z učiteljev zaključijo nalogo.«

Skrite rezerve podjetij. B. Pavlin, Svet kapitala (Delo) 21.10.2016
Zavzetost zaposlenih močno vpliva na rezultate delovanja organizacij, piše Barbara Pavlin.
»Osebnostne lastnosti zavzetega zaposlenega: prilagodljivost, energičnost, družabnost, samoučinkovitost, optimizem, proaktivnost, samospoštovanje.«
»Ustvarjalni in proaktivni zaposleni so nujni za ustvarjanje prednosti pred konkurenco in preživetje podjetja. /…/ A takšni zaposleni niso samoumevni.«
Nastja Mulej, trenerka De Bonovih metod razmišljanja: »Ljudje hodijo v službo delat, kar jim je naročeno, in ne razmišljat.«
B. Pavlin po njej povzema ugotovitve Gallupovega inštituta, da je globalno (na svetu) 13% zaposlenih zavzetih, angl. engaged, v Sloveniji pa 15%; »aktivno nezavzetih je globalno 24%, pri nas pa 15%«, kar pomeni, da jih od 7 naših zaposlenih večina, 6, ni motiviranih za delo. Torej ima le »sedmina slovenskih podjetij /…/ dovolj proaktivne posameznike – takšne, ki sami iščejo posle, stranke, rešitve priložnosti.«

Nepreslišano. A. Kornhauser, (Nedeljski dnevnik), Dnevnik, 20.10.2016
Naravoslovka in upornica Aleksandra Kornhauser (90), o domu in svetu, kroženju in uporabi možganov ter o ustvarjalnosti za razvoj:
»Zaradi razvoja tehnologij, posebno informacijskih in komunikacijskih, je svet postal svetovna vas. Zato še ni treba biti plat zvona, če se mladi – ali pa stari – odpravijo čez mejo, posebno če jim doma ne moremo ponuditi dobrih razvojnih možnosti. Skoraj vsi naši veliki možje – in med njimi tudi kar nekaj žensk – so se za svoj prodor najprej pomerili v mednarodni konkurenci. Vsi alarmni zvonci pa bi nam morali zvoniti, če ti 'zdomci' ne želijo ostati povezani z domom, če se ne želijo vsaj večkrat vračati in nazadnje tudi vrniti domov, ker jih od tega odvračajo pritlehnost in ozkost pojmovanj, spletkarsko vzdušje, zaviranje ustvarjalnosti in nasprotovanje uspehom drugega, krive ovadbe kot nacionalni šport – vse tisto, kar nam v tujini daje pečat dežele goljufov, ovaduhov in medijskih linčev. In tak pečat drago plačujemo, ne nazadnje tudi z višjimi obrestmi na posojila zaradi 'nezanesljivosti razmer v državi'. Zato je treba vrniti spoštovanje ustvarjalnosti, tudi uspešnosti in nosilcem razvoja. In kadar kdo pošteno ven štrli, zaploskati. Voz lahko iz jarka izvlečejo le najboljši konji.«
(- Preberite še pogovor z njo: http://revijazarja.si/clanek/ljudje/58206d6519ddc/rada-bi-se-delala-izrazala-mnenja-in-plesala , B.M.)

Raziskovalci; mladi, slovenski, (ne)uspešni na razpisu ERC

Mladih raziskovalcev je vse manj. U. Škerl Kramberger, Dnevnik, 20.10.2016
O tridesetih letih programa mladih raziskovalcev http://www.arrs.gov.si/sl/mr/predstavitev.asp)piše Uroš Škerl Kramberger, ki je zbral še izjave poznavalcev.
Okoli 5000 mladih raziskovalcev (MR) je bilo od 1985 vključenih v ta program. Po podatkih agencije ARRS ji je bilo med 1986 vsako leto okrog 150, med 2002 med 175 in 236; le v letih 2001 in 20013 jih je bilo le par (4 in 3),v l. 2012 le 60, pač pa v l. 2003 kar 381.
Kako se je začelo? O tem pripoveduje »upokojeni politik Ciril Baškovič, ki je v 80.-tih sodeloval pri snovanju programa«. (- C. B. je tudi politolog, še prej aktiven v študentskem gibanju okoli 1968, ki je o tem tudi pisal - glej vire: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ciril_Ba%C5%A1kovi%C4%8D, nato visoki uradnik na http://www.mladina.si/92319/kadrovska-kontrarevolucija/ kulturnem in raziskovalnem področju. Glej še povzetek pogovora z njim, SP Delo, 7.3.2015: http://www.nsdlu.si/?sec=109. B.M.)
C. Baškovič: »Že sredi 80.tih smo vedeli, da gospodarski razvoj in družbeni napredek temeljita na inovacijah. Vizija do l. 1990 oz. so 2000 izobraziti nekaj tisoč mladih znanstvenikov je bila edini način, kako slovensko družbo potegniti iz ekonomske, socialne in delno že tudi politične krize, ki je razjedala tedanjo Jugoslavijo. Vedeli smo, da je treba vlagati v raziskave in razvoj in da za to potrebujemo pomladitev na univerzah in inštitutih.« Program sta podprla, ga povzema U.Š.K., »izvršni svet in partija« (- t.j. IS SSRS in ZKS, edina, vladajoča stranka, B.M.) in proračunska sredstva za znanost so se v l. 1985 povečala kar za 100%.
V prvi generaciji, l. 1985 je bil med 63 MR tudi Tomaž Zwitter, https://val202.rtvslo.si/avtor/zwitter/ zdaj profesor astrofizike (FMF UL): »To je bila ena redkih priložnosti, da smo se lahko lotili doktorata, ne da bi nas skrbelo, kako bomo v tem času finančno preživeli.«
Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, (BF UL, http://uni-lj.academia.edu/NinaGundecimerman) takole opisuje začetke l. 1986: »V naši raziskovalni skupini sem bila najmlajša. Starejši so bili malo pokroviteljski, a so mi bili v veliko pomoč.« Pravi, da se je lahko osredotočila na temeljno raziskovanje in ji ni bilo treba razmišljati o uporabnosti svojih odkritij«, a je l. 2012 prva ugotovila, da se v pralnih strojih nabirajo za človeka nevarne glive.
Na slavnosti ob 30-letnici MR so predstavniki ARRS, SAZU in ministrstva (MIZŠ) ugotavljali, piše U.Š.K., da so se mnogi MR »razvili v uspešne znanstvenike, profesorje in so pozneje tudi sami postali mentorji MR.«
Jozsef Gyorkos, ARRS: »Sredi 80.-tih let je bil zastavljen tako premišljen koncept, da se je kljub družbenim /…/ spremembam ohranil in učinkovito deluje še danes.« Med znanstveniki velja za »eno najbolj pronicljivih potez slovenske politike vseh časov.«
Bolj kritičnega mnenja so mladi. Urša Slapšak, MR na KI Lj., predsednica Društva mladih raziskovalcev http://www.dmrs.eu/: »Število razpisanih mest za MR se je v l. od 2009 do 2013 zmanjšalo za polovico. Kot drugod v javnem sektorju so se znižale tudi mlade plače. Socialne varnosti po izstopu iz programa MR ni, razpisanih mest za podoktorski študij skorajda ni in marsikdo je po doktoratu brezposeln.«
Tudi znanstveniki opozarjajo na »kritično analogijo«, piše U.Š.K.. Sredstev je za znanost po 30 letih vse manj, manj je tudi MR. Zato »bi bila nujna bolj smela znanstvena politika, če se želi Slovenija izviti iz krča in ujeti tempo razvitega sveta. In če mladih znanstvenikov ne želi odgnati v tujino.«

Zakaj smo manj uspešni kot drugi. L. Pavlovčič, Delo, 20.10.2016
Profesorica poslovne ekonomije Reinhilde Veugelers, KU Leuven http://feb.kuleuven.be/eng/home je v daljšem pogovoru ob podatku, da »je le trem slovenskim raziskovalcem uspelo na razpisu ERC« dejala, da je šokirana.
Na okrogli mizi Od socialistične črne luknje do nevroekonomije: sedanjost, preteklost in prihodnost raziskovanja na EF http://www.ef.uni-lj.si/ je izrazila, piše Lidija Pavlovčič, »zaskrbljenost zaradi nizke stopnje uspešnosti Slovenije na razpisih ERC«. https://erc.europa.eu/ . Povprečno so države uspešne z 10% oddanih prijav, Slovenija pa le v 1%.
(Zakaj so naši raziskovalci v ERC manj uspešni?)
R. Veugelers: »Slovenija bi glede na kakovost znanstvenih dosežkov morala gotovo dobiti več razpisov ERC.« Zato so v ERC zelo zaskrbljeni, pravi.
»V ERC si ponavadi razlagamo, da so /…/ kriva za neuspeh /…/ premajhna vlaganja v znanost, ampak v Sloveniji so verjetno drugačni vzroki. Vlaganja v RR pri vas niso tako majhna /…/ relativnem razmerju do BDP.« Pri denarju je pomembneje »kam in kako je ta razporejen.«
(Ukvarjate se tudi z radikalnimi inovacijami. Kaj je to? Zakaj?)
Inovacije so lahko tudi zelo tvegane, pravi. »Zanimajo nas zato, ker pomikajo meje znanega in omogočajo nove kombinacije, denimo v tehnologiji« in lahko »dolgoročno postanejo resnično velik hit. Zavedamo se da so /…/ lahko tudi neuspešne, kljub temu pa hočemo raziskovalci odkriti vse možnosti in tveganja.« Če bomo vedeli, zakaj so »preveč tvegane, bomo vedeli tudi, da zanje ne bo mogoče dobiti denarja za financiranje raziskav in /…/ za komercializacijo.«
(Primer radikalne inovacije…)
»… je kombinacija informatike in genetike, ki se uveljavlja v biofarmaciji. Velika podjetja si še ne upajo zavzeteje ugrizniti v to področje, zato se« s tem »ukvarjajo manjša podjetja in univerze.«
(Sodelujete v akademskem 'think tanku' Bruegel. Kdo je v njem, kaj delate?) http://bruegel.org/
V njem so večinoma makroekonomisti iz članic EU »Ukvarjamo se z ekonomsko politiko, ki temelji na akademskem znanju. Imamo pregled nad ekonomskimi raziskavami, naša naloga pa je, kako ta dognanja prevesti v politiko.«
(- Slovenije ni članica Bruegla…; pri projektih je doslej sodeloval inštitut pri EF UL http://www.ier.si/. B.M.)

Sistem, okolje; /…/ socializem, delavsko lastništvo, soupravljanje; Gosar, Kardelj, Frančišek, ekonomisti; Nobelovci; direktorji, predsednik, podjetja, država…

Kristus in Marx sta imela prav. Franci Kek, Nedeljski, 19.10.2016
Geograf, nekdanji dolgolasec, član predsedstva RS, ustanovitelj stranke Zelenih, mladi upokojenec Dušan Plut http://www.mladina.si/155420/dr-dusan-plut/ govori o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, svoji, naši in našega okolja.
(Kdaj ste zapustili Belo krajino?)
»Še vedno je nisem. Tam sem se l. 1950 rodil in čeprav od študija, torej od l. 1969 živim v Lj. se še vedno nekako vračam 'damuh'. Oče je bil učitelj in precej smo se selili /…/ Od Grad(a)ca, Adlešičev, Sakohorja do Semiča, kjer sem začel hoditi v OŠ in postal zadrt 'šokec' kot se imenujejo prebivalci Semiča.« V črnomaljski gimnaziji so bili »eni prvih dolgolascev v Sloveniji in hkrati zagnani športniki«, ki jih je učitelj »skoraj skrival, saj so ga kolegi zbadali, da je pripeljal samo dekleta… /…/ na enem od odbojkarskih turnirjev« jim je »oče Alenke Pinterič, ki je bila tudi ena prvih rokeric /…/ zaupa njeno telefonsko številko«, da se »takrat zelo redke sorodne duše malo povežemo«.
(- Njen glas in slike iz sivih mariborskih 60.-tih … https://www.youtube.com/watch?v=PUmEkzId8Bs; Indust /…/ rialci iz 80.-tih: http://www.fokusmetlika.net/index.php/filmi/1733-industbag8017. B.M.)
(Ste imeli težave zaradi las, v Črnomlju, Ljubljani ?)
»Imeli smo zelo razumevajočega ravnatelja, Janeza Kambiča, ki dolgolascev ni preganjal.«
(- O gimnaziji, ravnatelju idr. :http://vincenc.petruna.com/tag/crnomelj/, tudi foto. B.M.)
Kot športniki »smo znali svojo dolgolaso identiteto tudi fizično /…/ obraniti. Čeprav bo žena jezna, ampak /…/ ker nisem več profesor na fakulteti (FF UL), vam povem, da nas je nekoč pred ljubljansko gostilno Šestica z verigami pričakala in brez razloga napadla t.i. šišenska banda.« (- O bandah v Lj. letih glej: https://www.alter.si/tabla/showthreaded.php/Cat/0/Number/1288913/page/5/vc/1, B.M.)
»Hoteli so nas ostriči. A smo se jim kot dolgolasi športniki dostojno uprli in jih 'sesuli'. Upam, da kdo od njih ne bere tega in ne začuti želje po poravnavi računov. Morda pa sem zato sam postal zadrt demilitalirist, hahahttp://staznaci.com/demilitarizacija
(Kaj ste takrat - kot študent, v začetku 70.-tih, v 80.-tih - mislili o sistemu, okolju?) https://www.radio-odeon.com/koledar-dogodkov/slovenija-in-bela-krajina-25-let-pozneje-dr-dusan-plut/
»Na takratni sistem sem gledal kritično, z ekološkimi očali. Kot geograf in zgodovinar sem opažal, da tako socializem kot kapitalizem uničujeta pogoje za življenje.« Ekološka »kritika je bila v kapitalizmu že zelo razvita, v socializmu pa /…/ skoraj prepovedana tema. Takratni socializem se je s kozmetičnimi izboljšavami želel prikazati kot okoljsko naprednejši« in »prehiteti kapitalizem, hkrati pa je bil na političnem polju nedemokratičen. Glede materialnega blagostanja« ga »ni presegel, bil pa je socialno /…/ pravičnejši. Zagotavljal je socialno varnost in med ljudmi ni bilo tako velikih razlik. Nisem si želel vrnitve v kapitalizem, ampak graditve novega družbenega reda, ki bo znal rešiti tudi okoljska vprašanja.«
(Ekosocializem…)
»Izraz /…/ sem uporabil l. 1985. Takšen družbeni sistem naj bi bil okoljsko odgovoren in hkrati družbeno pravičen.«
(Kritičen prikaz knjige: http://www.mladina.si/155205/dusan-plut-ekosocializem-ali-barbarstvo/B.M.)
(Sedanji sistem ni takšen?)
»Materialne razlike so vse večje, saj ima /…/ 62% najbogatejših /…/ toliko premoženja kot revnejša polovica /…./ 3,6 milijarde prebivalcev /…/ finančnik zasluži 300-krat več kot neki delavec /…/ Medtem ko navadni državljani plačujemo davke državi, se najbogatejši /…/ izogibajo. Politične elite jim omogočajo še to«.
(Kaj storiti?)
»Poskrbeti moramo za to, da ima vsak človek na našem planetu /…/ za človeško življenje dostojen materialni standard. To /…/ je v skladu s Kristusovim in Marxovim prepričanjem.«
(- Glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jezus_Kristus#Jezusov_nauk . Za Marxovo glej 10 ukrepov na koncu: https://www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1840s/manifesto/ch02.htm. B.M.)
(Kje najti - boljše - rešitve za ureditev družbe?)
Lahko bi se zgledovali, meni D. Plut, »tudi pri spregledanih idejah slovenskih krščanskih socialistov, predvsem pri Janezu E Kreku in Andreju Gosarju.«
(- Tudi pri študentskemu gibanju Križarjev https://sl.wikipedia.org/wiki/Kri%C5%BEarstvo in E. Kocbeku; glej npr. https://sl.wikipedia.org/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danski_socialisti_Slovenije . B.M.)
A. Gosar je, pravi D. Plut, l. 1923 in 1933 »predlagal bistveno zmanjšanje premoženjskih in dohodkovnih razlik« in »zgornjo mejo premoženja in dohodka«, da so »zaposleni in občine lastniki podjetij«, poleg zasebne lastnine; država naj bi upravljala le ključna podjetja in infrastrukturo; vlagatelji in javnost naj bi nadzorovali banke, bančniki pa bi bili odgovorni s svojim premoženjem.
Gosar je predlagal je »sistem samouprave, ki ga je nato Kardelj /…/ slabo povzel.«
( - https://sl.wikipedia.org/wiki/Edvard_Kardelj , glej tudi http://www.mladina.si/149579/vrnitev-samoupravljanja/, B.M.)
(Kot papež, nova levica?)
»V razmišljanju papeža Frančiška http://www.mladina.si/152153/papez-francisek/ in nove evropske levice http://www.mladina.si/175468/krci-evropske-levice/ je veliko skupnega z razmišljanju slovenskih krščanskih socialistov, predvsem A. Gosarja.«
(Kateri ukrepi vodijo v ekosocializem?)
D. Plut: »Najprej je treba /…/ končati zgodbo z neoliberalnim kapitalizmom. Potrebni sta tehnološka in sonaravna prenova gospodarstva /../, načrtovano industrijsko politiko ter prehransko in energetsko samooskrbo. V sistem /…/ vgrajevati mešano lastnino, /…/ družbeno odgovorna podjetja, socialno podjetništvo in zadružništvo, omejiti dohodkovne razlike, /…/ razmisliti o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD), zagotoviti vsem dostopne in brezplačne javne storitve, progresivni davčni sistem, skladnejši regionalni razvoj, zaščititi javno dobro, vključno z vodnimi viri itd.«
(Kaj nas čaka?)
Razburljiva prihodnost, meni D. Plut. »Ali je morda prihodnost v še večjem izkoriščanju in še večjim razkorakom med 1% bogatih in 99% /…/? Zaslužimo »pravičnejši in okoljsko odgovornejši družbeni red.« Vsakdo se mora odločiti, »na kateri strani zgodovine bo«.
(- Pod fotografijo
D. Pluta na kolesu, ob brezah, »sredi Lj.« ( ? na Poti spominov) , njegova izjava:
»Zelo žalostno je, da nekatere skrajne desničarske skupine /…/ stisko beguncev in migrantov izkoriščajo za podpihovanje nestrpnosti in pridobivanja političnih točk, čeprav smo bili v zgodovini /…/ pogosto migranti.«

V eni osebi lastnik, direktor, delavec, sindikalist… C. Brajer, Nedeljski, 19.10.2016
O delavskem lastništvu ob primeru podjetja Domel piše Ciril Brajer, novinar http://www.najdi.si/najdi/ciril%20brajer.
Leta 1966 je takratna uprava Domela iz Železnikov http://www.domel.com/sl »iskala strateškega partnerja, češ da je to edini način preživetja. Rinila ga je v kremplje ameriški multinacionalki, delavci pa so rekli odločen ne! Izborili so si nadzornike in upravo, ki je bila proti tujemu sovražnemu prevzemu /…/. Imeli so prav«, zdaj s »proizvodnjo elektromotorjev in sesalnih enot veča prihodke, delovna mesta, ki jih je že več kot 1000«, tržni delež so povečali za nekaj deset odstotkov, njim podobna italijanska tovarna, ki jo je ta ameriški »strateško partner« prevzel, pa je zaprta.«
Zdaj so »večinski lastniki /…/ zaposleni, nekoč zaposleni in upokojeni. Več kot polovica delnic je v njihovi lasti.«
»V kriznih letih je bilo po evropskih državah vse več /…/ (tovarn) premoženja, ki ga imajo v lasti« delavci. Zdaj se šteje v stotinah milijard evrov.«
Za politologa Gojka Staniča je geslo TOVARNE DELAVCEM, ZEMLJO KMETOM še vedno sveže, piše C. Brajer, ki navaja njegove besede: »Češki pregovor pravi, da konja, ki bi se zavedal svoje moči, ne bo nihče zajahal. Američani denimo znajo vladati, naši politiki znajo ubogati. Lastninjenje je del zarote tujega kapitala in domačih tajkunov. Zdaj nam vladajo /…/ z veleizdajo in tatvino. Politični fevdalci uničujejo, prodajajo in kolonizirajo Slovenijo. Danes je korupcija, klientelizem, omrežja vsem na očeh, pa jih sprejemamo kot naravne pojave. Ostro sem nasprotoval ponižanju samoupravljavcev v mezdne delavce«, piše. ( - G. Stanič je bil - partijski - sekretar UK ZKS Lj. v začetku 70.-tih, večinoma naklonjen takrat angažiranim študentom; kasneje kot predavatelj FNT UL avtor del o izkušnjah s kapitalom in soupravljanjem delavcev. https://sl.wikipedia.org/wiki/Gojko_Stani%C4%8D, B.M.)
G. Stanič: »Nekaj podjetij me je poslušalo, Domel že. Analize so že l. 1997 pokazale, da najbolje od vseh olastninjenih samoupravnih podjetij delujejo tista, v katerih so vodilno lastniško vlogo prevzeli sposobni poslovodni delavci skupaj s sodelavci.«
(- Podobno mislijo tudi: http://studentska-iskra.org/zadruznistvo-in-delavsko-soupravljanje/; glej tudi tam navedene povezave. B.M.)
Učinkovito »sodelovanje delavcev pri upravljanju predstavlja bistven element doseganja večje poslovne uspešnosti«, meni svet delavcev Domela. Zaposleni so »smo največji poznavalci delovnega okolja /…/ in lahko v veliki meri pripomoremo k boljšim /…/ rezultatom«.
Soupravljanje ima tudi slabosti, so zapisali v svojem poročilu, saj »se ne uresničuje kar samo od sebe, potreben je močan interes zaposlenih in dobra organiziranost.«
Lidija Jerkič, ZSSS, Sindikat kovinske in elektroindustrije https://www.dnevnik.si/1042741411 :
»Delavsko lastništvo je dobra, a zamujena ideja. Idealno priložnost smo imeli po lastninjenju s certifikati /…/. Kdo pa je takrat vedel, kaj je lastništvo, delnice, kaj z njimi storiti. Sledile so hitre prodaje, le malo podjetij je ostalo v občutni lasti zaposlenih. Zvodenili smo tudi možnost delavskega soupravljanja. /…/ Domela se spomnim iz stavke l. 2011, ko je prišlo do spora znotraj podjetja, saj je veliko (delavcev) nedelničarjev želelo stavkati, delavci lastniki pa ne. Ker je prevladal interes notranjih lastnikov, je bil odstopljen predsednik sindikata, saj mu nelastniki tega niso oprostili.«
Milan Utroša, nekdanji sekretar ZSSS: »Vloga sindikata je povsem drugačna, če so delavci tudi lastniki. Sindikat je v tem primeru lahko oblika urejanja sprotnih zadev z upravo, saj je skupščina delničarjev le enkrat na leto. Vedno gre za uveljavljanje interesov v odnosu med delom in kapitalom, tudi če je kapital v lasti tistih, ki delajo.«

Nacionani interes. Večna dilema. Pija Kapitanovič, Svet kapitala (Delo), 21.10.2016
Sprašuje Sašo Polanec, ekonomist http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Saso-Polanec; odgovarja Vesna Vuk Godina, antropologinja http://www.knjigarna-beletrina.com/avtorji/vesna-v-godina/18823 .
(Pojem nacionalnega interesa?)
»Strinjam se, da je pojem /…/ nejasen, strankarsko izrabljen in obtežen s političnimi interpretacijami. Sama bi raje uporabljala /…/ skupni slovenski interes /…/ večine Slovencev in Slovenk.«
(Ali npr. pri vprašanju skupnega premoženja upoštevati uteži za različne skupine prebivalstva?)
»Večanje premoženja prebivalcev ne pomeni nujno tudi večanja kakovosti življenja«. Je pa v kapitalistični družbi treba »nujno razmisliti o redistribuciji premoženja«; zaradi rasti in socialnih ciljev. »Še posebej /…/ pri Slovencih, pri katerih je egalitarnost ena najpomembnejših značilnosti zgodovinsko« vzpostavljenih »socialnih logik«.
(Kaj pa donosnost državnega lastništva? Imajo od tega nekatere skupine večje koristi kot druge?)
Tega lastništva ne moremo ocenjevati glede na donosnost, gre za več, npr. »kdo neko dejavnost nadzoruje«, npr. vodne vire, koliko je pomembna za »preživetje prebivalstva«. Ko gre za »vitalne interese prebivalstva, kot je npr. zdravje« je »državna lastnina boljša od zasebne, tudi če prinaša manjše donose.«
(Državno lastništvo bank, je boljše od zasebnega, ali tujega?)
»Študije kolonialnih strategij kažejo, da je prenos pomembnih državnih podjetij v roke zasebnikov ključni proces pretvorbe določene družbe v kolonijo.« Tudi pri bankah je zato »vprašanje donosa drugotnega pomena. Pomembno je /…/ ali hočemo nadziranjem kapitala in njegovih tokov nadzirati svojo sedanjost in prihodnost ali ne. Hočemo sami odločati o ključnih vprašanjih lastne družbe«? Lekcije iz neevropskih družb »so jasne: ko ključna državna podjetja in banke preidejo /…/ v zasebno - praviloma tujo – last, je konec nacionalne /…/ samostojnosti.«
(So boljši tuji ali domači zasebni lastniki?)
»Dobi lastniki so tisti, ki znajo podjetje voditi v skladu s socialnim in kulturnim kapitalom nacionalne skupnosti /…/. Praviloma /…/ domači lastniki /…/ bolje vedo, kakšno ravnanje je z vidika zaposlenih primerno /…/ katere vrednote /…/ je treba v podjetju upoštevati /…/ in svoje razumevanje teh dejavnikov deliti z zaposlenimi.« Pri nas imamo vrsto podjetij, kjer se tujci niso izkazali, npr. Revoz in Jeklo Štore. Domači lastniki tudi »praviloma kažejo več socialnosti« kot tujci.

Nepreslišano. J. P. Damijan, (Damijan blog), Dnevnik, 21.10.2016
Ekonomist Jože P. Damijan (EF UL) na https://damijan.org/ piše o vodenju podjetja in države:
Začne z govorom Baracka Obame, ki je »car« (- oz. je bil, ameriški…, https://barackobama.com/ B.M.) »inteligenten /…/ z osebno integriteto, /…/ posluhom za socialno šibkejše in precej neodvisen od finančne industrije.«
O razliki med vodenjem države in nasveti, ki (- mu, predsedniku, nam… ) jih dajejo direktorji podjetij, je povedal, povzema poanto blogist:
Če bi se - kot predsednik države - »moral ukvarjati samo z razvojem neke naprave /…/ in mi ne bi bilo treba skrbeti, ali si bodo revni lahko privoščili to napravo in ali ima /…/ kakšne nezaželene stranske učinke /…/ so vaši nasveti fantastični. Del vladnih nalog je pač ukvarjanje s stvarmi, s katerimi se nihče ne želi ukvarjati.
Država pač ni podjetje«, kjer direktorji »jemljejo kot dano, da imajo na voljo delujočo infrastrukturo« (- t.j. ceste, itd., B.M.), da /…/ je dovolj ponudbe kvalitetne delovne sile, da je zdravstveno stanje zaposlenih /…/ na visoki ravni, da ni vojne, da ni ropajočih band, da jih konkurenca nelojalno ne omejuje, da jih banke ne ožemajo, da sodišča delujejo, da imajo ljudje dovolj denarja, da si lahko privoščijo njihove izdelke ali storitve itd. Vse to pa seveda zahteva, da se nekdo s tem ciljno ukvaja in seveda zahteva tudi financiranje prek davkov.«

Nagrada eliti. Nobelova ekonomija in drugačen pogled. A. Offer, Delo, 20.10.2016
Zaslužni profesor univ. v Oxfordu Avner Offer, https://www.asc.ox.ac.uk/person/46 piše o tem, kako »nagrada lahko utrdi kredibilnost ukrepom, ki škodujejo javnemu interesu, /…/ s spodbujanjem neenakosti in povzročanjem finančnih kriz." Med elito, »ki upravlja sodobno družbo« uvršča tudi ekonomiste, kot sta O. Hart in B. Halmstrom, »najnovejša nagrajenca.«
( - Misli na nagrado, ki ni Nobelova - za kemijo, fiziko, fiziologij in medicino, književnost in za mir -https://sl.wikipedia.org/wiki/Nagrada_banke_%C5%A0vedske_za_ekonomske_vede_v_spomin_Alfreda_Nobela . Glej utemeljitev za nagrajenca: https://www.nobelprize.org/nobel_prizes/economic-sciences/laureates/2016/advanced-economicsciences2016.pdf . B.M.)
A. Offer piše o zgodovini »Nobelove nagrade za ekonomijo«, ki pa jo podeljuje »švedska centralna banka Riksbank« od l. 1968, ko je na Švedskem o obdavčitvah, socialnih naložbah, transferjih in posojilni politiki odločala politika socialno-demokratske usmeritve. Za izbiro nagrajencev je bila imenovana skupina »desnosredinskih ekonomistov«, Nobelov odbor pri švedski akademiji pa je »ustvarjal videz poštenega odločanja zaradi strogega usklajevanja med desnico in levico, formalisti in empiriki, chicaško šolo in keynesiance.« (- O teh in ostalih 'ekonomskih šolah' glej: https://en.wikipedia.org/wiki/Schools_of_economic_thought. Kaj o njih meni T. Janežič, pisatelj, pesnik, filozof: http://www.delo.si/revolt/ekonomija/nova-ekonomska-paradigma.html. B.M.)
A. Offer, raziskovalec ekonomske zgodovine, ugotavlja, »da se poklicni ekonomisti na splošno bolj nagibajo k levici«. (- Angl.: https://en.wikipedia.org/wiki/Left-wing_politics. V to politično usmeritev večina uvršča tudi socialno demokracijo https://sl.wikipedia.org/wiki/Socialna_demokracija, B.M.)
A. Offer piše, da »socialna demokracija«, ki »ni samo politična usmeritev, ampak tudi način upravljanja«, »temelji na načelu enakopravnosti državljanov« v nasprotju s »trgi, ki nagrajujejo premožne in uspešne.«
(- Dodajmo še načelo, da pri odločanju o skupnih zadevah sodelujejo vsi vpleteni, npr. v podjetjih, lokalnih in širših skupnostih, v nasprotju z zožitvijo odločevalcev le na uspešno 'elito', lastnikov kapitala, najbogatejših 1%, ipd. B.M.)
O podelitvi omenjene nagrade je bil med glavnimi odločevalci tudi »ekonomist stockholmske univerze http://www.su.se/english/ Assar Lindbeck, https://en.wikipedia.org/wiki/Assar_Lindbeck , ki je zavrnil socialdemokracijo«,. Pri tem se je »skliceval na mikroekonomsko teorijo in opozoril, da bodo visoki davki in polna zaposlitev povzročili katastrofo.«
S tem je A.L. odvrnil »pozornost od neprimernega ukrepa /…/ deregulacije posojil, zaradi katere«(ga) je »l. 2008 izbruhnila globalna kriza.«
A. Offer piše o spremembah v ekonomski stroki po izkušnjah s krizo:
»Številni ekonomisti so se zato, ker so se temeljna načela njihove discipline pokazala za napačna, umaknili v svet empiričnih raziskav« in dosegli veljavnost rezultatov »tako, da so se odpovedali splošnim ugotovitvam«. Ugotovitve na podlagi »lokalnih eksperimentov ne morejo nadomestiti vseobsegajoče vizije družbenega dobrega«, meni A. Offer in predlaga, da bi to ugotovitev lahko »začeli upoštevati tudi pri izbiri Nobelovih nagrajencev.«

Zgodovina, zgodbovina, zgodbičenje, zgodbovičenje

Universitas Oxeniensis. Alica v čudežnem mestu Oxford. N. Mihelič, Delo, 19.10.2016
O najstarejši angleško govoreči univerzi http://www.ox.ac.uk/, piše Nataša Mihelič.
V Oxfordu, mestu v Angliji, s pol manj prebivalci kot Lj., je 22.000 študentov, v 38 kolidžih. Univerza se pohvali z 50 Nobelovci in 27 premieri med svojimi diplomanti. Tam so se šolali že od 1096, hitro pa se je univerzitetna skupnost razvila po l. 1167, ko so angleškim študentom prepovedali študirati na pariški univerzi. (Glej: https://www.ox.ac.uk/about/organisation/history?wssl=1, na wiki- pri Sorboni o tem ni nič: https://fr.wikipedia.org/wiki/Universit%C3%A9_de_Paris, B.M.)
Že v 14. stol. je bila v Oxfordu znana skupina študentov matematike - T. Bradwardin, R. Swimeshead idr., kasneje so tam študirali, eksperimentirali in učili mnogi naravoslovci (- tudi družboslovci, B.M.).
»Univerzitetni muzej(i), knjižnica in založba http://global.oup.com/?cc=si imajo vsi upravičen sloves največjih v V. Britaniji«, piše N. Mihelič. Knjižnica Bodleian http://www.bodleian.ox.ac.uk/bodley dobiva obvezne izvode knjig, ki izidejo v V. Britaniji.
Nekateri oxfordski profesorji so ustvarili tudi svetovno popularna literarna dela. L. Carrol (- psevdonim matematika C.L. Dodgsona, B.M.) je napisal 'psihoanalitično' pravljico Alice v čudežni deželi. Zapletene fantastično-mitološko-zgodovinske nadaljevanke sta pisala kolega J.R.R. Tolkien https://en.wikipedia.org/wiki/J._R._R._Tolkien in S. E. Lewis https://en.wikipedia.org/wiki/C._S._Lewis (- Tudi na Soči so snemali njegovo zgodbo o princu iz Narnije, ki je blizu Noriškega kraljestva… https://www.youtube.com/watch?v=DGrRKxouOwI. B.M.)

Spreobrnjenje, ki reši življenje. Mojca Pišek, Dnevnik, 18.10.2016
Pisateljica in gledališka kritičarka Mojca Kumerdej https://sl.wikipedia.org/wiki/Mojca_Kumerdej je v romanu Kronosova žetev predstavila družbo v času protireformacije v poznem 16. stoletju, obdobje ki je pomembno za ustvarjanje Slovencev kot naroda.
Z raziskovanjem poznega srednjega veka je ugotovila, da se je takrat evropsko prebivalstvo prepolovilo, zaradi kuge. Kot »enega glavnih krivcev za 'črno smrt' so prepoznali Jude.« Cesar Maksimiljan jim je prepovedal bivanje v notranjeavstrijskih deželah (- s Kranjske l. 1515: http://www.sinagogamaribor.si/slo/dediscina/judi-na-slovenskem/ , B.M.), izjema sta bila Goriška in Trst; razlog pregona je bil bolj ekonomski, »odpis dolgov«, saj so se pri Judih zadolževali višji sloji.
To je preverila pri zgodovinarju Klemnu Jelinčič Boeti, poleg tega pa je rokopis prebral še Sašo Jerše, poznavalec zgodovine novega veka.
(Protestanti pri nas so v (nazaj) katolištvo prestopili sami. Zakaj se pritiskom niso uprli, kot npr. kalvinisti? https://en.wikipedia.org/wiki/Resistance_theory_in_the_Early_Modern_period )
M. Kumerdej omenja več razlogov: »Konec 16. stol. So bili deželni stanovi – plemstvo, višja duhovščina in predstavniki meščanstva – pretežno luteranski, habsburška oblast s sedežem v Gradcu/Graz pa katoliška.« Meni, da »je bil odnos med /…/ stanovi in deželnim knezom kot /…/ med sinovi in očetom. Knezoškof Wolfgang (- oseba iz https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/mojca-kumerdej-kronosova-zetev/403264 , B.M.) prezirljivo komentira, da so bili deželni stanovi kot nemočni fantiči, ki se niso bili sposobni upreti očetu.
Drugi razlog je bil 'dedni sovražnik' – Turki. /…/ Z vojaškim obrambnim povezovanjem notranjeavstrijskih dežel se je oblikovala teritorialna identiteta in ta je očitno prevladala nad vztrajanjem pri pravici do verske izbire«, ki so jo prej zagovarjali stanovi .
(- Judje, Turki – utelešeni radikalni drugi, grožnja za našo varnost, kot danes…)
»Turki so v 16. stol. V tem delu Evrope predstavljali resnično grožnjo.« Sem so z Balkana »prišli begunci katoliške in pravoslavne vere.« Tiskana propaganda »je Turke prikazovala kot surove zabiteže«, pretirano. »Večina migrantov, ki danes prihaja v Evropo, pa ni napadalcev, ampak pred napadalci bežijo /…/ žrtve islamskega ekstremizma«.
(- Čarovnice, takrat in danes…)
»V romanu so izpostavljene ženske oz različnih družbenih slojev, ki jih žene želja po vedenju. Med njimi so zeliščarice in babice, ki so znale uravnavati rojstva in so /…/ pogosto končale na grmadi. Dandanes tudi v Sloveniji obstajajo težnje, da bi se ženskam /…/ omejilo pravico do svobodnega odločanja o rojevanju«, ki pa se jim drugače misleči premalo odločno in glasno odzivajo.
(- Če bi se takrat naši protestantu uprli, kakšna bi bila Slovenija danes?)
»To je bilo obdobje knjižnega razcveta ljudskih jezikov. Primož Trubar je oblikoval slovenski knjižni jezik, ki naj bi ga razumeli vsi sloji prebivalstva. Trubarjevo širitev luteranstva so podpirali plemiški in meščanski krogi – konec 16. stol.« je bilo pol Ljubljančanov luteranov. Če bi takrat uspeli uveljaviti versko izbiro, bi »tudi slovenščina vstopila v izobraževalne sisteme in državne institucije ter tako postala jezik gospostva in ne le preprostega ljudstva.« To bi pospešilo »razmah slovenske literature in znanosti.«
(Cankarjev Jerman v Hlapcih pravi, da so takrat polovica poštenih pobili, druge pa izgnali…)
Ta ugotovitev »zgodovinsko ni pravilna«, meni M. Kumerdej. (- O tem obdobju piše Bogo Grafenauer: http://www.savel-hobi.net/leksikon/zgodovina_sl/obramba6.htm , B.M.)
»Protireformacija v notranjeavstrijskih deželah ni potekala z vojaškim nasiljem, ampak z ekonomskim pritiskom. Luterani so imeli na izbiro, da bodisi prestopijo v katolištvo, bodisi prodajo svoje imetje in se izselijo. Večina meščanov se je spreobrnila«, med izseljenimi »na začetku 17.stol. je bilo večinoma plemstvo. /…/ Smo potomci tako katolikov kot protestantov in spreobrnjencev, pa tudi mnogih drugih, ki /…/ so skozi te kraje v različnih zgodovinskih obdobjih potovali, bežali, jih zavojevali, se v njih naseljevali.«
(Naj spreobrnjence obsojamo?)
»Pri presojanju posameznih človeških odločitev sem previdna. Vedno je treba razumeti, kaj odločitev motivira in v kakšnih okoliščinah jo posameznik sprejme.« V romanu župan Volk Falke »opusti luteranstvo, da pred nasiljem zaščiti svoje mesto, svoje ljudi, svoje najbližje.« Ga je mogoče obsojati?

Velika vojna. Filatelija. Janko Štampfl, Dnevnik, 18.10.2016
Na znamkah, ki jih je Česka republika https://cs.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cesko izdala ob 100.-letnici z 1. sv. vojne (1914-1918) so prikazani češki kralji – Sv. Venčeslav, Otokar II Premisl, Karel IV. Luksemburški (- ustanovitelj https://sl.wikipedia.org/wiki/Karlova_univerza_v_Pragi , B.M.) – boji prapori in zastave, »motov trpeče matere samohranilke z dvema otrokoma /…/ vojne grozote, strelski jarki, možje s puškami /…/ portret cesarja Franca Jožefa I. na mrtvaške odru« in zadnji avstrijski cesar Karel I. in njegova žena Cita, nato »tedanje pomembne politične osebnosti: slovaški politik Milan Štefanik, /…/ politik Tomaš Masarik (- filozof, sociolog, profesor na Karlovi univ., filozof, sociolog, tudi častni doktor UL http://www.anthropos.si/anthropos/2007/3_4/24_rus.pdf s. 358, ki je imel svoj čas vpliv tudi na slovenske študente in izobražence, povezan z Mihajlom Rostoharjem in Jožetom Plečnikom: https://cs.wikipedia.org/wiki/Tom%C3%A1%C5%A1_Garrigue_Masaryk , B.M.).
Na znamkah so še: zadnji nemški cesar Vilijem II, nemški maršal P. von Hindenburg, zadnji ruski car Nikolaj I, mladoturk Enver Paša, francoski politik Georges Cmenceau idr.

Zgodbičenje. D. Verčič, Svet kapitala, (Delo), 21.10.2016
O spletu piše profesor Dejan Verčič, FDV UL http://www.fdv.uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni-centri/oddelek-za-komunikologijo/center-za-marketing-in-odnose-z-javnostmi/obvestila/nagrada-pathfinder-2016-za-izjemne-dose-ke.
»Splet je spodbudil tudi tiste, ki ne berejo, da so začeli pisati. /…/ Na spletu najdemo vse in tako se vrednost znanja /…/ približuje ničli. Uspešnost komuniciranja, ki je že po naravi stvari nizka, postaja vse bolj neverjetna. Povečuje se število poklicnih sporočevalcev. /…/ Splet je spremenil vse. Ne globalizacija in ne neoliberalizem /…/ neoimperializem in ne terorizem. /…/ Nikoli« še »nismo imeli strojev, kot so /…/ telefoni, ki nam omogočajo, da lahko s komerkoli takoj, kjerkoli /…/ delimo izkušnje o čemerkoli. /…/ Vsi zgodbičijo. Medtem ko je v Lj. preveč preteklosti, je v svetu preveč prihodnosti. Kitajci se /…/ odpravljajo v Benetke /…/ Američani naskakujejo Mars, Afričani bežijo v Evropo.« Takšne spremembe »so se nazadnje dogajale po odkritju parnega stroja. Slovenski refleks za novosti pa zahteva, da zapremo okna in vrata ter počakamo, da gre vse skupaj mimo. Toliko vojska je že šlo čez naše kraje, pa naj gre še ena zgodovina. Ampak nobena nas ni zares zapustila. /…/ Živimo v globalnosti Ne razumemo je in za nas je kaotična. Prerivamo se in iščemo svoj prostor pod soncem, dokler ne vzpostavimo novega ravnotežja /…/ vtis urejenega sveta /…/ ko bodo starši vedeli, da bodo njihovi otroci lahko živeli bolje, kot so oni. Pomenotvornost zgodbičenja je prav v izmišljevanju prihodnosti. /…/ George Orwell« (- glej https://www.goodreads.com/work/quotes/153313-nineteen-eighty-four, največkrat lajkan/všečkan 'inspirativen' citat, B.M.) »se je zmotil /…/. Sedanjost nadzira tisti, ki si je sposoben izmisliti največ prihodnosti.«

Jezik naš/slovenski, sinonimi/sopomenke, splet/medmrežje/internet, slovarniki, slovenisti/slovenistke,

V sodobni družbi je premalo jezikovne ambicioznosti. Mateja A. Hrastar, Dnevnik, 19.10.2016
Izšel je Sinonimni slovar slovenskega knjižnega jezika http://isjfr.zrc-sazu.si/sl#v in o tem je tekel pogovor z Jerico Snoj, vodjo urednikov tega slovarja. (- Prisluhnite pogovoru z njo: https://player.fm/series/ime-tedna-134088/jerica-snoj-3rjIYCwHPjBMD7hA , B.M.)
(Cvenk, soldi, fičniki, penezi, ficki, novci – sinonimi za denar. Uporabljamo veliko sinonimov?)
(- Za pomen pobrskajte po slovarjih http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=sinonim. B.M.)
»Glede na to, da smo jih /…/ nabrali 115.135, lahko rečemo, da je sinonimov v slovenskem jeziku veliko.« Ni pa študij, koliko jih uporablja povprečni govorec. Odvisno je od besednega zaklada posameznika, in če je »jezikovno vešč, se komaj zaveda, da nenehno« - podzavestno – »izbira med sinonimi.« Druga stopnja je, da izbira primerno besedo, »ker se mu zazdi, da izbrana beseda ne ubesedi tistega, kar želi povedati. /…/ Rezultat pa je v obeh primerih /…/ jezikovno natančna ubeseditev.«
(Katera naša beseda ima največ sinonimov?)
Prislov »'zelo', ki ima glede na vsebino tri pomene, za vsakega po pribl. 70, skupaj 210. /…/ Eden/ena od teh je ful /…/, a kaj je ful v primerjavi z 220 sinonimi prislova zelo.« Uporaba te besede »kaže na /…/ iskanje udobja, saj z uporabo slengovekega izraza ni treba iskati drugih pomenskih odtenkov.«
(Kako sodobna odprtost, medmrežje/splet vpliva na jezik?)
Zdaj je jezik izpostavljen drugačnim vplivom kot npr. pred 40 leti, razlike so velike, imamo preobilje besedil na vseh področjih, to je prav revolucija, pripoveduje J. Snoj.
Vendar jezik »še vedno ostaja za človeka nekaj zelo dragocenega in pomembno je, da to sredstvo /…/ obvlada.«
Preveč pozornosti posvečamo »jeziku medijev in jeziku spleta.« Pozablja pa se, »da morajo novinarji še vedno napisati besedilo, ki mora biti skladenjsko, leksikalno in stilno napisano čim bolje; da morajo biti strokovna besedila napisana zelo natančno, povedno in z omejeno terminologijo«, da imamo »dostopen pravopis, ko vsakomur pove, kako naj se vede v določenem govornem položaju«.
Meni, da je treba »ločevati jezikovne prakse spleta https://sl.wikipedia.org/wiki/Splet , ki ima določene zakonitosti, od drugih jezikovnih položajev, ki še vedno zahtevajo določeno jezikovno znanje in jezikovno osveščenost.« (- Jezikovni položaji? Za 'j. položaj' glej: http://www.vlada.si/o_sloveniji/slovenscina/jezikovni_polozaj/ . Za 'jezikovne p.' poskusite poiskati pomen, ali vsaj sopomenko v slovarjih na: http://www.fran.si . Je morda to definirano/pojasnjeno v: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/Predpisi_v_pripravi/2013/Resolucija__predlog__23_5_2013.pdf . Gre za še eno zgodbo o 'kovačevi /…/ ženi…'.? B.M.)
(Imamo dovolj jezikovnega znanja, osveščenosti?)
J. Snoj meni, »da je v sodobni družbi premalo jezikovne ambicioznosti. Ljudje se premalo zavedajo, da ni vseeno, kakšno je njihovo govorjenje in pisanje. Saj že imamo svoj jezik razvit do take stopnje, da lahko izrazimo vse, kar človeku pade na misel, je škoda, da tega ne bi gojili še naprej.«
(Ali splet ogroža to jezikovno ambicioznost?)
»Na ravni človekove inertnosti, da se zlepa za nekaj ne potrudi, seveda«. Precej »je besedil, ki so zunaj spleta, ki se poskušajo rešiti vsega pravopisa in zakonitosti – v smislu, če je tako na spletu /…/. Iluzorno je misliti, da spletni jezik ne bo vplival na vse ravni jezika.«
(Ali ne gre tudi za evolucijo jezika, s spletom?)
Kot jezikoslovka J. Snoj v jeziku vidi »toliko različnih ravni, ki so aktivno udeležene pri sporočanju«, po drugi strani pa vidi kakšna je spletna slovenščina, »tudi posledica tega, da živimo bolj lagodno« zato »v tem težko vidim evolucijo jezika. Temu bi bolj rekla sporočanjska varianta, kot jo omogočajo tehnična sredstva. Pa ne me narobe razumeti: v spletni slovenščini me nič ne jezi /…/ je funkcionalna v tem okviru.« Ne sme pa postati »merilo za vse druge, /…/ jezikovna norma.
(Imajo vaši sogovorniki tremo pred vašo zborno/vzorno slovenščino?)
»Ne vem /…/. Vedno pa sem pogrešala zahteve po tem, da se mora človek uriti v govorjenju. Denimo v času mojega študija« (- druga polovica 70.-tih, FF UL http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/jerica-snoj-sl#v, B.M.) »smo prvič javno nastopili ob zagovoru diplomske naloge. Zdi se mi dobro, da se urimo v javnem govorjenju. Jezikovna razpuščenost ni spodbuda za miselni razvoj.«
(Pri pisanju slovarjev prevladujejo ženske. Imajo boljše uho za jezik, so bolj pridne?)
Ženske res (pre)rade govorijo, pravi »in zato bi jim lahko prisodili, da poznajo več sinonimov.«
Prvi sinonimni slovar »je gospa izdelala z zelo jasnim namenom, da bi v angleško komuniciranje uvedla red. Morebiti je v tem res nekaj ženskega«.
Je pa prevlada žensk med slovarniki »posledica tega, da je bilo do nedavnega že razmerje med študenti in študentkami slovenistike v prid žensk.« (- Ne pa nujno tudi med slovenisti, npr. na FF UL, med akademiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenski_slavisti , http://www.sazu.si/clani-sazu/2 in na drugih 'položajih' pomembnih za naš jezik . Glej npr. http://www2.arnes.si/~sskpseps1/zgodovina.html B.M.)

'Srečni smo, tu smo doma…'
https://www.youtube.com/watch?v=Pl1nd_Lzwyc
'… od kod lepote tvoje?
http://www.festival-skud.si/arhiv/arhiv-2012/besedila-pesmi-1-festivala

Začelo se je s srčkom, nadaljevalo z zmenkom, ki je vodil v poroko. Lectarstvo.
Petra Mlakar, Dnevnik, 10.10.2016
»Leta 1951 so v Lj. študentje pripravili brucovanje, da bi se študentje in študenti bolje spoznali. Na plesu je bila enemu /…/ všeč ena /…/ in mladi mož /…/ ji je to priznal tako, da ji je podari lectovo srce.« Mladeničev pogum se je obrestoval, postala sta par in se poročila.
»To je lep primer, kaj je lectarstvo. Srca in drugi izdelki so namenjeni temu, da jih ljudje podarjajo, lastnike pa spomnijo na nekaj lepega iz njihovega življenja.«
Tako pripoveduje Tomaž Šlibar, iz lectarske delavnic v Radovljici http://www.radolca.si/radovljica-muzej-lectar/ Radovljica. Tam so za razstavo zbirali stara lectova srca. Tega, najstarejšega (65), je prinesla gospa (- l. 1951 najbrž kolegica, tovarišica, B.M.), ki je takrat na brucovanju kuhala kavo.
Lectova srca se zmesijo iz moke, medu in še česa, oblikujejo z modelom in pobarvajo s slaščičarsko barvo; okraski so iz krompirjevega škroba in sladkorja. »Vsi so rdeči, to je barva ljubezni in poguma. Rumena vitica /…/ je znak neskončnosti, zelena trava pa pomeni rast in razvoj«, pravi T. Šlibar.
Lectarstvo je bila včasih zelo razvita po vsej Sloveniji, ki se zadnje čase spet obuja. https://govori.se/zanimivosti/medicarka-in-lectarka-jozica-celec-o-tradiciji-lectovega-srca/ . http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/pisana-srca-strasti-za-okras-posladek

Ankete kažejo, da smo med zadovoljnimi Evropejci. Halo, Washington, vam posodimo kaj denarja?
B. Šalamon, Nedeljski, 19.10.2016
Spreminjanje občutka sreče (od 1981 do 2002) je z raziskavami Slovensko javno mnenje ugotavljal Niko Toš, Center za raziskovanje javnega mnenja FDV UL (O njem in teh raziskavah glej: http://www.cjm.si/?q=Niko_Tos , https://sl.wikipedia.org/wiki/Niko_To%C5%A1 , B.M.)
Leta 2002 smo bili srečnejši kot l. 1996, najnižje pa smo bili v naslednjih dveh letih, 1997 in 1998.
»Osamosvajanje in novo politično gospodarsko preurejanje nista kaj dosti vplivala na občutek slovenske sreče«, povzema Brane Šalamon. Relativna blaginja in politična stabilnost hitro vplivata na zvišanje občutka sreče, vendar je za posameznika bolj pomemben njegov mikro svet. Večina pripisuje največji pomen zdravju, dobrim odnosom v družini, zakonu, šele potem pride denar. Ženske so »zaradi zapostavljenosti, naj bo ta resnična ali navidezna, manj srečne kot moški.«
Po neki raziskavi/anketi smo bili l. 2007 (- vira B.Š. ne navaja, morda Eurobarometer. B.M.) »Slovenci v primerjavi s povprečjem EU nadpovprečno zadovoljni s kakovostjo življenja, s prostim časom«, z otroškim varstvom in »lokalnimi šolskimi storitvami«, najbolj nezadovoljni pa z možnostmi zaposlovanja.
L. 2010 je po študiji OECD za bilo zadovoljnih pri nas manj, le 39%, boljšo prihodnost pa je pričakovalo 48%, kar je bilo nad povprečjem OECD.
L. 2011 je bilo po raziskavi Eurobarometer pri nas zadovoljnih 83%, kar je bilo najnižje v zadnjih 8 letih; s tem smo z 10. mesta v 2010 padli na 12. mestu v EU.
B. Šalamon glede na te številke ugotavlja, da se Slovenija v daljšem obdobju »uvršča med države z razmeroma velikim deležem zadovoljnih, hkrati pa sodi tudi v skupino držav, v katerih se zadovoljstvo brez prekinitve niža od l. 2007.«
Lani (2015) pa je Eurostat ugotovil, piše B.Š., da je povprečno naše gospodinjstvo porabilo 1625 evrov, 93% državljanov je imela vedno v žepu znesek za kavo, pijačo, kino… Osebnim odnosom so prebival/ci/ke dali oceno 8,3, v EU28 pa je povprečje 7,8. Optimistično je, meni B.Š., da se jih 68% pri nas vsaj enkrat mesečno druži ob pijači ali na kosilu s sorodniki ali prijatelji in da si v 68% gospodinjstev vsi lahko privoščijo tedenske počitnice.
Eurostat za 2015 ugotavlja, da je »81% Slovencev zadovoljna s svojim življenjem, materialni položaj gospodinjstev je bil boljši« kot l. 2014, manj gospodinjstev se je pritoževalo nad stroški za stanovanje, več si jih je lahko privoščilo počitnice in nepričakovane izdatke.
V l. 2015 bi kar 54% gospodinjstev lahko poravnalo iz lastnega žepa nepričakovan izdatek v višini 600 evrov, je ugotovil Statistični urad RS (Surs). L. 2005 je Surs ugotovil, da bi enak odstotek (54%) gospodinjstev brez težav poravnalo 350 evrov.
Na drugi strani Atlantika pa je centralna banka ZDA ugotovila, da bi pri plačilu 350 za nepredvideni izdatek imelo težave kar 47% Američanov; le 38% jih lahko takoj plača 900 evrov za zdravnika ali 450 za avtomehanika.
Eurostat ugotavlja tudi zadovoljstvo prebivalcev evropskih mest in tu smo (v 2015?) Ljubljančani, z 92% zadovoljnih med prvih 10; prvi so v litovski Vilni, zadnji pa v Atenah.
Po anketi InterNations pa je Lj. med mnogimi mesti na svetu na 19. mestu po kakovosti življenja in je (celo) ni na seznamu mest, ki so bolj ali manj sovražne do tujcev.

Preberite, pobrskajte, poglejte, prisluhnite, premislite; literatura, mediji; avtorji, akademiki, intelektualci; svoboda govora, cenzura, selekcija, promocija

Antielitizem ali antiintelektualizem? T. Lesničar Pučko, Dnevnik, 18.10.2016
O poeziji in pripovedništvu piše Tanja Lesničar – Pučko.
Kritično ugotavlja, da slavnih »avtorjev /…/ več ne 'ustvarjajo' akademiki, ampak velike založbe in /…/ marketinški strokovnjaki«.
Nastanek književnosti, po Gutenbergu, piše kolumnistka, je izrinila staro tradicijo prenosa od ust do ust (- od pripovedovalca do ušes poslušalca in naprej… B.M.).
Sokratova https://sl.wikipedia.org/wiki/Sokrat razmišljanja so postala univerzalno dostopna »šele, ko jih Platon zapiše. Akademija postane možnost proučevanja zakladnice znanja, ki ni več odvisno le od ustnega izročila.« (- Tu je mišljena Platonova 'akademija' in podobne ustanove, tudi npr. univerze; zanje pa je značilno tudi razpravljanje, ne le predavanje, pisanje člankov in recenzij ter objavljanje. Glej slike: https://sl.wikipedia.org/wiki/Platonova_Akademija in naslednji odstavek… B.M.)
Ob spremljanju festivala Vilenica http://vilenica.si/ ji prihaja večkrat na misel, da bi bilo bolje, če bi nekateri avtorji tam ne prebirali svojih pesmi, saj je »momljanje, nervozno brzenje čez lastne stihe ali pa patetična vznesenost /…/ hudo razočaranje.« Podobno se nam ob 8.2. nekateri »na vse kriplje trudijo približati/priskutiti Zdravljico.« (- Zdravico? https://hr.wikipedia.org/wiki/Zdravljica . B.M.)
Pač »pa je vedno vžgala zapeta poezija /…/ šanson ali koral.« Imamo nekaj »odličnih pesnikov« - Dane Zajc, /…/ Svetlana Makarovič, pa Marko Brecelj, pa Jani Kovačič, Tone Škerjanc … ki znajo svoje poezije tudi pet (- pobrskajte po Youtubu! https://www.youtube.com/watch?v=CscLi6Yp5no B.M.), pa Strniša, Menart in drugi /…/.« Tako »imajo tisto:
čez tisoč let ko naju več ne bo
cele generacije zapisane v kulturnih genih, ne da bi kdaj slišali za Gregorja S/…/. Kajti glasba /…/ deluje na vse čute, od muzike ljudje medlijo, vreščijo, plešejo, kot bi jih z verige sneli. /…/
Bob Dylan je bil tak /…/ avtor, ki je ujel duh svojega časa, /…/ poetično govorico /…/ glasbeno formo« in je imel srečo, da se je rodil v velikem anglosaškem svetu in da ni umrl mlad… http://www.dailymotion.com/video/xs13ou_bob-dylan-forever-young_music in tako ni ostal »'lokalni' ne glede na kakovost.« Kot se to dogaja pisateljem 'malih' književnosti in Afrike.
(- In nekdanjemu študentu UL, ki je svojemu profesorju - ma-fi- , tudi vodiču po galaksiji https://revija.fmf.si/tag/alojz-kodre/ , pripisal/prepeval krivdo za brezskrbno kariero http://www.akordi.eu/903/Marko-Brecelj/Alojz-Valcek/; nazadnje je bil ta vokal še ob lokal… http://www.muzikobala.com/mkc-koper-zakljucek-zgodbe-ali-nov-zacetek , B.M.)
O(b) izbiri Dylana za Nobelovca od »stockholmske žirije« kritična novinarka meni, da ta ni »nikakršna zavrnitev domnevnega 'akademskega elitizma', saj avtorjev že dolgo več ne ustvarjajo akademiki, ampak velike založbe in njihovi marketinški strokovnjaki, predvsem psihologi, ne pa literarni teoretiki.« Tako kot glasbo »tudi literaturo 'selekcionirajo' prodajni oddelki - na škodo obeh.«
Bati se je, končuje kolumnistka, »da je ta domnevni antielitizem ki je ustoličil pesnika, ki ga brez glasbe ne bi bilo, predvsem znak antiintelektualizma časa, ki se mu več ne da brati knjig, ki so pretežke ali 'pretežke' za na plažo.«

Ruska svoboda govora. T. Mastnak, Dnevnik, 19.10.2016
O cenzuri nekdaj in danes ter o svobodi govora in njenih omejitvah piše Tomaž Mastnak (ZRC SAZU http://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/toma%C5%BE-mastnak-sl#v , B.M.)
Pod naslovom piše: »Da zdravstvuet svoboda slova!« Tako je vzkliknila urednica RT, potem ko so tej ruski TV https://www.rt.com/ onemogočili oddajanje v V. Britaniji.
(-Še primer iz države, kateri mladi očetje so (l. 1848) svobodo, tudi tiska in ukinitev cenzure, dali na prvo mesto https://hu.wikipedia.org/wiki/12_pont a je (8.10.2016) lastnik ukinil (nevladni) časnik https://en.wikipedia.org/wiki/N%C3%A9pszabads%C3%A1g s tradicijo in naklado. B.M.)
V Severni Dacoti (ZDA) pa je državni tožilec obtožil razgrajaštva novinarko, ker je posnela napad varnostnikov na domorodce, ki so nasprotovali naftovodu. https://livestream.com/DemocracyNow
»Temu bi težko rekli cenzura«, piše kolumnist. «Vsaj v moderni zgodovini je bila cenzura institucija, ki bi jo bilo napak kar počez obsojati. Cenzorji so bili praviloma izobraženi in vestni uradniki,« (- npr. Jernej Kopitar, Fran Miklošič https://eucbeniki.sio.si/slo9/2389/index.html …, B.M.) »ki so tehtali argumente v javni razpravi in jih presojali z vidika državnega interesa. Cenzura je bila element razumske javnosti, /…/ racionalne diskusije in argumentacije, konec koncev tudi svobode govora.«
V omenjenih dveh primerih gre za »tehnične ukrepe«, ki blokirajo in ne gre za javno razpravo. Vendar taki ukrepi »niso najhujša nevarnost« svobodi govora.
»Najhujša nevarnost« je tista »popolna svoboda, ki dopušča, da rečeš kar koli, ko si govorec jemlje pravico, da daje izjave, ki so /…/ logično nekonsistentne /…/ v protislovju« z /…/ izjavami istega govorca, ki so skregane z njegovimi izjavami in nimajo /…/ zveze z dejstvi«
»Te vrste svoboda govora postaja prevladujoča v evroameriški politiki«.
»Ta svoboda razžira od znotraj« svobodo govora, ki je zrasla iz »zahodnega racionalizma /…/ https://www.britannica.com/topic/rationalism povezana s svobodo mišljenja, z logičnim mišljenjem /…/. In ker razjeda mišljenje, obsoja na smrt svobodo govora.«
Po Goebelsu https://www.youtube.com/watch?v=JbLDrnnRBBM in Orwellu (1984 https://www.goodreads.com/work/quotes/153313-nineteen-eighty-four) kolumnist našteva nastope »ameriškega zunanjega ministra, veleposlanice v OZN, demokratske predsedniške kandidatke (Clintonove), /…/ predsednika (Trumpa), /…/ britanskega zunanjega ministra, francoskega predsednika, evrokratov, predstavnikov zveze Nato /…/ ter njihovega ukrajinskega varovanca /…/«, teme pa so »Ukrajina, Sirija, ameriške volitve, rusofobija…«
»Osrednji zahodni mediji so čedalje bolj /…/ nosilci perfidne propagande.«
»Rusi seveda tudi delajo propagando https://en.wikipedia.org/wiki/Propaganda in to odkrito povedo«, ampak njihov (Putinov) »politični diskurz ostaja racionalen /…/ vedo kaj delajo.« Mastnaka pa je »bolj strah ljudi, ki imajo v rokah velikansko moč, pa ne vedo, kaj delajo.«
Zahodna politika in mediji, končuje Mastnak, »izgubljajo verodostojnost« /…/ Zahodno občinstvo lahko /…/ najde novice« in mnenja, »ki jih njihovi mediji zamolčijo«, le še pri RT. Njena popularnost narašča, zato je »grožnja zahodni politiki.«
»Kdo od nas, ki se še spomnimo Pravde https://en.wikipedia.org/wiki/Pravda pod Brežnjevom, bi si to mislil?«
(- Tako piše kolumnist z izkušnjami še iz tot…ih časov, ko je v …ajerski študentski Katedri pisal o totalitarizmu https://issuu.com/alois/docs/2ka.mar08/27 in novejših http://zofijini.net/avtor/tomaz-mastnak/, prim. https://www.dnevnik.si/1042542350/mnenja/kolumne/1042542350 , B.M.).

Kemičarka, profesorica, mentorica, znanstvenica, svetovljanka; gimnazija, univerza, vlada, akademije

Ni vsak griček že Mount Everest. Tanja Keršmanc, Nedeljski, 9.10.2016
Nekdanja dijakinja Aleksandra Kornhauser (90) o ocenah v gimnaziji in odločitvi za kemijo pravi:
»Vnuki se mi posmehujejo, ker so v domačem 'arhivu' /…/ naši moje spričevalo z male mature« (- po nižji gimnaziji ?, B.M.) »s samimi petkami /…/ le za kemijo je samo štirica.«
Pripoveduje, da ji je profesor Kajfež, ki je imel načelo, da »za 5 zna samo bog, za 4 poleg mene morda še kdo, vsi drugi za 3 in manj«, in jo je (kasneje), kot »dijakinjo poljanske gimnazije« Lj. »izbral za svojo 'asistentko'«, izzval z besedami: 'Kemija ti gre dobro, škoda, da si dekle, saj kemija ni za ženske'.
(Kemija?)
»Kemija me je – tako kot še danes vso mularijo – privlačila z eksperimenti, pri katerih se je moralo kaditi, tudi barv so se morale spreminjati. Res pa je tudi, da sem po naravi upornica in mi je nevarno kaj prepovedati. Najbrž sem se zato že pri 15 letih vključila v NOB.«
(- O otroških letih, vojni, šolanju, delu, tudi pri Unescu, idr. glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksandra_Kornhauser_Frazer in daljša pogovora: http://val202.rtvslo.si/2011/12/nedeljski-gost-aleksandra-kornhauser-frazer/ in http://www.delo.si/nedelo/zame-je-vsak-dan-srecen-ce-ga-srecnega-naredim.html , B.M.)
(Ženske morajo biti boljše od moških?)
»'Kar koli ženske naredijo, morajo narediti dvakrat bolje kot moški, da bi bilo sprejeto kot pol tako dobro. Na srečo to ni težko.'« je navedla zajedljivo misel Ch. E. Whitton, županje Ottawe (1951).
A. Kornhauser: »Zlasti v znanosti se ženskam še danes ne godi kaj bistveno bolje, celo najboljše so po večini druge. Kot ženska v znanosti, kar je bilo v mojem mlajšem obdobju še velika redkost, sem zaradi spola pogosto dobivala udarce v obliki pritlehnih izkoriščevalskih pogojev ali pa v kombinacijo teh s poniževalno 'tradiciji'. Vendar sem buške vračala, z obrestmi. Življenje me je naučilo, da ne kaže tarnati, raje vzemi krmilo v roke. Enakopravnosti nisem nikoli pridigala, počutila sem se enakopravno, se tako vedla in tudi odločno terjala od drugih.«
(Študenti danes tarnajo, da so preobremenjeni…)
»Še do svojega 90-tega leta /…/ sem intenzivno delala s študenti, zadnjih dobrih 10 let v vzgoji doktorjev znanosti.« (- IJS Lj., http://www.mps.si/splet/index.asp , B.M.) Zelo redki kdaj potarnajo zaradi obremenitev. Morda /…/, ker jaz za take tožbe nimam veliko posluha, saj sem vse svoje življenje delala tudi po 16 ur na dan, ob petkih in svetkih.
Je pa delo s študenti najlepši poklic, ki si ga lahko izsanjate: sodelovati z mladimi« (- podiplomskimi študenti zlasti…, B.M.) »polnimi ustvarjalnih isker, ki sprejemajo izzive z navdušenjem, ki hočejo garati, ti pa jih skušaš usmerjati mimo čeri. Človek sam pri tem ostaja mlad. Študij in raziskave so jim hkrati delo in zabava, obveznost in hobi, ob delovnikih in ob koncih tedna. Če komu ni do tega, naj se raziskovanju raje ogne.« ( - Da je raziskovalni proces sam že nagrada, je dejala nekoč:
http://ec.europa.eu/research/science-society/women/enwise/pdf/kornhauser.pdf, B.M.)
(Slovenija je majhna, pravijo, izgovor, ko nam kaj ne uspe…)
»Švica je tudi majhna in nima surovin«, Švicarji pa so »disciplinirani garači z močno težnjo k najvišji kakovosti. Tudi mi bi lahko bili 'druga Švica' /…/ Vendar nam ne bo nihče ničesar podaril, vse bomo morali ustvariti sami. Namesto da smo 'dežela špargljev', kjer takoj porežejo vse glave, ki pokukajo iz povprečja, bo treba tudi ob uspehu drugega zaklicati 'bravo'« in »tisti 'Ti ne boš!' nadomestiti z 'Jaz tudi!'.«
(Kako se boriti proti naši zaplankanosti?)
»Tako, da bomo odprli vsa okna in vrata - nič zato, če bo kaj odnesel prepih, tisto tako ali tako ni imelo teže. Vsakdo naj brez strahu, a tudi brez samovšečnosti, stopil v mednarodno areno. Naši gospodarstveniki že leta nimajo druge izbire. Za merjenje moramo uporabiti svetovni meter in ne vsakega bližnjega griča razglašati za Mount Everest. Bili naj bi kot drevo, ki ima globoke korenine v svoji deželi, v svoji kulturi, obenem pa z vejami sega široko in z vrhom visoko v svet.«
(Pravite, da slava in slama nimata skupnih samo črk?)
Obe »zagorita z velikim plamenom, hitro pogorita, /…/ prgišče pepela /…/ razpiha veter časa. Slava je /…/ mamilo, ki zasvojencu ugonobi ustvarjalnost.«
Ko so ji v Oxfordu prinesli kup čestitk za nagrado fundacije Honda – še doslej edini nagrajenki http://www.hondafoundation.jp/en/winner.html – je pripomnila, da iz Slovenije najbrž ni ničesar, je generalni direktor dejal, da so dobili samo »eno sporočilo - protestno pismo… Očitno /…/ nihče ni prerok v svoji domovini.«
(Slovenska zavist?)
To smo, pravi A. Kornhauser, »zadnje čase razglasili za glavno slovensko značilnost kot izgovor za preštevilne packarije. /…/ zavist sem srečevala na vseh celinah in je naravna človekova lastnost. Res pa je, da je pri nas zabredla v napačno smer, ko kar iščemo, kako bomo uspešne obglavili ali vsaj polili z gnojnico.« Namesto, da bi« se, ponavlja, »ko vidimo drugega uspeti /…/ ne s kamni, temveč z delom zapodili z njim.«
(Ste članica več akademij, evropske, svetovne, držav v razvoju – so vas povabili v slovensko, SAZU?)
»Ni – in tudi ne vidim razloga, zakaj bi me. /…/ ima svoj prednostni program, katere glavni cilj je trajnostni razvoj, ki terja tesno povezano ustvarjanje, prenos in uporabo znanstvenih dosežkov. /…/ Tudi EU več kot 80% denarja za raziskave usmerja v razvojne projekte, ki pa pri nas vsaj za zdaj ne uživajo velike priljubljenosti. Gospodarstvo in znanost sta še vedno na dveh bregovih deroče reke razvoja.«
(Današnji odnos do znanosti?)
»Žal politiki ustvarjalnega odnosa do znanosti sploh nimajo, očitno so povečini preveč zaposleni s strankarskim spletkarjenjem in obračuni. Pa tudi marsikateri raziskovalec žal še vedno upa predvsem na 'državno znanost', torej bistveno višje proračunsko financiranje – to pa je že kar nekaj časa le fata morgana, privid v puščavi. Pa še gospodarstvo kar noče prepoznati dejstva, da je znanost seme razvoja – premalo semena, kaj šele, če je to slabo, pa ne bo dobre letine. Tega se z enim ukazom ne da spremeniti. Hoja na to goro je le hoja po grušču, sicer naporna in počasna, a vendarle k izboljšanju.«
(Imate izkušnje , vas politiki kdaj vprašajo za mnenje?)
»Ne – in tudi nisem zanimiva, saj ne pripadam nobeni stranki. Človek z leti dobiva politično barvno slepoto, vsak predlog gledam brez črnih, rdečih, zelenih /…/ očal, moje mnenje bi bilo morda zanimivo samo za kakšno 'tehnično vlado' - /…/, ki ne prešteva strankarskih glasov in lahko deluje po kmečki pameti.« Zdaj, pri 90-tih še ni interesa, »bom počakala, če me bo kdo kaj vprašal, ko jih bom imela 100…«
(Nekoč ste naredili skok v politiko…)
»V tistih časih so te v politiko potisnili. Od l. 1965 (do 1970) sem bila poslanka in tudi podpredsednica prosvetno-kulturnega zbora skupščine,« (SR Slovenije) »vendar so bile tedaj to neplačane, častne funkcije, kruh smo si služili z delom v svojem poklicu, jaz v visokem šolstvu.« (- PeF in FNT UL. Takrat je vodila tudi skupščinsko komisijo za pregled statutov in študijskih programov visokošolskih zavodov, glej: Tribuna, 26.11.1970. B.M.)
L. 1970 je je Stane Kavčič (- o njegovi vladi – IS Skupščine SRS - in političnih idejah glej P. Balantič: http://www.rtvslo.si/kultura/novice/stane-kavcic-napredni-jugoslovanski-politik-ker-je-bil-revolucionarni-in-humanisticni-romantik/215474 , o tistih in kasnejših časih še npr. http://dk.fdv.uni-lj.si/druzboslovnerazprave/pdfs/dr48Drenovec.pdf . B.M.) po treh mesecih »pregovoril, da sem prevzela funkcijo podpredsednice izvršnega sveta (za negospodarske dejavnosti). In tudi tedaj je bil moj pogoj, da sem stala profesorica na univerzi., kjer sem dobivala profesorsko plačo, ki jo je vlada plačevala univerzi. (- fakulteti FNT UL, B.M.) Hvaležna sem bila svojim študentom ,saj so me vsak dan čakali, da sem prihajala p delu v vladi zvečer na inštitut in smo obdelovali kemijo pozno v noč.
Delo podpredsednice /…/ odgovorna sem bila /…/ za zdravstvo in šolstvo, kulturo in znanost, pokojnine, socialo in še kaj … je bilo naporno in danes ni prav, da tako delo (- ministrov, ministric, B.M. podcenjujemo. Če naj bo dobro opravljeno, se mora prav politik pretrgati. Ljudem na teh funkcijah moramo vrniti spoštovanje, sicer se jih najboljši izogibajo, polastijo se jih povprečni in podpovprečni – in to je za vso deželo pot navzdol.«
(Delo v vladi…)
»… je bilo zame trda šola, osrečevalo pa me ni. Kot naravoslovka sem navajena na skrbno preverjanje vseh dejstev – tam pa sem dobila vsak dan pol metra /…/ papirjev s predlogi, ki jih je bilo treba obdelati. To sem občutila kot površnost in rinila nazaj v svojo natančno kemijo. Po treh letih sem končno dobila dovoljenje, da sem se lahko polno vrnila na univerzo, tisti pravi politiki pa sem se vedno izogibala.«
(- V »Kavčičevi vladi«, ki je izvajala tudi projekt »100 let 100 šol«, so jo mnogi videli kot 'šolsko ministrico' http://www.sistory.si/raw2xml.php?ID=9064 . O takratnih odnosih 'vlade' z 'univerzo' priča pogovor (17.5.1971, zbornična dvorana) z njenim predsednikom in dva tedna kasneje podpredsednice s predstavnikom »zasedene FF«, l. 1971, na katerem je bil še Miloš Poljanšek , Sk. SRS, glej: B.M. Ključ je v naših rokah, s. 234-235 in 245. Vlada je po seji CK ZKS padla l. 1973. B.M.)
(Nato ste delovali izven politike …)
»… v mnogih, največ mednarodnih strokovnih organih, pogosto kot predsednica – seveda se tudi na takih položajih srečuješ s politiko. Pravijo, da je politika umetnost možnega /…/ politiki bi nas morali združevati v prizadevanjih za boljše življenje za vse, ne pa strankarsko načrtno gojiti medsebojne spore.«
(- A.K. je več let vodila tudi Izobraževalno skupnost Sl., ki je (1974-1989) financirala tudi visoko šolstvo, glej: http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=23450.
(Povabili so vas za govornico na proslavi v Dobrniču…)
To je bila zanjo »čast in obveznost razmišljati, kot bi Mara Rupena http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi527171/ /…/, ki sem jo imela srečo osebno poznati /…/ ustvarjalna, garaška, mednarodno uspešna, preprosta in tudi zelo topla osebnost.«
A. K. je v Dobrniču (2016) govorila je o pomenu »73 let izkušenj proti fašizmu - torej proti nasilju, kje je nasilje danes in kako se moramo usmeriti v prihodnost /…/ brez ubijanja, presegla naj bi sovraštvo (do) drugačnega ter /…/, da nihče ne more biti bogat v oceanu revnih, niti srečen med nesrečniki, ki so jim ukradeni življenjski upi in polzijo v revščino.« Kot »sporočilo žensk Dobrniča« http://www.mojaobcina.si/sentrupert/novice/73-obletnica-1-kongresa-spzz.html smo »poudarili: nasilje ne more pregnati nasilja, to lahko naredi le spoštovanje /…/ narave, bogastva kulturne raznolikosti, svobode misli.«
(Recept za srečen dan…)
»… je bolje povedal naš pesnik Tone Pavček:
Sreča ni v glavi in ne v daljavi,
ne pod palcem skrit zaklad.
Sreča je,
ko se delo dobro opravi.
In ko imaš nekoga rad.«
(- Aleksandra K., rojena Caliari , se je po ločitvi s profesorjem MF UL P. Kornhauserjem poročila z W. Fraserjem, profesorjem v Oxfordu, ki je bil dejaven v angleški agenciji za kakovost visokega šolstva http://www.qaa.ac.uk/en , glej http://www.leeds.ac.uk/educol/documents/000000159.htm,1996. Preselila se je iz Lj. v Anglijo, se po 20 letih vrnila in živi blizu rodne Škofje Loke. http://www.radio-sora.si/novice/dr.-aleksandra-kornhauser-frazer-napolnila-mihelicevo-galerijo/36669 B.M.)

Profesor, profesorice; študenti, njihov status; PF,FF UL; bolonja; pravila, pravo in krivice; rektor; UM;

Štiri zgodbe o pravičnosti. D. Petrovec, Dnevnik, 17.10.2016
O odločanju o študijskih zadevah (- nekaj tudi iz zgodbovine , kdo in kako odloča…) in o uporabi pravil, ki urejajo status študentov piše Dragan Petrovec (- kriminolog: http://www.inst-krim.si/index.php?id=102, kolumnist http://qoshe.com/yazar/dragan-petrovec/134136 , raziskovalec, predavatelj, tudi na nekaterih fakultetah, B.M.).
(Zgodba 1, B.M.)
»September je bil za visokošolske ustanove napet kot že dolgo ne« /…/. Bolonjski recepti so prinesli marsikaj neužitnega. Malo smo že pozabili na tiste redke posameznike /…/ kot npr. rektor (UL) Jože Mencinger, ki so opozarjali na zagate.«
(- O teh opozorilih in vzdušju med evropskimi rektorji ob začetku 'bolonje', ter prvih izkušnjah z njo je ob desetletnici https://sl.wikipedia.org/wiki/Bolonjska_deklaracija pisal in komentiral Viktor Nekrep: http://nafaksu.blogspot.si/2009/03/se-enkrat-bologna.html , B.M.)
»Prevladala je evforija, kjer se je zdelo, da praktično vsakdo lahko študira karkoli in kjerkoli, pa bo skoraj o vsem vse vedel. Srečneži, ki so imeli možnost pobegniti pred to pandemijo kompetenc, so morali končati študij do določenega roka«, ki je bil »za 'predbolonjske' študente /…/ razumljivo dolg.
(Zgodba 2.)
/…/ A življenje vselej postreže s težavami. Tudi zadnjega septembra (2016), ko se nekdo odpravlja na zagovor diplomske naloge, ga lahko povozi kolesar /…/.«
D. Petrovec se sprašuje, ali je »mogoče prilagoditi na videz neizprosna pravila in rešiti povoženemu leta študija«?
(Zgodba 3.)
L. 1971 je bil »predstavnik študentov v znanstveno-pedagoške svetu fakultete.« (- ZPS ali PZS? PF UL, http://www.pf.uni-lj.si/fakulteta/ B.M.) »To je pomenilo le, da o ničemer nisem ničesar vedel. Sem pa počasi spoznaval. Šlo je za fakultetni organ, ki je odločal o marsičem. V okviru ideje o samoupravljanju smo profesorjem na fakulteti (- t.j. na svetu, B.M.) delali družbo tudi študenti. Naš glas ni kaj prida pomenil glede na številčno zastopanost, smo pa dobili vtis, kaj in kako se odloča o različnih študijskih zadevah.«
Na seji (- PF, 1971) so »obravnavali prošnjo študentke, da j dovolijo opravljati neki izpit četrtič. To je bila takrat zadnja možnost. A morala bi« imeti »povprečno oceno 6,5«, pa je ni imela.
»Takrat je v roke vzel njen indeks profesor Bojan Zabel, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi848998/ /…/. S preudarnim in pregovorno počasnim glasom je povzel besedo. Študentka resda ne izpolnjuje pogoja, a začetek njenega študija je bil obetaven, pri nekem predmetu je dobila celo 9. Potem pa so se morale zgoditi resne težave, da ni mogla nadaljevati podobno uspešno. Morda bi bili krivični, če tega ne bi opazili in upoštevali. Tako je rekel profesor Zabel http://www.revija-pravnik.si/sl/Rezultati?string=Bojan+Zabel in formalizem se je brez posebnega ugovora umaknil pravičnosti onkraj prava. Študentka je dobila možnost, za katero je prosila.
45 let kasneje. Po dolgem boju z zoprno boleznijo je študentu uspelo v zadnjem letu, ko si je opomogel, opraviti 10 izpitov. Na zadnjem mu je spodletelo. Ko bi bila profesorica pripravljena še v septembru razpisati še en rok /…/ bi študent imel možnost zaključiti študij. Pa je že vnaprej zavrnila /…/ možnost izjemnega roka. Formalizem je povozil pomisleke pravičnosti.«
(Zgodba 4.)
»Filozofska fakulteta (FF UL http://www.ff.uni-lj.si/ , 2016) letos. Študent po dolgi in resni bolezni s težavo nadaljuje študij, ker nima dovolj zaupanja vase. Tega mu ne dvignejo niti prepričljivi uspehi, kot so odlično ocenjene naloge, s katerimi začne zaključek študija. Ključni trenutek je zagovor skrbno, a z veliko težavo napisane diplomske naloge. Komisija, ki pride po stopnicah navzgor je dobre volje. Prijazen pozdrav in malo šale za uvodno sprostitev. Potem vprašajo kandidata, ali bi šli najprej na kavo ali na klepet, ki zlahka preide v razgovor o nalogi. Kandidatu se zazdi, da bo zmogel brez /…/ ogrevanja. Potem mu 3 profesorice ponudijo še« izbor prostora za zagovor in »kandidat začne predstavitev naloge. Beseda dobro teče, nekje na polovici pa zastane. Težava mu je znana. Slika izgine /…/ naraščata stiska in strah, ali bo sploh mogel nadaljevati. Članica komisije takoj prepozna miselni zastoj. Z mirno in prijazno besedo nadaljuje njegovo pripoved in študent se hitro ujame in spelje zagovor do uspešnega konca. Skupna ocena – odlična. Zaslužena. Tako kot za komisijo, če bi ocenjevali človečnost.
(Nauk teh zgodb…)
Kako bi že rekel Cicero? https://www.thoughtco.com/cicero-quotes-117731
Summum ius summa iniuria. Slepo držanje pravil lahko ustvarja hude krivice. Je pa mnogim udobno, celo privlačno, kadar imamo oblast nad ljudmi.«

Marmelada v Ljubljani, drugod testo. V Mariboru. Toni Perić, Nedeljski, 19.10.2016
V pogovoru Igor Tičar, rektor UM https://www.um.si/Strani/default.aspx govori o univerzitetnih aferah in problemih ter o sodelovanju UP s finančniki.
(Afera na rektoratu?)
I. Tičar pravi, da »ni šlo za problem univerze, temveč za spor med administrativnima delavcema, zaposlenima v pravni in finančno-računovodski službi ter nekdanjim tajnikom po pooblastilu. Nič več.« (- Več v več povzetkih v teh Pogledih in Novicah, www.nsdlu.si, npr, mnenje sindikalistke, M. Javornik Krečič, Delo, 26.9.2016 )
(Spopadi znotraj univerze?)
»Ne znotraj univerze. Vsi dekani, njih 17, me podpirajo /…/. Problem« je »znotraj tega poslopja na Slomškovem trgu /…/ v dveh nadstropjih. Ne boste verjeli, v univerzitetni upravi je zaposlenih 111 ljudi. A problemi so tu zato, da jih rešujemo. Je pa mogoče, da rešitve vsem ne bodo všeč.«
(Kje boste dobili denar za univerzo? Ste proti šolninam…)
»Ta trenutek sem zelo proti. Res je, da si težko privoščimo to, kar imamo, jasno je, da je šolanje drago, vendar Slovenija ni bogata z naravnimi viri, smo pa bogati s pridnimi ljudmi, ki znajo študirati in delati. Edino bogastvo, ki ga lahko damo naši mladini, je kakovostno znanje, in to znanje mora biti dostopno vsem. Če bomo uveljavili šolnino, bomo že tako otežili življenje mladim – tudi brez šolnin študij nekaj stane.« ( - Da niti ne govorimo o izrednih študentih…, B.M.)
»za denar pa se, ne le« UM »univerze dobesedno borimo. V nacionalnem programu o razvoju visokega šolstva leta 2010, ko je bilo v proračunu 0,8% BDP namenjenega visokošolskemu izobraževanju, smo napovedali, da bomo l. 2020 prišli na 2% BDP. Danes pa znaša to le 0,68%. Nova ministrica ima sicer mnogo večjo empatijo do univerz kot predhodniki, saj prihaja iz univerzitetnega okolja.« (- Prav tako je bila - z UL - večina prejšnjih… http://www.mizs.gov.si/si/o_ministrstvu/ , B.M.) »Danes govorimo, da bomo do l. 2020 prišli do 1% BDP. Morda? V Mariboru dobimo pribl. 3500 evrov na študenta,/…/ na Tehniški univerzi v Gradcu namenjajo od 11.000 do 13.000 evrov. Vsi pa smo na istem svetovnem trgu.«
(In bolonjska reforma?)
»Nisem najbolj primeren sogovornik, saj sva bila s profesorjem (Jožetom) Mencingerjem skupaj člana ene od komisij za pripravo te reforme« (- v Sloveniji; glej tudi zgornji povzetek članka D. Petrovca, Dnevnik, 17.10. B.M.) »in skorajda identičnih stališč. V Sloveniji smo namreč bolonjski reformi dodali nekaj sredozemske duše, če milo rečem. Prej smo imeli 4 do 5 letni študij ali 8 do 10 semestrov.«
(- Poleg tega še 3 letne visoke strokovne programe na fakultetah, magisterije znanosti in doktorat ter še višje šole izven univerz. B.M.)
»Ustvarjali smo zelo dobre strokovnjake, raziskovalce. Prenova je prinesla to, da smo dobili dejanski triletni študij na 1. stopnji.
Jaz sem inženir po osnovnem poklicu http://igorticar.si/?page_id=15 in vem, da v treh letih na mojem področju človeka lahko nekaj naučiš, ne strinjam pa se, da je to že diplomirani inženir, kot smo ga poznali. Menim, da je to podobno tudi na drugih področjih. Seveda dobimo človeka, ki nekaj zna, vendar če pogledamo na sever, v Nemčijo, ki nam je vzor, naziv diplomirani inženir pomeni neko kakovost in standard. Te ravni v treh letih ni mogoče doseči. Potrebni sta še dve leti študija in človeku damo naziv magister. Spet to nikakor ni prejšnji znanstveni magister.
Mi pa smo dodali še slovensko značilnost, to je eno leto absolventskega staža. Prej smo imeli 4-letni študij in izdelavo diplome, zdaj imamo 5-letni študij in potem izdelavo diplome – 6 ali raje 7 let, če izkoristimo še absolventa. Politika si je to zamislila, želela in to smo izpeljali.«
(- Poleg tega smo – ob enakem, ali celo manjšem državnem financiranju in zmanjšanju izrednega študija - na univerzah povečali število programov, ohranili ločitev na visoke in univerzitetne, ukinili znanstveni magisterij - primer: http://www.fgpa.um.si/izobrazevalna-dejavnost/studijski-programi/Strani/default.aspx ; več je tudi višjih šol in zasebnih fakultet. B.M.)
(Zdaj vidite možnosti v sodelovanju s finančnim svetom?)
»Res je.« Z NKBM oz. skladom Apollo je UM podpisala »krovno pogodbo o sodelovanju med univerzo in banko«, po kateri bo UM »dajala pobude, a tudi dobre kadre, ki bodo ustvarjali nove možnosti. Apollo sklad http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/5592c5d139c6f/kaksen-lastnik-je-apollo pričakuje, da se bo zgodila sinergija, iz katere bodo vzniknile nove možnosti.«
(Gre za nadaljevanje razvoja UM, kot je bil zarisan na www.vzhodna.si ?)
»R es je. Ta naša kohezijska regija hitreje postaja resničnost tudi zaradi podpisa pogodbe, /…/ da se vzhodna slovenska regija, ki je dejansko podhranjena, začne približevati razvitim delom.«
(… za Trojanami…)
Slovenija je »kot krof: marmelada je v Lj. , ostali smo pa testo – bolj ko gremo proti meji, bolj suho je to testo. Rad bi malo pritisnil na ta krof, da se marmelada malo pocedi okoli. Vsi skupaj smo tako majhni, za spodnji del Manhattna nas je. Ne bi se rad zbudil z vedenjem, da se vsi peljejo v službo v Lj. Omogočimo življenje vsem nam tu, kjer smo.«
(Hobotnica, t.j. podjetja UM, se zdaj razpleta na sodišču; osumljenci so še na UM. Ste naivni?)
»Lahko da sem naiven in preveč človeški, a /…/ za zdaj vem le za utemeljen sum. /…/ dobivam vse več signalov, da sem moreč dejavnik. /…/ za rektorja /…/ sem za nekatere nepravi človek. Ustvarjajo se razne afere, vrstijo se inšpekcijski pregledi – bistveno več kot pred leti.«
(Inšpekcije, problemi, zakaj?)
»Papirje polagamo na mizo in« imamo le probleme »ki smo jih podedovali: neizplačane plače in zadržana napredovanja. K temu so prispevali trije prejšnji mandati« (- rektorjev https://www.um.si/univerza/organiziranost/Strani/rektor.aspx , B.M.) »in zakonodaja, ki je /…/ povzročila precejšnjo zmedo. Največjo zmedo doživljam, ko niti od inšpekcijskih služb ne dobim odgovora na vprašanja, kaj je res in kaj ne, kaj naj storimo.«
(Nekateri so pričakovali, da boste odkupili Ujčičevo TV. Priimek ene od udeleženk zadnje afere…)
Odklonil sem pobudo. »/…/ a zdaj se mi zdi, da je bila /…/ zelo resna. Gospoda Ujčiča že dolgo poznam, vendar sem tukaj kot rektor, ščitim ugled te inštitucije. V prvi vrsti sem odgovoren za razvoj znanja in dejavnosti na univerzi.«
(Ne glede na težave trmasto vztrajate, a avgusta imate pogoje za upokojitev…)
»Nekoč sem bolj za šalo rekel, da bom delal še dve leti po smrti. Sem pa trmast, da.«
(Pod fotografijo T. Klipšteterja, pred vhodom v stavb UM, I. Tičar: »Ne kanim biti miren medvedek v zimskem spanju, temveč bom vztrajal pri trdem in uspešnem delu.«

Duševno zdravje, psihoterapija; psihoterapevti, njihov študij in usposabljanje

Nepreslišano. A. Zadel, (siol.net), Dnevnik, 17.10.2016
Psiholog Aleksander Zadel http://siol.net/avtorji/aleksander-zadel-19647/ piše o učlovečevanju/socializaciji in kam vodi potrošniški način življenja:
»Pomoč drugim ljudem, tovarištvo, prijateljstvo, pripadnost so potrebe, nujne za vzpostavljanje in vzdrževanje duševnega zdravja. S potrošniškim načinom razmišljanja se osredotočamo predvsem na svojo ne-srečo. Drugi ljudje nas načeloma ne zanimajo. Pomembni so nam /…/ kot sredstvo za dosego lastnih ciljev.«
Zato se naše duševno zdravje utaplja v »nesreči, živčnosti, frustracijah, obupu in jezi«.
»Od samopomembnosti do družbene izoliranosti in tveganja za duševno bolezen je samo /…/ korak na spolzkem terenu idealnega sveta, v katerem je kriterije moči, uspeha, videza, statusa itd. itak nemogoče doseči.«

Za psihoterapevta se lahko razglasi vsakdo. M. Lorenčič, Dnevnik, 17.10.2016
Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je na ministrstvu za zdravje do 2010 pripravljala delovna skupina je v predalu. O normativni ureditvi tega področja je bil nedavno posvet tistih strokovnjakov s tega področja, ki se zavzemajo za tak zakon. http://www.sfu-ljubljana.si/sl/sfu-ljubljana/kolegij-fakultet-strokovnih-zdruzenj-na-podrocju-psihoterapije-psihosocialnega
O razkolu med strokovnjaki priča dejstvo, da se posveta niso udeležili predstavniki Združenja psihoterapevtov Slovenije http://www.zpsi.si/ , kamor je včlanjenih 70 kliničnih psihologov, psihiatrov in drugih, ki uradno izvajajo psihoterapevtsko dejavnost.
Psihoterapevtske storitve lahko zdaj, piše Mojca Lorenčič, «izvajajo le dodatno usposobljeni strokovnjaki v okviru zdravstva«. Posameznik, ki »želi individualno terapevtsko obravnavo«, pomoč in svetovanje, pa je »prepuščen zasebni iniciativi, ki pa »ni pregledna in strokovno preverljiva in so ljudje pri izboru terapevta prepuščeni le srečnemu naključju«, je bilo slišati na posvetu.
Christian Gostečnik, TeoF UL (- izvaja tudi programe 2. in 3. stopnje Zakonski in družinski študij http://www.teof.uni-lj.si/ , B.M.) opozarja: »Ljudje so pod stresom, veliko je alkoholizma, nasilja v družini«, vse več jih potrebuje psihoterapevtsko pomoč in svetovanje, vendar ne psihiatričnega zdravljenja.
Miran Možina, Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani http://www.sfu-ljubljana.si/ , meni da je vstop v psihoterapevtsko dejavnost skozi podiplomsko izobraževanje (npr. na MF in FF UL) po študiju za psihiatre in klinične psihologe preozko sito, zato imamo danes nekajkrat manj od 2000 ustrezno usposobljenih kadrov, ki bi jih potrebovali po merilih Svetovne zdravstvene organizacije.
Tudi Janez Mlakar, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici http://www.fuds.si/sl , meni, da »za izvajanje psihoterapije ni treba, da je posameznik psihiater ali klinični psiholog in je dodiplomski študij psihoterapije hitrejša pot do tega poklica. Zakaj bi nekdo študiral 6 let medicino, nato 6 let specializiral specializiral psihiatrijo, potem šel na psihoterapijo in vse znanje, ki ga je pridobi in stroške študija pustil ob strani.«
Nadja Čobal http://www.mz.gov.si/ pravi, da le dve evropski državi urejata po področje s posebnim zakonom. Vendar priprave zakona ne zavirajo, pač pa so odprta vsebinska vprašanja: kolikšen del teh storitev naj bo javen - na stroške zavarovalnice - in kdo sme opravljati ta poklic. Strokovna kolegija za psihiatrijo in klinično psihologijo sta negativno ocenila pobudo za nove specializacije iz psihoterapije in družinske terapije.

Delavci, delovno okolje, v Ameriki, Evropi, na Primorskem; UP, možgani, les, znanost…

Zaposleni puščavnik. I. Jakopanec, Delo, 15.10.2016
O intimnih bridkostih nezdravih delovnih okolij piše Irena Jakopanec, zdravnica, znanstvenica športnica in pisateljica, ki živi na Norveškem.
Delovno okolje predstavlja »velik del našega socialnega življenja /…/ skozenj 'ustvarjamo' in dokazujemo smiselnost svojih dejanj in obstoja.«
Vendar se nam lahko zgodi, da smo bili izbrani na razpisu za izobraževanje ali za službo v skladu z našimi aspiracijami, a se je novo okolje »izkazalo za vse kaj drugega, kot je obljubljal oglas.
Visoko izobraženi sodelavci so se izkazali za klepetulje /…/, ki svoje delovne zaostanke skupinsko valijo na vas, novo žrtev.« Nekateri celo pričakujejo, »da njihovo delo opravite vi. Imate šefa, ki mu je vaša prekvalificiranost trn v peti in /…/ preži na vaše ideje /…/ in postane njihov edini avtor« ter jih da »v obdelavo vašemu sodelavcu, kajti vi jih niste sposobni udejaniti«. In »sodelavec z dosti nižjo izobrazbo in veliko bolj omejeno odgovornostjo zasluži precej več od vas.«
Potrpljenje in motiviranost odtekata, postanete, spreminjate se v takega, za kar »vas ti nesposobneži imajo: v raztresenega, zadirčnega ljudomrzneža, ki v svoji osamljenosti /… ne opravi kaj dosti, niti ne učinkovito.«
M. Duffey in L. Sperry sta »razgrnila kritične rane ameriških delovnih okolij« na podlagi številnih zgod, predvsem o agresiji in zastraševanju na delovnem mestu. Med tista okolja, ki so bolj agresivna sta uvrstila »npr. bolnišnična, akademska ter delovna okolja, v katerih se pričakuje umetniška nadarjenost /…/, pogosto žensko dominirajoča«. A tudi »moška okolja znajo biti polna /…/ postavljanja, merjenja moči in rivalstva.«
Za »klasično ameriško žrtev na delovnem mestu« sta Duffey in Sperry (- vir ni naveden, B.M.) označila »samozavestno izobraženko iz V. Evrope – mogoče /…/ inženirko -, ki ima /…/ določene socialne ranljivosti. Če je privlačna, toliko slabše.« (- Njen položaj je morda primerljiv z begunci v Evropi, glej članek I. Jakopanec: http://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/knjiga-o-nas-samih/, B.M.)
Žrtve so lahko tudi »šefi, ki jih njihovi podrejeni /…/ izolirajo, zamrzujejo in onemogočajo«, ki imajo torej prav, da »se s temi ljudmi ne da delati« in da ne morejo »nič učinkovitega narediti«.
»Nepričakovano – žrtve /…/ praviloma niso tihe miške, ki komaj rečejo kakšno besedo, pač pa tisti, ki si drznejo izražati nezadovoljstvo, ki so izobraženi – torej so potencialna grožnja – in imajo pogosto neke vrste avtoritete.«

Utrinki. M. Cotič, Delo, 17.10.2016
Dekanja PeF UP Mara Cotič: »Akademik Jože Pirjevec ima77 let in se bori, da bi še vedno predaval. Pri teh letih nima svojega namestnika, po svetu pa morajo celo Nobelovi nagrajenci iti v pokoj pri 70 letih.«

Ameriški strokovnjaki v Sloveniji. Beg možganov v nasprotni smeri.
Gorazd Utenkar, Nedelo, 16.10.2016
Tudi v Slovenijo se priseljujejo mladi izobraženci, predvsem v raziskovalno, akademsko okolje.
Michael Burnard (35) je ob koncu študija lesarstva na univerzi v Oregonu (ZDA, http://oregonstate.edu/ ) spoznal Andrejo Kutnar s FAMNIT UP, ki je bila tam na podoktorskem izpopolnjevanju. M. Burnard je v Oregonu, ki je do polovice pokrit z gozdom, vrsto let delal v lesni industriji, nato je študiral in po magisteriju je želel na doktorat – v Sloveniji, v Kopru. Pred prihodom je okvirno poznal novejšo zgodovino Slovenije in kje je. Zanimal ga je predvsem doktorski študij pri nas in s kom bo pri delu sodeloval. Opravljene raziskave so mu omogočile pridobiti mesto raziskovalca na FAMNITu UP.
A še prej »ga je čakal trd boj« z »birokracijo, ki ji očitno niso sumljivi samo ljudje, ki se hočejo priseliti z Balkana ali iz drugih /…/ koncev sveta«. Moral je v Washington, na naše veleposlaništvo, kjer je dobil dovoljenje, ker je imel zagotovljeno službo v Kopru. Postopek je trajal od septembra 2012 do julija 2013. Pravkar je četrtič obnovil dovoljenje za bivanje.
Američane pri nas navdušujejo zasnežene gore in toplo morje, saj je Tihi ocean mrzel. »Zdi se mi, kot da sem tu na dopustu.«
Pomemben vzrok, da ne prihaja sem več tujih strokovnjakov, ga povzema G. Utenkar, je visokošolski sistem. »Ker spadajo univerze v javni sektor, so plače nižje kot v tujini«, kar bi »lahko rešili z neodvisnimi raziskovalnimi institucijami, ki bi se laže potegovale tudi za mednarodne projekte.«
Zakonca Amy Simmons (39) in Matthew Schwarzkopf (31), kjer sta končevala magisterij in doktorat, sta se za Evropo odločila pred letom in pol. Tudi onadva sta iz Oregona in sta se tam seznanila z A. Kutnar. M. Schwarzkopf je po doktoratu najprej šel v Nemčijo, nato sta oba prišla v Slovenijo, na obisk h kolegoma na UP.
A. Simmons: »Pogovarjala sva se tudi /…/ da bi prišla v Slovenijo, Andreja pa je zelo uspešna pri rekrutiranju novih sodelavcev – in tudi sredstev za projekte - , tako da sva se odločila za selitev v Slovenijo. Za zbiranje dokumentov sta potrebovala pol leta; postopek bi bil lahko enostavnejši in cenejši. Mož M. Schwarzkopf jo je dopolnil: »Država je popolna, služba je popolna, vendar je odločitev za /…/ drug konec sveta, vedno čustveno zahtevna.« Zdaj je pri nas izredni profesor in raziskuje, kako uporabiti manj kvaliteten les, poškodovan od žleda ter lesne odpadke oljk.
Zakoncema je tu všeč pohodništvo, za kar ni treba daleč, saj velikih mest sploh ni in je človek v nekaj minutah na deželi.
Ameriški sogovorniki kakšnih posebnih pripomb na Slovenijo nimajo, piše G. Utenkar. »Seveda najbolj pogrešajo sorodnike in prijatelje« in, presenetljivo, mehiško hrano. Pravo, takšno, kakršno pripravljajo Mehičani.«

Slovenš'na, do kod lepote tvoje?

Zbudimo se iz prepričanja, da slovenščina ni ogrožena. Delo, 24. septembra.
I. Svetina, PP29, Sobotna priloga, Delo, 15.10.2016
Ivo Svetina, se v imenu Društva slovenskih pisateljev http://www.drustvo-dsp.si/ odziva na »prepir okrog uporabe angleščine v našem visokošolskem sistemu«, ki »nikakor ni pravda za oslovo senco«, ampak se ga je treba lotevati »z vidika naše suverenosti in samobitnosti.«
Tisti, med njimi priznani znanstvenik Roman Jerala, ki menijo, »da je zdaj slovenščina 'na varnem', saj je« med uradnimi jeziki EU https://europa.eu/ , se motijo. Enakopravna je le toliko, »da jo v evropskem parlamentu ni drugih ustanovah EU konsekutivno prevajajo.«
Jeziki umirajo, piše, »tudi na področju jezikov se /…/ dogaja imperialistično osvajanje« in »načrtno uvajanje« angleščine.
»Zavzemanje za slovenščino /…/ ni pomanjkanje samozavesti. Nikakor! Je predvsem poudarjanje naše samobitnosti in suverenosti, saj govorimo jezik dveh milijonov ljudi /…/ v katerem je bila l. 1550 napisana prva knjiga!«
UO DSP je že 30.5.2016 opozoril, da je novela zakona o visokem šolstvu slabo napisana in tako pot, »ki skozi t.i. internacionalizacijo vodi v komercializacijo in končno v privatizacijo visokošolskega sistema v RS.« Zato je zavzemanje za slovenščino »na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja /…/ do podiplomskega študija, znak naše zrelosti, samozavesti in pokončnosti.«
Edvard Kocbek nas je opozarjal, ko je v pesmi »zapisal, da so se 'da so se cesarji z lipicanci pogovarjali samo slovensko.'« (Glej: http://www.trzic.net/2015/03/alegorija-lipicanca/ , B.M.)

Nagrada za raznolikost. Nominacija Dela za evropsko nagrado. C.R., Delo, 17.10.2016
Med nominiranci za evropsko novinarsko nagrado za raznolikost EJAD http://www.equineteurope.org/Awarding-excellent-journalism-that-promotes-diversity
je tudi Sonja Merljak, novinarka Dela.
L. 2007 je bila nacionalna zmagovalka ob letu enakih možnosti ELEM, l. 2008 pa prav tako evropske novinarske nagrade Za raznolikost. Proti diskriminaciji.
Časnik piše, da »se zadnja leta posveča predvsem šolskim in medijskim temam, pa tudi vprašanju enakosti in različnosti, zlasti v zvez s priseljensko in begunsko problematiko.«
Konkurira s prispevkom: http://www.delo.si/novice/politika/nestrpni-do-nestrpnosti-strpni-do-potreb-priseljencev.html (Delo, 17.12.0214)
(Priseljenci?)
»Priseljence potrebujemo, a se jih bojimo. /…/ ker s svojo prisotnostjo preizprašujejo naš način življenja in rušijo nacionalne mite. Potrebujemo jih, ker so delovna sila, ki lahko prispeva v državno blagajno in kot negovalce ostarele Evrope-.«
(Kako daleč smo z enakopravnostjo drugačnosti?)
»… smo zelo močni na deklarativni ravni, v vsakdanjiku pa se pogosto pokaže, da je vsak sam s svojo drugačnostjo«, pravi S. Merljak.
»kako drugačnost sprejema okolica, je pogosto odvisno tako od pristopa 'drugačnega' kot od ozaveščenosti tistih okoli njega. Sobivanje je mogoče le s prilagajanjem.«
(Dialog?)
Piše o nelagodju ob beguncih in islamski radikalizaciji; o tem bi morali mediji odkrito poročati.
»Vse bolj opažam, da si ne dovolimo dialoga. Določene teme ostajajo tabu. Širi se aktivizem prepričanih, ki vse drugače misleče takoj diskreditiramo, namesto da bi se pogovarjali z argumenti. Ker ni dialoga, se krepijo radikalna prepričanja. Pomisleki in bojazni ne bodo izginili, če jih ne bomo izrazili. H komu se bodo zatekli tisti, ki ne misijo enako kot ortodoksni glasniki tega ali onega prepričanja? Prej ali slej se bodo obrnili k tistim, ki delijo njihove strahove.«
(O čem razmišlja?)
O tem, v kakšnem svetu bod živeli otroci. »Piše v upanju, da bo s tem prispevala k njihovemu dostojanstvenemu življenju v družbi, kjer bomo lahko sobivali, se pogovarjali in se družili brez osebne diskreditacije drugače mislečih.«

»Dol me kličejo Janez, tu sem pa čefur.«, Brane Maselj, Nedelo, 16.10.2016
Goran Hrvaćanin in Dejan Krupić sta med tistimi sedmimi gorenjskimi gaunarji, ki so posneli filmsko uspešnico Pr' Hostarju.
S skupino Drhall pojeta rap komad o čefurjih https://www.youtube.com/watch?v=x4d84V6MN48, otrocih »prve generacije priseljencev«, ki jih multikulturnost Jesenic »ni obvarovala pred pikrimi stereotipnimi pripombami večinskega prebivalstva«.
Na internetu je vrsta prispevkov, tudi avtoironičnih, o tipičnih južnjakih, o konfliktu med tradicionalnim očetom in sodobnim sinom, o mačističnem Carju, v trenerki, s torbico pederušohttps://www.youtube.com/watch?v=P_nzPhbwqK0 »primitiven, vulgaren, banalen, nasilen«…
(O čem pripoveduje film? https://www.youtube.com/watch?v=_VCaA9uasDo .)
D. Krupić: Hrvati hočejo kupiti hotel, osebje se upre… Aktualno, »ker so naše firme v glavnem prodane tujcem«…
G. Hrvaćanin: »Gre za boj malega človeka proti pogoltni oblasti.« Potrebujemo tak film, »da bi se Slovenci prebudili in sami kaj ukrenili, ne le objokovali svoje usode.« Mešanica apela in smeha, spominja na (srbski) Maratonci tečejo častni krog.
(V čem se razlikuje od drugih slovenskih filmov?)
G. Hrvaćanin: »V njem prikažemo vse variante Janeza. /…/ prvi igrani film v gorenjskem narečju, če ne štejemo Kekca /…/ sproščen /…/ ni zatežen. /…/ Vsi ga cukajo, natakar za šankom pošilja ljudi nekam, hišnik žaga drva, receptor je nasmejan, »Redžep je prišlek iz Bosne, ki se boji lastne sence, »čuti i radi«, »tipična 'ornk' baba /…/ na šihtu pa hoče biti glavna«… Slovenski filmi običajno nimajo prave dinamike, kot francoski črni val…
D. Krupić: Pri scenariju »izhajava še iz študentskih let, ko sva delala z ljudmi«, Goran v casinoju, sam pa v turizmu. »To je včasih zelo težko, saj te lahko vsakdo obklada s kletvicami, ti pa moraš biti tiho.« Te frustracije sta prenesla v film.
(Kletvice?)
D. Krupić Te so v filmu šok faktor; pomagajo pri sproščanju.
G. Hrvačanin: »… ventil, da sproščaš čustva. Z eno kletvico poveš toliko«, kot v zborni slovenščini v treh stavkih. Namesto: 'Ni mi všeč tvoje obnašanje, raje odidi', raje sikneš 'spizdi klošar'.

Dobro jutro: Pogum. M. Zavšek, Pisma. Delo, 17.10.2016
Ob prispevku Mimi Podkrižnik (Delo, 10.10.2016), ki piše o knjigi francoske filozofinje Cynthy Fleury Konec poguma, se je bralec Marjan Zavšek iz Laškega spomni na knjigo Edvarda Kocbeka Strah in pogum http://www.mladinska.com/_files/13183/posameznik_edvard_kocbek.pdf in na citat pisatelja Izidorja Cankarja https://sl.wikipedia.org/wiki/Izidor_Cankar duhovnika in umetnostnega zgodovinarja, »ki je begunsko« (medvojno, jugoslovansko, B.M.) »vlado v Londonu opozarjal, naj se pridružijo odporniškemu partizanskemu boju, ker bodo pogumni, nepismeni fantje zagotovo zmagali. In tako je tudi bilo.«
I. Cankar: »Danes« (- 1944?, B.M.) »me Ljubljana ubija; ne samo mene, temveč vse, ki so jo nekdaj ljubili. Vsi smo v močvirju, ko vstopimo vanjo. Nevede in neopazno nehamo misliti. Živimo kot alge in se gibljemo kakor voda pljuska. Vidiš, taka je Lj., mesto zdravega zraka in kužnega ozračja; od zraka se debelimo, z ozračjem omamljamo misli. Taka je Lj., razbojniško gnezdo poštenjakov. O Lj., ljubica naša sovražna, ali nam ne bo nikoli bolje s teboj?«
Citat je objavil Dragan Živadinov http://sigledal.org/geslo/Dragan_%C5%BDivadinov v svojem komentarju na: https://www.portalplus.si/1523/izidor-cankar/ (22.5.2016).
Ob tem M. Zavšek spomni na nedavno obsodbo islandskih bankirjev in pravi, da bi nam njihov primer lahko dal »zagona, žara življenja«. Islandija »se je iz krize izvila /…/ ne da bi ogrozila svoj socialni model.« https://en.wikipedia.org/wiki/Social_welfare_model#The_Nordic_Model

Slovenija, dežela bebavosti in revščine. F. Drenovec, Sobotna priloga, Delo, 15.10.2016
Za razprodajo podjetij in razkroj politike Franček Drenovec, ekonomist, krivi politične elite in stranke, ki bolj upoštevajo pritiske iz tujine kot nacionalni interes.
Tujim strateškim interesom (nemškim, italijanskim) smo se znali upreti l. 1941, zdaj, v kapitalizmu, demokraciji, z lastno državo pa…
Skrivnost »kapitalistične uspešnosti /…/ tehnološko, ekonomskih in socialno /…/ kompleksnih družb, vedno na robu kaosa in razkroja« je v sposobnosti »da si ustvarijo tej kompleksnosti dorasel politični razred, ki bo znal dobro voditi gospodarstvo in državo«. To je bil »glavni problem slovenske tranzicij«, ki je v prvem obdobju država »še nekako delovala«, zdaj pa so jo neoliberalni politiki »prepustili zasebnim ekonomskim /…/ finančnim interesom /…/. Za kuliso 'javnega sektorja' in /…/ 'države' so že skoraj vse motivacije in vsa delovanja zasebna.«
Ob prodaji državnih podjetij F. Drenovec opozarja, da gre pri kapitalizmu predvsem za tehnološki napredek, akumulacija denarja je pomembna le v eni fazi industrijskega razvoja.
»Večina sodobne visokotehnološke proizvodnje je kapitalsko neintenzivna. Vložki so znanje in politike ustvarjanja znanja.«
Trdi, da so gospodarstva z večinskimi tujimi lastniki neuspešna, celo v thacher-blairovski V. Britaniji državne železnice in bolnice ponujajo boljše storitve kot zasebne; v Sloveniji je tako z zdravstvenim zavarovanjem. »V teh panogah je bil edini smoter privatiziranja plenjenje družbenega.«
Ne verjame, da je pri nas javni sektor slab in neučinkovito voden. V gospodarstvu je dodana vrednost na zaposlenega pri nas pol manjša od tiste v Avstriji, Nemčiji. »Ali kdo misli, da delujeta« s »pol nižjo učinkovitostjo /…/ tudi slovensko šolstvo in zdravstvo? Relativna kakovost slovenskih javnih sistemov je očitna, je pa res«, da v glavnem zaradi inercije »iz starih časov in da se stanje vztrajno slabša.«
Politiki so nam zapravili bančništvo, ob podpori avstrijskih bank in prodaja »državnega kapitala tujcem ne spremeni ničesar /…/ na bolje.« »Če kdo misli, da nam bo tuji kapital prinesel blaginjo /…/ naj ga strezni vpogled v 'zahteve tujih investitorjev, npr. nemške in ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji /…/ po nižjih plačah, nižjih davkih in nižjih normativih izobraževanja in okoljske zaščite; po nižjem /…/ osebnem in kolektivnem standardu.«
Naše politične elite se ne lotevajo vodenja države resno in dolgoročno - »tako, da se v njej vzgajajo dobri lastni podjetniki, /…/ lastniki in menedžerji, /…/ inženirji in sociologi in učitelji ter drugi strokovni profili, tudi dobri politiki, da se v vseh domačih okoljih uveljavljajo visoka merila strokovnosti in profesionalnosti«.
»Tako kot mora država skrbeti za temeljne pogoje zagotavljanja izobrazbe in zdravja državljanov, za socialno skladnost, za okolje itn., mora skrbeti tudi za razvoj podjetništva.«
Po 2. sv. vojni so naredile 'gospodarske čudeže' tiste srednjeevropske države, ki so imele »podjetnike, inženirje in delavce, ne pa kapitala /…/ kapitalistov ne ustvariš čez noč.«
»Slovensko /…/ 'zgodbo o uspehu' prvega obdobja tranzicije je vodil skoraj v celoti državni kapital. A se je 'čudež' »hitro sfižil. Bolj ko je gospodarstvo raslo /…/ bolj je politike grabil pohlep« in kasneje se je z na videz brezmejnimi krediti politični establišment pogreznil v provincialno bebavost, »obešeno na destruktivno ideološko silo kolonialnega kapitalizma.« Dotedanjo »ekonomsko elito iz tehnološko vodilnega izvoznega sektorja« so »nadomestili novim politikom bližji gradbeniki, pivovarji in trgovci z orožjem. Po bankrotu tega modela pa so si politične stranke podredili /…/ finančni špekulanti« s projektom prodaje državnih podjetij.« Ti 'kapitalisti' si ne domišljajo več, »da znajo voditi podjetja /…/. Zadovoljujejo se – skupaj s svojo politično klientelo – s posredniškimi provizijami«.
Nauk te zgodbe: Boj za domačo lastnino je povsod motiv za elite, najsposobnejše, najambicioznejše, najbolj dinamične. V Sloveniji kot da jih ni več. »Na oblasti in okrog nje« le pasivni, neambiciozni, prestrašeni in pohlevni, skupki »po voditeljstvu čisto nič hrepenečega provincialnega primitivizma /…/ ne-elite. /…/ Slovenijo spreminjajo v deželo bebavosti in revščine za dolgo /…/ v prihodnje.«

Režiserji, igralci, scenaristke; pisateljice; partizanka, filozof; četnik, NDH, Jugoslavija, JLA, Hrvaška…

Kamera se mora na nečem ustaviti. In to je osebnost. Filmski režiser Rajko Grlić.
Vesna Milek, Sobotna priloga, Delo, 15.10.2016
Režiser Rajko Grlić https://www.youtube.com/watch?v=muu3WdyXZUI predava na Univ. v Ohiu, ZDA. (- https://www.ohio.edu/finearts/film/faculty-staff/profiles.cfm?profile=72D32FD6-5056-A800-485947EFB74861AE. In na UNG http://www.ung.si/sl/studij/akademija-umetnosti/predavatelji/B.M.)
(V filmih raziskujete sloje, meščansko, proletarsko družino:
Samo enkrat se ljubi:
https://www.youtube.com/watch?v=fQWmUG1H7XY,
V žrelu življenja:
https://www.youtube.com/watch?v=C8kucOY_NOka …)
»Da, /…/ razkorak med zamišljenim in realnim, to me je vedno zanimalo.« Tudi sam je iz takšne družine; starša sta »imela neskončno upanje, a nato ju je zadel kruti realizem.
»Razkorak med njunim upanjem, utopijo in realnostjo je /…/ označeval/…/ vse moje življenje.«
(Mati novinarka…)
»Moja mama je bila novinarka in pisateljica, tudi partizanka. Dobila je odlikovanje za pogum, https://www.youtube.com/watch?v=LyWtNgMyaGk Drvar, Vis, s 1. proletarsko brigado https://www.youtube.com/watch?v=fCyn_u-RkbM je vstopila v Beograd…
(Oče filozof; od tod filmske replike, ki so kot filozofski citati…)
»Oče pa je bil filozof, poskušali so ga zlomiti v treh režimih, močna osebnost, večni upornik… https://hr.wikipedia.org/wiki/Danko_Grli%C4%87
(Sin pa je naredil film o nestrpnosti, sovraštvu …)
Zadnji film R. Grlića Ustava republike Hrvatske (z nenavadnim naslovom in osebami: profesor zgodovine, nacionalist, ki žaluje za ljubimcem, medicinska sestra in policist - Srb), piše Vesna Milek, »vznemirja politike, pretresa občinstvo in navdušuje kritike« http://www.ustavrhfilm.com/trailer/ .
(Medicinska sestra reče profesorju, da je invalid, ker sovraži…)
»Ta film je nastal /…/, da bi pokazal, kako sovraštvo paralizira ljudi, jim onemogoča, da karkoli ustvarijo, da se premaknejo naprej /…/. Nositi v sebi /…/ sovraštvo, nestrpnost, to je /…/ breme za človeka, to ga razjeda od znotraj, je kot rak /…/ nesrečna bitja, ki nenehno nekaj skrivajo /…/ svoje frustracije, svojo tesnobo«, najlažje je sovražiti »cigana, /…/ pedra, /…/ Srba…«
(Hrvaške mlade generacija so zdaj agresivnejša kot tiste, ki so doživele vojno…)
»To je predvsem šola. Izobraževanje. Zadnjih 20 let je rodilo takšne generacije s predsodki, ki jih je težko izkoreniniti.« Tisto, kar profesor predava na začetku filma, »je v 90-tih pisalo v hrvaških učbenikih.« (- Prisluhnite, na 1,18: https://www.youtube.com/watch?v=WxySy8lpWfM, B.M.)
(Komaj verjetno…)
»Pa je. Vzemiva 9.maj, dan zmage nad /…/. Ko sem imel kot profesor delavnico na UNG,
(- http://vsu.ung.si/solamo/ljudje ? B.M.) so me /…/ peljali v Goriška brda«, kjer so ga ljudje slavili, se veselili, »medtem ko 100 kilometrov proč 9.maja ne omenjamo. To je bil /…/ žalosten dan za hrvaški narod, ker je takrat padel čudovit režim«, samostojna država.
(- NDH, https://sh.wikipedia.org/wiki/Nezavisna_Dr%C5%BEava_Hrvatska, B.M.).
»To je ta norost, ki se je začela razvijati v 90-tih, nikoli je niso popolnoma ugasnili /…/ in zdaj je spet vzplamptela. Ko vam minister za kulturo reče, kakšna nesreča je, da smo v 2. sv. vojni /…/ izgubili možnost lastne države, potem veste kje smo. (- O tem ministru: https://libela.org/vijesti/7063-hasanbegovic-ustase-su-heroji-i-mucenici/ B.M.)
(Zaradi takih so odšli Mira Furlan, Rade Šerbedžija, Slavenka Drakulić, Dubravka Ugrešić…)
»… lahko še naštevava /…/ glasbenikov, rokerjev pa (Lordan) Zafranović... http://lordanzafranovic.com/ . Vsi smo bili obtoženi za sovražnike države. To je bila množična histerija, podžigali pa so jo tisti, ki jim je bilo to v korist.«
(Ko se je začela medijska gonja proti vam…)
»Strašen občutek. Predstavljajte si: na ulici te ljudje zmerjajo s četnikom, zato ker delaš film s Srdjanom Karanovićemhttps://sh.wikipedia.org/wiki/Sr%C4%91an_Karanovi%C4%87
(Zakaj so žrtve podžiganj nestrpnosti prav umetniki, intelektualci?)
»… ker dolgo časa tega ne opaziš, ker si naiven, in ne moreš verjeti, da je kaj takega mogoče. Živiš v balonu, družiš se s kolegi umetniki iz drugih nekdanjih republik, s katerimi si se družil že pred vojno, in ne dojameš, da je to čez noč postal zločin. Če ne bi pred tem služil /…/ JLA« (- O tej glej film: Karavla, 2006 https://www.youtube.com/watch?v=0IQYUKdyiPI, B.M.) »ne bi nikoli nič vedel o državi, v kateri sem živel /…/. Vojska te spusti na zemljo in ti reče, hej, tukaj živijo tudi ljudje, s katerimi se ti, pametnjakovič, običajno niti ne družiš, ti ljudje so drugačni, razmišljajo drugače, imajo druge vrednote.«
(Drugačne ljudi pa je srečal v Cannesu, kjer je bil s filmom 'Bravo maestro' (1978)…)
… in mu v temni dvorani Srdjan Karanović »šepne, poglej, kdo sedi poleg tebe. /…/ Ingrid Bergman /…/ Grace Kelly /…/ za mladega režiserja /…/ kot da sedi poleg mene vsa moja kinoteka. Odrasel sem s filmi Bogarta, Hitchcocka .. Ah tempi passati«.
(Kakšna so bila osemdeseta?)
»Čudovito obdobje, bil sem mulc, imel sem 33 let, v Jezusovih letih, tako kot pač mulci delajo filme in mislijo, da vedo vse o vsem. Dobro sem se počutil takrat, da.«
(Z mladim Matjažem Ivanišinom je nedavno posnel film po predstavi Dušana Jovanovića 'Boris, Milena, Radko'. Dobro pozna Borisa Cavazzo, Mileno Zupančič, Radka Poliča…)
In Dušana, ki mu od časa do časa, vsaki dve leti, preko Atlantika, pošlje tekst, on pa njemu, in razpravljata. Ta tekst je bil dober, o tem, »kako ti trije veliki igralci, zdaj v svojih 70-tih letih, govorijo svojo zgodbo, ki se je zgodila pred 50 leti«. https://www.youtube.com/watch?v=r41WAt2U6co
Z M. Ivanišinom sta jo/jih posnela na dokumentarni način. http://www.vsakadobrazgodbajeljubezenskazgodba.com/
R. Grlić: »Hotel sem /…/ ukrasti tem igralcem njihove osebnosti in jih ujeti na platno.«

Kot bi potoval skozi meglo. Špela Barlič, Dnevnik, 18.10.2016
Srečno Orlo!, kratki film Sare Kern, scenaristke in režiserke, je bil takoj po njeni diplomi na AGRFT UL predvajan na filmskem festivalu v Benetkah. http://www.triestefilmfestival.it/album/srecno-orlo/ O dečku, »ki bi rad postavil stvari na pravo mesto in svojim staršem spet narisal nasmeh na obraz.«
(Ste dobili dovolj znanja na akademiji https://www.agrft.uni-lj.si/ ?)
»Na AGRFT je bila scenaristika ves čas zelo pomemben del predmetnika in pisanju se je /…/ posvečalo dovolj časa. Zame osebno je bil pomemben profesor Miroslav Mandič , ki mi je dal ogromno. Zaradi njega http://miroslavmandic.name/autobiografija je bila scenaristika zame /…/ najdragocenejši del šolanja na akademiji.«
(Kako gradite film?)
Najprej je »občutek, ki ga nosim nekje globoko. /…/ tudi kakšna slika /…/. Najprej je proces zelo neracionalen /…/ v kasnejših fazah se vključi razum, ampak /…/ nima prav posebne vloge. Pogosto vidim nekatere pomene šele, ko me nanje opozarjajo drugi.«
(Pisanje scenarija…)
… je po njenem ključen del ustvarjanja filma, »najtežji, a tudi najlepši del, ker je takrat vse mogoče. Kot bi potoval skozi meglo…. /…/ Potem je treba iti nazaj in /…/ pretehtati vsak centimeter poti.«
Dober »izhaja iz neke nuje – iz nečesa, kar v tebi besni in boli in mora ven.«
(Živite v Avstraliji; kaj vas je odneslo tja?)
»Ljubezen. Moja partnerka /…/ je Avstralka. In trenutno živiva tam, za naprej bova pa še videli, vse je še odprto.«

Radovedno dekle, ki je odletelo v vesolje. Katja Petrovec, Nedeljski, 19.10.2016
Igralka Vanja Korenč je pravkar končala 1. stopnjo študija geografije na FHŠ UP v Kopru. http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/dodiplomski-studij/geografija
Z gledališčem se ukvarja že več let. Njena predstava Loli, Boli in svet poln čudes http://www.gledalisce-koper.si/repertoar/loli-boli-in-svet-poln-cudes-i/ prikazuje otrokom znamenitosti Slovenije in sveta, zemljevid, strani neba in tudi naše osončje v vesolju.
V OŠ se je vpisala v gledališki krožek, kot gimnazijka je nastopila v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, med profesionalci od katerih se je »ogromno naučila«, pravi.
Sprejemnih izpitov na AGRFT UL ni naredila in ko je bil prvi šok mimo se je odločila za študij geografije.
V. Korenč: »Resda te življenje pelje po nekih drugih poteh, a to ne pomeni, da cilj ni isti, le malce naokrog moraš do njega. Sprejemni izpiti so me ogromno naučili, to je bila življenjska izkušnja, ki je ne bi zamenjala, je že moralo biti tako. Sem se pa še naprej ukvarjala z gledališčem.«
L. 2014 jo je poklicala Katja Pegan, direktorica koprskega gledališča in po prvi predstavi so ji ponudili nove vloge.
»Za mano je že tudi bila vrsta domačih in mednarodnih izobraževanj. Vrata so se mi začela odpiratii, če si iz pravega testa in z voljo pa je vse mogoče.«

Preberite, prelistajte, pobrskajte, poglejte, prisluhnite, premislite

Heloiza. Glas proti moškocentrični zgodovini. V. Plahuta Simčič, Delo, 18.10.2016
Roman makedonskega pisatelja Goceta Smilevskega (*1975) Heloiza: vrnitev besed je izšel v prevodu Sonje Dolžan pri CZ Lj.
Ponuja drugačno podobo zgodbe iz 12. stoletja o filozofu Abelardu in njegovi učenki, izobraženi in nadarjeni Heloizi. https://www.thoughtco.com/abelard-and-heloise-735128
Iz »strastnega razmerja« med Abelardom in Heloizo se rodi sin, tajno se poročita, Heloizin stric se Abelardu maščuje tako, da naroči mafiji njegovo kastracijo; odideta vsak v svoj samostan in njuna pisma ostanejo zanamcem. (- Uradna werzija o Abelardu: https://fr.wikipedia.org/wiki/Pierre_Ab%C3%A9lard, B.M.)
G. Smileski »ne nasede tej polikani zgodbi« piše Valentina Plahuta Simčič, saj je znana iz pisem, ki pa jih je pisal le Abelard, posumi G.S. V njih ni omenjen sin, ki ga je mati dala v oskrbo Abelardovi sestri.
»Po Smilevskem je torej imel Abelard popoln nadzor nad interpretacijo dogajanja, on je vsilil zanamcem svojo verzijo dogodkov, /…/ da je Heloiza oba odvrnila od zakona in otroka« in »po svoji volji« šla v samostan« in tako »prek avtobiografskega besedila zapustil prihodnjim rodovom« svojo »predstavo o sebi«, pravi pisatelj.
Postavi se v kožo žrtve, piše V.P.S., matere, »ki hrepeni po sinu in družini« in »zaradi ločenosti doživlja neizmerno bolečino. V resnici ni toliko žrtev konservativnega časa kot dominantnega moškega. Abelard je bolestni ambicioznež, ki se boji, da mu bo zakon uničil akademsko kariero, zato zataji ženo in se odreče sinu.«
Zgodbo v romanu pripoveduje Heloiza, »kot modra, razsvetljena in revolucionarna nastrojena ženska, ki se upira omejitvam, na katere naleti v življenju. Na koncu najde sina in družina se združi ob Abelardovem pogrebu.« Ta(ko) »ženska /…/ stopi iz moške sence in /…/ dobi pravo podobo, obraz, identiteto«.
Z romanom je ena »najbolj znanih srednjeveških zgodb /…/ dobila še eno interpretacijo, kar drzno«, zaključuje V.P.S.
V slovenščino je bil že prej preveden podobno provokativen zgodovinski roman G. Smileskega:
Sestra Sigmunda Freuda. V njem Ester Adolphine (Freud) https://www.geni.com/people/Esther-Dolfi-Freud/6000000013196548700 pripoveduje, kako je/naj bi slavni psihoanalitik https://de.wikipedia.org/wiki/Sigmund_Freud imel možnost 16 ljudi rešiti pred nacisti.
»Izbral je svojega psa, ženo, otroke, služinčad… ni pa izbral štirih sester, ki so kasneje končale v koncentracijskem taborišču«, povzema jedro zgodbe V.P.S.
(- G. Smilevski http://www.blesok.com.mk/avtor.asp?lang=eng&id=734#.WNGP6YWcGcw je za ta roman o sestri S. F. dobil https://en.wikipedia.org/wiki/European_Union_Prize_for_Literature 2010.
O še enem filozofu Baruchu Spinozi (1632-1677) je pisal G. Smilevski: http://www.complete-review.com/reviews/yugo/smilevg.htm, tudi o tem, da se je zaljubil v hčerko svojega učitelja, a se nista ujela in je šla z bogat(ejš)im študentom… https://en.wikipedia.org/wiki/Baruch_Spinoza. Kasneje se je preživljal kot optik, živel zmerno in sam ter se dopisoval z učenjaki svoje dobe. B.M.)

Zgledni učitelji, tudi na področju visokega šolstva

Nagrajenci RS na področju šolstva za l. 2016. Šolski razgledi, 14.10.2016 http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/nagrade_in_priznanja/nagrade_rs_na_podrocju_solstva/,
Na podelitvi državnih nagrad na področju šolstva 4.0.2016 (glej Novice) je ministrica
Maja Makovec Brenčič med drugim dejala: »Učitelj je /…/ tisti, ki osrednje prispeva k vzgoji in izobraževanju otrok, mladih, s tem pa k razvoju naše družbe, njene prihodnosti. Ob tem se pogosto srečuje tudi s preobremenjenostjo, kompleksnostjo izobraževalnih ciljev, z zahtevami okolja in družbe. Nemalokrat zato čuti nemoč in osamljenost pri reševanju različnih zagat znotraj šolskega polja. A prav zaradi predanosti poklicu, vztrajnosti, pedagoškega erosa /…/ premaguje vsakodnevne izzive. /…/ Kakovost in odličnost sta temeljna cilja slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema«, ki pa ne moreta nastati brez njega. Zato je pomembno, da prepoznamo posameznike, ki se izkazujejo z delom, z odgovornostjo in predanostjo pri »doseganju otrokovih najvišjih potencialov, enakih možnosti in vseživljenjskega učenja.« Prejemniki nagrad so zgled »s sodelovanjem, timskim delom, prenosom inovativne prakse poučevanja, mentorstva, profesionalnega razvoja«. Zahvalila se jim je, da krepijo »zaupanje v učitelja in razvoj kakovosti slovenskega šolstva.«
Iz predstavitev nagrajencev za življenjsko delo na področju visokega šolstva:
Slavko Gaber (PeF UL https://sl.wikipedia.org/wiki/Slavko_Gaber ) je z »raziskovalnim, pedagoškim in širše strokovnim delom /…/ bistveno prispeval k razvoju vzgoje in izobraževanja«. V 80. letih je deloval v skupini Šolsko polje pri »novi konceptualizaciji temeljnih vprašanj«, kar je bila podlaga »za pripravo poznejših sistemskih rešitev, ki jih je vodil v 90. letih« in so bile objavljene v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v RS (1995) in uveljavljene v kasnejši šolski zakonodaji. Proces prenove sistema je vodil z »znanjem, občutljivostjo, sposobnostjo sodelovanja in mednarodno vpetostjo«, na temelju njegovega raziskovalnega dela na področju sociologije vzgoje. Odmevni so bili njegovi znanstveni članki o neenakosti, o Finski; pisal je tudi visokošolske učbenike. https://www.pef.uni-lj.si/1132.html Vzpostavil je knjižno zbirko Temeljne razprave na PeF v Lj. z deli teoretikov s področja edukacije. V svoje pedagoško delo na PeF UL »vključuje svoje dobro poznavanje teoretskih konceptov vzgoje in izobraževanja in konkretnih rešitev.«
Rajko Šugman (FŠ UL https://sl.wikipedia.org/wiki/Rajko_%C5%A0ugman ) je bil od l. 1978 do upokojitve l. 2003 učitelj na FŠ UL in je zaslužni profesor. Ima zasluge za organizacijo centrov »za šolanje strokovnih kadrov« na področju športa (Brdo, Rovinj, Seča, Planica), delovanje v športnih organizacijah »in seveda profesorskega dela. Med študenti je zaradi strokovnosti in široke razgledanosti užival izjemen ugled. Je avtor 24 knjig in 16 učbenikov, v Cobissu ima 550 enot.
Sonja Pečjak (FF UL http://psy.ff.uni-lj.si/slo/ljudje/Sonja.Pečjak ) je bila najprej svetovalna delavka, od l. 1986 pa je na FF UL nosilka predmetov iz pedagoške psihologije. Raziskuje predvsem psihologijo branja, objavlja v domačem in tujem znanstvenem tisku in z delavnicami in predavanji prenaša znanje v strokovno prakso. Med drugim sodeluje pri mednarodnih primerjavah PIRLS in PISA in v organih na področju bralne pismenosti, svetovalnega dela in za učence z učnimi težavami.
Črtomir Frelih (PeF UL https://www.pef.uni-lj.si/1091.html ) je redni profesor za risanje in grafiko, ki je s tega področja objavil številne članke. Imel je nad 80 samostojnih razstav in za sodelovanje na razstavah doma in v tujini prejel številna priznanja. Izkazal se je »v vrhunskem pedagoškem in didaktičnem delu /…/ pri uvajanju alternativnih grafičnih tehnik v visokošolski študij in v osnovnošolsko prakso« in razvil načine za »pridobivanje praktičnih izkušenj s področja študijskega risanja.« V Centru za spodbujanje nadarjenosti na PEF svetuje, kako prepoznati in spodbujati likovno nadarjene učence.
Darko Felda (PeF UP http://www.pef.upr.si/zaposleni_sodelavci/sviz_up/ ) deluje na področju didaktike in popularizacijo matematike. »Študenti ga vsa leta postavljajo med najbolje ocenjene učitelje na fakulteti.« Rezultate raziskovanja »vnaša v številne učbenike, delovne zvezke in priročnike; objavil je sto prispevkov s področja matematičnih tekmovanj. Je član uredništev revij Presek in Matematika v šoli. Sodeloval je na številnih strokovnih srečanjih. Od 2009 je predsednik komisije za matematiko za NPZ, deluje v organih za popularizacijo matematike in za organizacijo mednarodnih tekmovanj iz matematike.

Dvojna merila so postala praksa. J. Kontler Salamon, Šolski razgledi, 14.10.2016
V svoji redni kolumni Jasna Kontler Salamon najprej pohvali mladeniča, ki pomaga starejši gospe 'nastaviti' mobitel in prostovoljce, ki mlade v azilnih domovih učijo slovenščine. Nato piše o dilemah glede slovenščine na naših univerzah, njihovih uvrstitvah na lestvicah in ravnanju vodstva ene od njih in nazadnje - kritično - tudi o priznanjih učiteljem.
»Blišč nedavno podeljenih državnih šolskih nagrad je pač namenjen zelo skromnemu odstotku zaslužnih, večina nikoli ne dobi nobenega priznanja«. Navadno »pohvale zbirajo predvsem tisti, ki znajo sami – ali pa preko svojih vplivnih prijateljev – nenehno opozarjati na svoje zasluge.«
J. Kontler.Salamon http://www.u-szf.si/seznam-prejemnikov-priznanja-prometej/ piše o učitelju iz Maribora (60), ki dolga leta uspešno pripravlja učence za tekmovanja, pa ga šola še nikoli ni predlagala. Se zdaj lahko »skromen in tih /…/ tolaži vsaj s tem, da mu še niče ni očital nesposobnosti…«.
Tako J. Kontler Salamon namigne na ne prav »bleščeče /…/ ravnanje vodstva primorske univerze«, ki je »dvanajsterico /…/ učiteljev razglasilo za nesposobne«, ker so »ostali zaposleni v raziskovalnem inštitutu, ki se je nedavno odcepil« od UP. Upa, da se bo rektor UP nekdanjim sodelavcem opravičil.
Naše univerze so začele študijsko leto z manj novinci kot lansko. Se pa »prizadevajo, da se svojim študentom in javnosti v kar se da sijoči podobi.« Tako je UM opozorila, da je na Timesovi lestvici med 600 najboljših, celo boljša od UL, pri čemer se ocenjuje »poučevanje, raziskovanje, kakovost znanstveno-raziskovalne in umetniške dejavnosti, prenos znanja v okolje in mednarodna vpetost.«
( Glej: https://www.timeshighereducation.com/student/where-to-study/study-in-slovenia; UL je med 600. in 800.UNG ni ocenjena, UP se ne omenja, da na zasebne zavode niti ne pomislimo… B.M.)
»Še vedno pa ne vemo, kako bo /…/ s tujimi študenti«, ki bi jim naše univerze »iz tržnih in prestižnih razlogov /../ rade ponudile študij v angleščini«. Popravljalci zakonodaje bodo »streti odpor tistih, ki menijo na slovenske univerze /…/ brez izjem sodi slovenski jezik.« Tudi naši študenti se morajo na tujem naučiti njihovega jezika.
Svoj jezik »tako radi podcenjujemo«, piše kolumnistka in nas spomni, kako je nekoč na Dunaju dosegel, da je prišla slovenščina kot izbirni predmet v nekatere gimnazije na Slovenskem – J.J. Strossmayer https://hr.wikipedia.org/wiki/Josip_Juraj_Strossmayer#Politi.C4.8Dki_rad »hrvaški škof, vrhunski intelektualec in mecen«. (- Po njem ima ime univ. v Osijeku http://www.unios.hr/, B.M.) Zdaj pa starši iz naših krajev blizu meje po OŠ otroke »vpisujejo v tuje srednje šole, da bi jim zagotovili dobre zaposlitvene možnosti v tujini. Naši vladi in parlamentu je za to očitno vseeno /…/.«

Univerzitetne primorske zdrahe

Dovolite nam, da svoje moči znova usmerimo v naše osnovno poslanstvo.
I. Lazar in še 6 podpisanih dekanov/dekanj UP, Pisma, Dnevnik, 13..10.2016
Irena Lazar FHŠ, Matjaž Novak FM, Klavdija Kutnar FAMNIT, Mara Cotič PEF, Janez Mekinc FTŠ, Nejc Šarabon FVZ in Vito Vitrih IAM (- vsi https://www.upr.si/sl/ ) pišejo, da »ducat zaposlenih na ZRS /…/ s senzacionalizmom in enostranskostjo« napada »dobro ime in prihodnost univerze.«
Dekani so kot člani senata UP ugodili želji Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) in »v sklepu jasno zapisali, da tisti, ki se odločijo za odhod, ne morejo ohraniti zaposlitve na univerzi«.
Zato je »ves ta medijski pogrom nepotreben in krivičen do vseh …/, ki za razliko od omenjenih ves čas verjamemo v našo univerzo /…/, ki jo rektor prof. dr. Dragan Marušič uspešno vodi. Tako se še naprej razvijamo v mednarodno vidno raziskovalno in izobraževalno ustanovo, zato so tudi vsi dvomi o kakovosti izvajanja študijskih programov neupravičeni.«
Poskrbeli so, da »bo študijski proces potekal nemoteno«, zagotavljajo (- in se obrnejo na koncu na medije in javnost): »Dovolite nam, da svoje moči znova usmerimo v /…/ izobraževanje in raziskovanje.«

B. Pahor obžaluje, da je častni doktor UP. Dnevnik 6.10. P. Maček, Pisma, Dnevnik, 12.10.2016
Na članek R. Ivelje o »(tragi)komediji univerzitetnih zmešnjav /…/ na UP« se odziva bralec Peter Maček, Brezovica. (- Nekdaj prorektor UL in državni sekretar: https://dnevnik.si/1042710961 B.M.)
Pod to, za »vpletene in poznavalce« neprijetno, neprimerno sliko se skriva »temeljna barva«.
»Predvsem je to /…/ sistemsko okolje – visokošolska in znanstvenoraziskovalna zakonodaja -, ki zaradi nedorečenosti generira spore med univerzo – rektorat – in njenimi članicam – dekani, direktorji -, ki se prenaša na povsem osebno raven.«
Ti spori na UP in drugih naših javnih univerzah niso novi. Nov je zadnji poskus njihovega reševanja na UP s strani ministrstva MIZŠ, »saj namesto pomiritve spodbuja nove spore« in »je v nasprotju z dolgoročnim interesom visokega šolstva in znanosti«. Morali bi »združevati sile in delovati sinergično«, saj »gre za relativno skromne potenciale«.
Koristno bi bilo, če bi »MIZŠ in Vlada RS ponovno premislila, ali je ubrana pot ustrezna in ali ni to nevaren precendens.« (- P. Maček misli najverjetneje na ločevanje ZRS od UP in na nevarnost odcepljanja članic na drugih univerzah ter na potrebo po združevanju inštitutov v univerze. B.M.)

Kemik, profesor, akademik, rektor; zgodovina UL

Akademik dr. Miha Tišler, devetdesetletnik. Boris Stanovnik, Delo, 13.10.2016
Zaslužni profesor UL Miha Tišler (*1926, Lj.) je diplomiral l. 1952 »na Fakulteti za kemijo takratne Tehniške visoke šole v Lj. in leto pozneje na Prirodoslovno-matematični fakulteti UL.« (- O teh organizacijskih spremembah glej https://www.fmf.uni-lj.si/si/studij-fizike/zgodovina-strnad/ , B.M.)
M. Tišler se je z britansko štipendijo podiplomsko izobraževal v Cambridgeu, tam pripravil doktorsko disertacijo in bil l. 1955 promoviran za doktorja kemijskih znanosti na UL. Tam je postal izredni (1962) in redni (1964) profesor »za organsko kemijo na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo« (- V š.l. 1961/1962 je bila ustanovljena F. za naravoslovje in tehnologijo, s kemijskim oddelkom; l. 1994 je po razdružitvi FNT nastala FKKT: http://www.fkkt.uni-lj.si/sl/zgodovina/ , B.M.)
B. Stanovnik poudarja, da je bil profesor Tišler »izvrsten mentor mnogo diplomantom, magistrandom in doktorandom ter skrben in prijateljski do sodelavcev.«
Njegovo raziskovalno področje je bila sinteza organskih spojin, predvsem tistih heterocikličnih, ki vsebujejo dušik in žveplo. »Zaradi odmevnih raziskav in dosežkov, tudi pri izobraževanju mladih raziskovalcev« se je ljubljanska skupina /…/ uvrstila /…/ med vodilne /…/ v svetu. /…/O raziskavah je poročal na številnih kongresih in simpozijih /…/ na več kot 30 plenarnih in vabljenih predavanjih«.
V Lj. je l. 1975 organiziral mednarodni kongres za heterociklično kemijo in še več znanstvenih srečanj, tudi v Trstu in Gradcu.
Na fakulteti je bil vodja katedre, prodekan in dekan (1973-1976), član svetov KI in IJS ter organov RSS, na UL član univerzitetnega sveta (1985-1989) in od l. 1991 do 1995 »prvi rektor ljubljanske univerze v samostojni Sloveniji.« Takrat je bil član odbora Evropske rektorske konference (CRE, zdaj http://www.eua.be/), kasneje član svetov za znanost in za visoko šolstvo RS ter organov mednarodnih strokovnih združenj.
L. 1966 j bil M. Tišler gostujoči profesor v Freiburgu, nato je predaval na več univerzah v Angliji, med 1968 in 1977 je gostoval na univerzah v ZDA, l. 1982 na avstralski Canberri in nato še v Trstu in v Provu v ZDA.
Za člana SAZU je bil izvoljen l. 1970 (izredni član) in 1977 (redni) http://www.sazu.si/clani/miha-tisler ; poleg tega je bil član večih tujih akademij. Od l. 1962 je prejel več državnih priznanj, prav tako v tujini od univerz in strokovnih združenj.
Njegova bibliografija v Cobissu obsega več kot 900 enot; pisal je univerzitetne učbenike, znanstvene članke pa pretežno v tujih revijah. Večino poljudnoznanstvenih knjig je napisal po upokojitvi:
Narava, človek in kemija (1985), Sporočilnost molekul (1998), Reminiscence in razmišljanja (2001), v okviru SAZU pa: Prispevki kemije k evropski kulturi in civilizaciji (2003), Kiralnost in molekule življenja, Na obeh straneh navideznega zrcala (2005) in Jezik molekul: kemično sporočanje in sporazumevanje (2008). Za to knjigo je prejel priznanje prometej znanosti SZF.

Od otroka s Kozare do Borštnikovega nagrajenca, AGRFT, profesor Pino Mlakar, igralec, gledališče
,

Na sprejemnih sem lagal kot pes. T. Lesničar-Pučko, Objektiv, Dnevnik, 15.10.2016
Igralec, dobitnik Borštnikovega prstana Dare Valič https://sl.wikipedia.org/wiki/Dare_Vali%C4%8D pripoveduje o svojem otroštvu v Jugoslaviji, o šolanju, tudi na AGRFT v 60. l.
V gledališču je odigral nekaj izjemnih vlog, pa v filmih To so gadi, Moj ata socialistični kulak in - prej par leti - Srečen za umret; nastopal je na TV in - z glasom - v sinhroniziranih risankah.
Rodil se je v Banjaluki https://sl.wikipedia.org/wiki/Banjaluka , tam preživel (2. sv. vojno) vojno; oče je šel v partizane on pa je z mamo preživel Kozaro , nato sta delala na polju pri četniški družini. Konec vojne so prišli partizani in pri »fotografiranju so http://www.navidiku.rs/video/domaci-filmovi/kozara nas, shirane majhne otroke, nekam skrili, rejene četniške /…/ pa kazali kot osvobojene«.
(Bosanski otrok? Ste govorili bosansko ali slovensko?)
»Ne vem, kaj sem. Po rodu sem Slovenec, /../ rojen pa sem v Bosni. Poznam veliko Bosancev, rojenih v Lj., tako da smo tukaj zmešani kot sto hudičev.«
Bosansko se je naučil v stiku z domačini, to je njegov prvi jezik, »slovensko pa sem znal, ker sta tako z mano govorila mama in oče. Po vojni smo prišli v Slovenijo, k sreči sem razumel, kaj govorijo. /…/ Potem sem imel dolga leta še težave z mehkim ć, čeprav je moj priimek s trdim.«
(Šola, sošolci?)
»V Žirovnici sem hodil v prvi razred. Nad tablo je bil Tito, pa Stalin na sredi, in potem Kardelj. Potem pa kar naenkrat na sredini bel flek (smeh).« (- O sporu s SZ l. 1948 in obdobju do 1958 glej: http://drum.lib.umd.edu/bitstream/handle/1903/8764/umi-umd-5783.pdf?sequence=1 B.M.)
»Nakar smo prišli v Lj. in sem se usedel zraven fanta, za katerega so mi /…/ sošolci rekli, naj ne sedim z njim, ker je bel. /…/ mislil sem, da je bolan, zato sem mami doma rekel, naj me umije /…/. Mi se doma, v partizanski družini, o tem sploh nismo pogovarjali. Ubogi otroci, to je nekaj najgršega, res je kruto, če zasluge ali kazni otroku šteješ po očetu.« (- O tej še aktualni belo-rdeči delitvi glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/Bela_garda , https://sl.wikipedia.org/wiki/Partizani , B.M.)
(Ste začeli nastopati, predno ste prišli na akademijo?)
»Šele kasneje? Vmes sem bil vpisan na naravoslovje in tehnologijo,« (- FNT UL, ustanov. l. 1961, B.M.) »moral sem znati matematiko. Neslavno leto sem bil tam, ni šlo.« Potem sem srečal sošolca iz nižje gimnazije, ki /…/ je šel na igralsko akademijo in naredil (sprejemne) izpite. Predvsem /…/, da tam ni matematike in fizike, zato sem se takoj začel zanimati za ta študij. Odločil sem se, skratka, da bo taka šola /…/ ravno zame, čeprav sem že prej čutil, da me tja nekaj vleče.«
(Ste imeli kako predstavo o igralstvu?)
»Ne, /…/ tudi v gledališče nisem hodil. /…/ Na akademij sem prišel povsem nedolžen, /…/ presenečen sem bil, ko sem izvedel, da moraš za igralca v šolo.«
(Doma ste povedali šele po vpisu?)
»Ja, /…/ šele ko sem bil sprejet. Oče je bil zelo začuden, bil je tak tehničen tip.«
(Sprejemni izpit?)
»Vem, da sem lagal kot pes. /…/ da imam že vse pripravljeno, ker sem se prepozno javil. Iz usmiljenja so potem rekli: hudiča, pa pojdi delat sprejemce. In sem jih naredil.«
Za tekst je imel »zelo dober spomin, za sprejemni izpit sem se ga naučil v eni noči, s tem še danes (pri 74) nimam težav /…/ si takoj zapomnim tekste, verze, kaj šele, če bi imel tak polonkcegelc kot vi …«.
(Kar nekaj slavnim je vpis omogočil Pino Mlakar ?) (- O njegovi mladosti, katoliških akademikih pred vojno, o plesu, umetnosti, krščanstvu: http://www.casnik.si/index.php/2016/09/30/pino-mlakar-cudenje-nad-lepoto-zaupanje-in-plesni-korak-v-dvoje/, B.M.)
»Drži, mislim, da je njegova beseda veliko veljala, imel je neverjeten odnos do svojega dela, res se je potrudil.«
(Kakšen je bil P. Mlakar kot pedagog?)
( - Na akademiji ust. 1945, od 1963 AGRFT, članica UL od 1975: https://www.agrft.uni-lj.si/sl/o-akademiji/predstavitev, B.M.)
Pozoren je bil na gib, »če si bil preveč mehak ali ženski, te ni maral, več mu je pomenila moška drža, to si moral pokazati. /…/ Enkrat smo trije /…/ prišli na vajo malo opiti in je to takoj opazil, druge je poslal ven ter delal samo z nami /…/ in gnal ko hudič. Imeniten je bil, lepe spomine imam nanj!«
(Ste bili zadovoljni s študijem?)
»Ja, imenitno je bilo, nobene matematike. Potem sem celo dobil študentsko posojilo, ki mi ga ni bilo treba vrniti, ker sem imel dobre ocene /…/. Med študijem še nismo smeli nastopati, to je bilo še prepovedano«.
(Po študiju… )
»Začela se je brezposelnost – a tisti, ki nismo našli dela, smo takrat v Jugoslaviji veljali za brezdelneže, statistike brezposelnosti niso beležile. V resnici pa smo težko živeli, plačali so nas s tem, kar jim je še ostalo denarja od predstave.«
(… v gledališčih…)
V koprskem gledališču, kjer je začel, so igrali zastonj, »v dijaškem domu smo živeli in dali so nam nekaj za pod zob. Zraven smo /…/ morali delati še kaj drugega, da smo imeli za pijačo.«
Delal je še v Trstu, nato mu je Bojan Štih dal priporočilo, da bo dobil službo, ko pride iz vojske. V Drami se je zaposlil šele 1977, ko je imel »že 30 let«, pravi.
(JLA?)
»Vmes sem bil v vojski; večina fantov je morala služiti skoraj dve leti, če si imel fakulteto, pa le eno. A jaz sem bil tak vojak, ki ni razumel nič, niti jezika, čeprav sem služil v Črnomlju. Ko so mi rekli puška, sem gledal, kaj je to, tako butast sem bil (smeh). Butast, ja. In jezen sem bil – s kakšno pravico so mi vzeli leto življenja? Bilo je kot v zaporu. Tisti, ki mi reče, da se je imel v vojski dobro, ali da je tam postal moški … dajte ga srat. V zgodovini ni treba /…/ daleč nazaj«, ko »so imeli moški lasulje in pete, ličili so se, pa zato niso bili nič manj dedci. To si ali pa nisi, puška nima nič s tem, zakaj imaš pa pesti?«
(Pretepač?)
Ne, »sem se pa včasih stepel, če /…/ je bil kdo nasilen. /…/ vojske pa ne maram, sem proti njej, tudi proti naši.«
(Proti naši vojski?)
»Prepričan sem bil, da bomo po osamosvojitvi ena redkih držav, ki ne bo imela svoje vojske. Vojna se je zame končala, ko sem videl, da je šel prvi jugo tank čez naš gartelc, čez angleško travo in rože. https://www.youtube.com/watch?v=TP5a6kFb68w Vedel sem, da je konec vsega, Janez ( - Janša?, B.M.) ga bo tako vsekal, da mu tudi pleh ne bo pomagal.«
(- Slovenska vojna 1991 v slikah in besedah: http://www.slovenija2001.gov.si/10let/pot/vojna/ https://www.youtube.com/watch?v=GK7OJL4HTLY . B.M.)
»Videl sem tiste posnetke takrat – madona, v kratkih hlačah je bil fant in z nekakšno polivinilasto vrečko, v kateri je imel brisačko je stopil pred tank, da je tisti voznik skočil ven – to so bili hrabri ljudje. Sam nisem hraber, a imam rad hrabre ljudi! Lahko pa je biti hraber v tanku! (smeh) Bodi hraber brez orožja.«
(Igra in družina?)
Igra je bila del mojega življenja, pravi, oče štirih otrok. »Ravno zvečer, ko bi jim moral prebirati pravljice, sem moral v službo. /…/ Neverjetno je, ko iz tako majhnih ljudi zrastejo tako veliki, dobri ljudje, prav zadovoljen sem z njimi. Dva sta igralca, Nina in Blaž. Pa nimam nobenega vpliva nanje /…/ so samostojni. Tudi vnukov imam 6, to mi daje veselje do življenja.«
(Služba v gledališču?)
»Tako je kot v vsaki službi – vedno imaš nekoga nad sabo, ki išče najlažjo pot do rešitve«, v gledališču ravnatelj in režiser.
Najhuje je bilo, ko so šli prijatelji /…/ zvečer malo naokrog, jaz pa sem moral v službo. Policisti, k/…/ in igralci.«
(Kritika, nagrade?)
Kritik ni nikoli resno jemal. Sam je vedel, kdaj je dober, kdaj slab. »Sam sebi sem najhujši kritik.«
Zdaj ne hodi na predstave, pravi, »ker spoštujem igralce. Ko sem sam igral mi je bilo najhujše, ko sem videl, da nekdo vstaja in gre – četudi je šel samo na /…/ Krivdo sem vzel nase, mislil sem, da se ga polomil /…/. Zdaj tudi jaz hodim veliko na /.../« in »igralcem nočem vzbujati negativnega občutka.«
»Z nagradami je tako, da so lahko tudi krivične. Kar nekaj sem jih dobil /…/ za dobro delo. A bili so tudi drugi dobri igralci, pa njihova predstava ni šla na tekmovanje, denimo na Bitef ali Sterijino pozorje, zato niso imeli niti možnosti, da bi jo dobili. /…/ Nekaterim se je zgodila velika krivica.«
Najbolj mu je bila všeč čestitka za Borštnikov prstan, »ko mi je prijatelj napisal: Končno!«
( - O Borštnikovih nagrajencih https://sl.wikipedia.org/wiki/Bor%C5%A1tnikov_prstan ; pogovor http://www.delo.si/kultura/film/dare-valic-o-svojem-zivljenju-in-filmu-srecen-za-umret.html ;
Bitef http://festival.bitef.rs/o-festivalu/ ; Sterijino p. http://www.pozorje.org.rs/arhiva.htm. B.M.)

Zgodovina, umetnosti, razstave, galerije, muzeji; socializem, kapital, Slovenija, Jugoslavija, 1945-1990

Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije. Pija Kapitanovič, Svet kapitala, Delo, 14.10.2016
»Umetnost je okvir, znotraj katerega živim«, pravi Zdenka Badovinac http://www.mg-lj.si/ kustosinja, kuratorka, pisateljica.
Na položaj direktorice MGL je bila imenovana (1993), naključno, pravi, ko je bila »še zelo mlada«.
Prišla je (v MGL) takoj po diplomi, razstavila svoje diplomsko delo (- umetnostna zgodovina, FF UL: http://www.worldofart.org/aktualno/archives/2549 , B.M.) in dobila zaposlitev.
(Zaposlovali so mlade?)
»Takrat je bilo to precej lažje kot danes. Poleg mene so zaposlili še nekaj mladih kustosov. Zdaj je to nemogoče. Država novega zaposlovanja ne dovoli, institucije lahko zaposlujemo začasno v okviru lastnega financiranja.«
Pri nas so ljudje navadno zaposleni v kulturnih institucijah vse življenje, pravi, ker je premalo možnosti za kroženje z enega delovnega mesta na drugega, hkrati pa smo premalo vpeti v mednarodni prostor, kar bi zagotavljajo več možnosti za tako kroženje.
(Poklic?)
Svoj poklic jemlje kot privilegij. »Umetnost je ena od redkih dejavnosti, skozi katero lahko razumeš svoj čas samo tako, da se ves čas vračaš nazaj, v zgodovino umetnosti.«
(Umetnost?)
Meni, da je umetniško delo tem boljše, čim več različnih ravni branja omogoča. Umetnik se ne sme obremenjevati s tem, kako ga bodo razumeli. Najpomembnejša dela so bila v času nastanka večini nedojemljiva. Vendar je dobro postavljati vprašanja, priznati (si) da nečesa ne razumemo.
Umetnost tudi ne sme moralizirati glede političnih vprašanj, »ampak mora zagotavljati odprt prostor za konzumenta. Kapital /…/ ne dopušča lastnih rešitev, čeprav se pretvarja, da spodbuja ustvarjalnost.«
(Kapital in umetniki?)
»Opažam, da imajo bogati posamezniki vse večjo vlogo v ustvarjanju novih imen in novih prostorov.« Bogati Kitajci, Rusi… kupujejo dela določenih umetnikov in jih plasiraj v določene galerije, ter tako vplivajo na podobo razstav in (umetnostno) zgodovino.
Z. Badovinac kot primer omenja https://en.wikipedia.org/wiki/Solomon_R._Guggenheim_Museum .
(Pisateljica?)
V knjigi Avtentični interes je svoje delo v MGL povezala z manj znanimi, marginalnimi prostori, ki nam lahko s svojo avtentičnostjo omogočijo mednarodno komunikativnost.
To je »nekaj drugega kot avtentičnost, ki nam jo ponuja kapital v obliki individualnih imidžev, unikatnosti različnih krajev, posebnih načinov življenja se pravi vsega, kar je postalo le še ena tržna niša.«
(Kaj so danes relevantne, aktualne vsebine?)
Omenja Picassovo Guernico, ki nam lahko pripoveduje »zgodbo o vojni, o dogajanju v Evropi in begunski krizi. http://www.pablopicasso.org/guernica.jsp
(Njeni aktualni projekti?)
S kolegi pripravlja razstave o zadnjih desetletjih v Jugoslaviji. Pred časom veliko retrospektivo Neue Slovenische Kunst, zdaj: Novi prostori, nove podobe. Osemdeseta leta skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov. http://www.mg-lj.si/si/razstave/1816/razstava-novi-prostori-nove-podobe/
Sledila bo še ena o večmedijskih praksah in drugačnih prizoriščih in še ena o dediščini leta 1989, o takratni razstavi v Sarajevu.
P. Kapitanovič piše, da je v središču teh projektov »vprašanje dediščine nedavne preteklosti, obdobja, ki se vse prevečkrat zdi davna preteklost, a je še kako zaznamovala sedanji čas.«
(- Več: http://curatorsintl.org/events/zdenka_badovinac http://www.worldofart.org/aktualno/intervju-z-zdenko-badovinac.)

Novi prostori, nove podobe. Dnevnik, 14.10.2016
Razstava v Moderni galeriji Lj. http://www.mg-lj.si/si/razstave/1816/razstava-novi-prostori-nove-podobe/ - kustosinji Asta Vrečko, Martina Malešič - omogoča vpogled v slovensko umetnostno sceno v 80. l. 20. stoletja, v slovenska razstavišča in manifestacije v zadnjem desetletju Jugoslavije:
Forma viva, Murin park skulptur, Jugoslovanski bienale male plastike, Koroški likovni bienale, Obalne galerije Piran, Galerija http://www.skuc.org/dejavnosti/ Študentskega kulturno-umetniškega centra ŠKUC, Trajni delovni skupnosti kulturnih delavcev EQURNA in DESSA, ERO – Jugoslovanski trienale ekologija in umetnost, BIO – Bienale industrijskega oblikovanja ter Mednarodni bienale tapiserije.
»Družbene spremembe, politična kriza po smrti predsednika Josipa Broza Tita (1980) in gospodarska kriza« so zaznamovale našo kulturo in v začetku 80.let je »tudi Jugoslavijo prevzel val nove umetnosti.« Pod vplivom novih idej v filozofiji in umetnostni teoriji »so umetniki iskali drugačne oblike delovanja« v prostorih, ki so »postali katalizatorji novih umetnostnih in družbenih fenomenov«. Sodelovanje umetnikov je potekalo na lokalni, republiški in zvezni ravni, umetnost so usmerjali »poleg etabliraih ustanov« tudi novi prostori na periferiji, v ospredje so prišle nove, prej obrobne, teme in novi načini ustvarjanja.

Muzejski Podarim-dobim desetletja pozneje. Saša Bojc, Delo, 13.10.2016
(Na fotografijah je pohištvena garnitura iz 50. let, smučarji na terasi na Vitrancu, Titove pionirke, trgovina Maximarket in plakat za nabiralno akcijo 1985-1986 z rdečo zvezdo in s smučarko Matejo Svet, https://www.youtube.com/watch?v=CVhn7NwQDN4 B.M.)
Ob razstavi V Muzeju novejše zgodovine Lj. Nikoli jim ni bilo bolje? njena avtorica Ana Panić, da danes velja kot značilnost obdobja med l. 1945 in 1991 »večja socialna varnost, možnost brezplačnega šolanja kot tudi boljši pogoji dela«. V primerjavi z današnjim stanjem (zlasti v Srbiji, od koder prihaja razstava) https://www.youtube.com/watch?v=uwAiAvr2gbw »prispevajo k idealizaciji življenja v socialistični Jugoslaviji.« https://www.youtube.com/watch?v=7_V-nFeWj-s https://www.youtube.com/watch?v=P5Y0MMBsBnQ
Z razstavo je želela »spodbuditi nekdanje Jugoslovane, da se zamislijo nad potencialom jugoslovanskega izkustva, saj je lahko jugonostalgija https://sl.wikipedia.org/wiki/Jugonostalgija produktivna« in »način mobilizacije v političnih razpravah o sedanjosti in prihodnosti.«
Razstavo je najprej l. 2014 v Beogradu pripravil Muzej zgodovine Jugoslavije, nato je krenila po nekdanjih republikah. V slovenski različici v MNZ http://www.muzej-nz.si/sl/index.php sta kustosinji Nataša Strlič in Katarina Jurjavčič poudarili vsakdanje življenje.
Prikazani so izdelki slovenske industrije kot simboli modernizacije, npr. stekleničke Cockte, prikolico Adria, avtomobil IMV, pa tudi punčko, kot simbol tistega, kar s(m)o tihotapili iz Italije. Marsičesa »značilnega za takratni čas , mdr. Kavbojk in ure, kupljenih v Trstu, moških kopalk iz 60. let, starih peresnic, svinčnikov in šolskih spričeval, zapiskov iz mladinskih delovnih brigad, usnjene žoge iz 50. let, obroča hulahup, embalaž /…/ živil, ni uspelo pridobiti.«
N. Strlič pravi, da je modernizacija potekala tudi na kulturnem področju in omeni Pankrte, kot prva taka skupina za železno zaveso, https://www.youtube.com/watch?v=_xekKeGc0bE ter stripovsko revijo Zvitorepec, po liku Mikija Mustra.
M. Muster https://www.youtube.com/watch?v=s3cMpDfWtoA je, pravi »oral ledino v ozračju, ki ni bilo ravno naklonjeno taki vrsti stripa in je zrisal ogromno oglasov, ki so slovenska podjetja in izdelke, mdr. Jelovico https://www.youtube.com/watch?v=_wKe_G18X4g , viki kremo https://www.youtube.com/watch?v=CDJ7TZFTcvU in visoki C https://www.youtube.com/watch?v=hc4mm61UYCQ oglaševali po vsej Jugoslaviji.«
»Takšne, /…/ celo nasprotujoče odtenke modernizacije je najti še pri mnogih drugih primerih«. Tisti, ki »so rasli v ideološkem vzdušju kot Titovi pionirji in mladinci /…/ so se igrali z igračami iz kapitalističnih zahodnih držav.« Tudi Pankrti so izdali prvi album Dolgcajt l. 1980 pri založbi RTV Lj. https://www.youtube.com/watch?v=Qt9MCuEvhNQ
»Negativni primeri modernizacije so bili, denimo, boni za bencin in dizel iz začetka 80. let, pri katerih pa se je /…/ pokazala ljudska iznajdljivost. Ljudje so /…/ kupovali tudi motorne žage ali kakšen rabljen avtomobil«.
»Črno-bela slika, s katero pogosto slikamo življenje v Jugoslaviji, je v resnici imela mnogo odtenkov. Je pa treba upoštevati tudi, da je spomin ljudi selektiven«, poudarja N. Strlič.
Razstava je za sogovornici »odskočna deska za njihovo nadaljnje raziskovanje slovenske industrije ter beleženje zgodovine za prihodnje rodove, saj /…/ marsikaterih tako značilnih predmetov /…/ že danes ni mogoče dobiti.« Za darovanje muzeju je še čas, zbiralna akcija traja, pravi K. Jurjavčič.

Fičo, Pankrti in superavtomatik. E. Hladnik Milharšič, Objektiv, Dnevnik, 15.10.2016
Na razstavi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Lj. je novinar Ervin Hladni Milharšič srečal Igorja Vidmarja pred plakatom, ki je vabil na koncert Pankrtov 20.5. (1978 ?), ko so izdali prvo ploščo Lublana je bulana. https://www.youtube.com/watch?v=kSgw8OSfhP0&list=RDkSgw8OSfhP0#t=33
»Ob njem filmski plakat za Vesno (1953, https://sl.wikipedia.org/wiki/Vesna_(film)) izzveni /…/ kot nedolžen dokument iz nekega drugega sveta«.
(Tank in fičo...)
Pred muzejem stoji avto Zastava 79, fičo. Tam je bil pred leti, piše E.M.-H. »ameriški tank iz 2.sv. vojne s partizansko zvezdo«, ki so ga neke noči prebarvali na roza, nato pa odpeljali v vojaški muzej.
(- Tudi izkušenim novinarjem ne verjeti vsega! Ta tank je bil ruski, uporabljala ga je JLA (T-72, T-84?), tudi v osamosvojitveni slovenski vojni, 1991. Je pa, ko smo še mi hodili v Tivoli, manjši ameriški tank (https://en.wikipedia.org/wiki/M4_Sherman ?) stal za muzejem Revolucije… B.M.) http://www.rtvslo.si/slovenija/roznati-tank-pred-muzejem-vsak-ima-svojo-interpretacijo-akcije/278467, http://parkvojaskezgodovine.si/.
Kaja Širok diretorica http://www.muzej-nz.si/sl/ pripoveduje, da so takrat, ko so tja postavljali fiča, slišali pripombe (- s strani 'osamosvojiteljev' ?, B.M.), »da tank nekaj pomeni v nacionalni zgodovini, fiča pa je lahko imel vsak«.
Avtomobil(ček https://sl.wikipedia.org/wiki/Zastava_750), »podoben igrački z otroškega dela razstave« sproža osebne spomine in stari starši vnukom razlagajo, »kako je lahko pet (5) ljudi s tem potovalo na morje ali po Evropi z vso prtljago in se jim ni nič zgodilo.«
Pravi, da je stavek »nikoli ni bilo bolje«, ki je rdeča nit razstave v 80. l. izrekla delavka iz Bugojna v BiH. »Ko je bila majhna, so vsi skupaj spali na slamnatih žimnicah, v 80. l. pa ima svojo službo, svoje stanovanje in svoj avto in /…/ življenje ni bilo nikoli boljše.«
(Kdaj se je začela modernizacija Jugoslavije?) https://en.wikipedia.org/wiki/Modernization_theory
K. Širok: »1958 je /…/ varna letnica. Takrat gre h koncu obdobje velikih kolektivnih zgodb obnove, neprekinjenega dela in trpljenja in se začne obdobje zviševanja osebnega standarda. Zveza komunistov (ZKJ) je takrat v svoj program prvič napisala, da je njihov osnovni cilj človekova sreča. To se je pretvorilo v vlaganje v nakup potrošniških dobrin.« 1958 je »začetek potrošništva, kolikor je bilo v okvirjih socializma mogoče.«
Potem se je začelo obdobje odpiranja v svet na vseh področjih, »mode, kulture, filma, oblikovanja« in prikazovanja Jugoslavije »kot moderne evropske države.«
Je pa podob modernizacije več, drugačna je v Sloveniji od tiste v Srbiji, na Kosovu. »Dogodki in trajanje so v vsaki sedanji državi, naciji ali kolektivni skupnosti drugačni.« Zato so razstavljene predmete nabrali iz okolja, le tiskani del in fotografije so enaki.
(Dogodki, predmeti?)
Kako je teklo življenje, preden je začelo iti slabo? Kaj ostane za državo, potem ko razpade v samouničujočih političnih spopadih, vojnah, obleganjih in množičnih grobnicah?
E. Milharšič Hladnik: »Ostale so aluminijaste navijalke za lase. Ekonomski lonci. Igrače tovarne Mehanotehnika. /…/ pravni stroj Gorenje superavtomatik /…/ bel električni štedilnik /…/ sušilec za lase /…/ mehanski pisalni stroj /…/.
(- Na fotografijah Tomaža Skaleta so še: pisarniška miza, z Iskrinim telefonom https://www.youtube.com/watch?v=Xjk14MkABks, mehaničnim pisalnim strojem škatlo za kavo, štampiljkami, včerajšnjo pošto…; plakat za Podarim-dobim, prvi crowdsourcing, za našo smučarijo; dvodelne kopalke, počitniška prikolica IMV, prospekti za počitnice v Sloveniji in na Jadranu…
Vse, kar je razstavljeno, je bilo narejeno v Jugoslaviji.
K. Širok: »Vsa industrija je bila domača. Slovenija je prednjačila v dizajnu Stolom Kamnik, Marlesovimi kuhinjami, Iskro https://www.youtube.com/watch?v=abtz00TQIlQ ... Država je proizvajala vse in modernizacijo vpeljala v vse segmente življenja.«
(Modernizacija in indoktrinacija?) https://en.wikipedia.org/wiki/Indoctrination
»Bilo je veliko indoktrinacije. Pionirska organizacija je bila element indoktrinacije« in hkrati emancipacije. »Otrok iz oddaljene hribovske vasi je šel prvič na morje. Na delovnih akcijah (MDB) so se izvajali tečaji za integracijo »v smislu bratstva in enotnosti, pa tudi /…/ opismenjevanja in stika z modernostjo. Cenejše bi bilo najeti podjetje /…/ vendar je država sistematsko vlagala v kolektivne izobraževalne dejavnosti.«
Vsak predmet in cela razstava doživlja različne interpretacije, drugačen sprejem.
(Interpretacije?) http://www.etno-muzej.si/files/events/iterpretacijekulturnedediscine.pdf
»V Sarajevu so bili vsi zelo nostalgični«, Srbiji je bilo slišati tudi negativne komentarje. Tam in v Sloveniji »sta vedno dve strani, na eni je vse dobro, na drugi je vse zanič. /…/ Reakcija /…/ je odvisna od tega, kako so (- ex-Yu) države šle skozi tranzicijo. Sarajevo je šlo skozi obleganje in vojno in za njih je razstava časovna kapsula, v kateri so bili srečni. Razbili so jim hiše, oni pa so ohranili celo embalažo predmetov iz preteklosti. /…/ V Sarajevu se je zgodba modernizacije Jugoslavije končala pod bombami«, piše E.H.-M. http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_siler-andraz.pdf
(Kakšen je konec zgodbe?)
»Zgodba predmetov se konča, ko /…/ pridejo v muzej«, ko nehajo opravljati svojo funkcijo. Nekateri jo še – stoli rex https://sl.wikipedia.org/wiki/Stol_Rex in kolesa pony https://www.inyourpocket.com/ljubljana/Rog-s-Pony_71439f?&page=2 , kuhinje Marlesa, luči Mebla; so še vedno (spet) moderni.
Ko predmeti pridejo v muzej, »se zanje začne nova zgodba«, pravi K. Širok.
Tam čakajo na interpretacijo/interpretacije.
(- Tako kot tudi tile povzetki na www.nsdlu.si , B.M.)

Oktober. Uroš Zupan Dnevnik, 14.10.2016
Plodovi kostanjev kot žareče krogle zaustavljeni v zraku.
Razposajeno listje /…/ Pritajen ropot; monotono množenje dežja. /…/
Konec službe /…/ um z enakomerno hitrostjo drsi po žilah. /…/
Zaprte trgovine /…/. Vsakodnevno življenje že na poti v hlapljivo preteklost.
Skoraj nihče se ga ne spominja in nihče več ne hodi bos.
Samotni spomeniki v parkih. /…/ Čas; nekakšni ostanki cementa,
umazana voda, obilje prikrajšanosti. Ko pade prvi mrak,
sedimo v naslanjačih in zamišljeno obračamo strani debelih knjig,
čez temneča polja se nam vztrajno bližajo postarani sošolci
zublji pozabljenih ljubezni in zlati čebelnjaki.
V nevidno tišino plitvo diha plašen in negotov večer.

(- Glej še prozo U. Z. o Zanzibaru v Trbovljah v 70. letih: https://www.dnevnik.si/1042753298, in o njegovi knjigi o cementnih časih v provinci in o otrocih, mladih ljudeh in odraslih v 60., 70., 80.letih https://www.youtube.com/watch?v=rGrKUoUKZ-w. B.M.)

Gospodarstvo, finance, kriza, reforme; Slovenija, EU in soseščina; starejši - (ne)delo, upokojevanje

Za dolgoročno stabilno evrsko območje je treba nadaljevati reforme. Dr. Mojmir Mrak, ekonomist.
Aleš Glaube, Dnevnik, 12.10.2016
EU bo morala urediti odnose s soseščino in stabilizirati evro, meni Mojmir Mrak, EF UL. Izzivi so zdaj večji kot so bili pred četrt stoletja.
(Imamo politike z vizijo, kot so bili K. Adenauer, P.H. Spaak, J. Monet, R. Schuman?)
Ljudje v tistem času so bili pod vtisom dveh vojn in ustanoviteljem EU je bilo »lažje prepričevati o projektih, ki so bili usmerjeni v preprečevanje novih vojn.« V tem pogledu je evropski projekt v zadnjih 60 let uspel, meni M. Mrak. Na ekonomskem in političnem področju pa je bil preveč ambiciozno zastavljen. Ekonomska integracija je bila prehitra, monetarna unije (evro) je zahtevnejša od le carinske, saj zahteva politično integracijo.
(Kaj je drugače kot pred 25 leti, po padcu berlinskega zidu?)
Konec hladne vojne in globalizacija sta pripeljala do bolj multipolarnega sveta (z več središči). Evropa je izgubljala težo v svetovnem gospodarstvu, saj ni mogla tako hitro prilagajati politik – konkurenčnosti, državne pomoči - kot posamezne države. Učinki globalizacije so bili zato v EU različni, bolje so jo odnesle jedrne države, več problemov je v perifernih državah. (- Tja spadamo…)
(Zdaj so prioritete EU gospodarska rast, nova delovna mesta, naložbe…)
Rast in delovna mesta »so že kar nekaj časa prioriteta EU«, Junckerjev program naložb jih le finančno podpira. »Eden ključnih problemov EU je, da težke odločitve sprejema tedaj, ko je voda že do grla«, kot se je potrdilo med »krizo in se potrjuje z begunsko problematiko.«
(Katere reforme?)
Osnovno je doseči stabilizacijo političnega položaja v državah v soseščini EU. Ukrajina, severna Afrika, B. Vzhod, »vse to v tesni povezavi z odnosi z Rusijo in Turčijo.« Nujno je tesnejše povezovanje »držav evrskega območja v smeri fiskalne unije«, »vključno s proračunom evrskega območja« pa tudi spremembe »na področju konkurence in državnih pomoči ter davkov.«
(Kako trdne so banke?)
M. Mrak ob težavah italijanskih bank in tudi Deutsche Bank meni, da je finančni sektor v EU »bolj odporen proti zunanjim šokom, kot je bil /…/ pred krizo«, a »ni mogoče izključiti novih kriz bančnega sektorja.«
(Pravila pakta stabilnosti, še veljajo?)
»V toku finančne krize smo sprejeli vrsto novih pravil /…/ fiskalni pakt in še kaj. Za nekatera /…/ se že kaže, da jih je treba spremeniti, saj so bila sprejeta pod močnim vplivom Nemčije, ki je krizo razumela predvsem kot fiskalno krizo.« Letos je evropska komisija začela »fleksibilno obravnavati« Španijo, Portugalsko, Francijo in Italijo, »bolj politično, pri čemer pa nima enakega merila za male in velike države«, je razočaran M. Mrak.
(Junckerjev naložbeni načrt?)
EU potrebuje investicije, a problematično je samo investiranje v infrastrukturo ob angažiranju zasebnega kapitala. To je možno v jedrnih državah EU, ne pa v perifernih, kamor bo šlo po njegovih informacijah samo 10% infrastrukturnih investicij.
(- O gospodarski zgodovini, sedanjosti in prihodnosti Evrope ter njenih perifernih držav, kamor zdaj sodi tudi srednjeevropska Slovenija, glej odlomek iz knjige Ivana T. Berenda: http://www.modrijan.si/slv/Knjizni-program/Knjizni-program/Knjige/Javna-agencija-za-knjigo-RS/Gospodarska-zgodovina-Evrope-v-20.-stoletju , B.M.)

Evropi se ne bo zgodila Japonska. In ne sme se ji zgoditi Jugoslavija.
Vojko Flegar, Objektiv, Dnevnik, 15.10.2016
Ekonomistka Romana Tomc (51 https://sl.wikipedia.org/wiki/Romana_Tomc ) je začela v davčni upravi, nadaljevala v gospodarski zbornici (GZS), bila visoka uradnica v ministrskih kabinetih, zdaj pa je poslanka (SDS) v Evropskem parlamentu (EP http://www.europarl.europa.eu/portal/sl).
Glavni razlog za krize v EU, brexit in razmah desnopopulističnih gibanj vidi v ogroženosti ljudi zaradi migracij. Odločiti se bomo morali, pravi »kakšno Evropo želimo.« Ali odpreti meje in sprejeti vse, ali zapreti meje in zavrniti trgovinske sporazume. »V enem pogledu naj bi se odprli, v drugem zaprli, bili bi otoček sredi globalnega sveta in hkrati /…/ najpomembnejši igralec.«
(Je EU v eksistenčni krizi?)
»EU je v /…/ vseh vrstah kriz. /…/ EU ni samo unija težav/…/ od gospodarske krize, brezposelnosti in grških težav do Lux – in Panamaleaks ter tega, da smo prisiljeni braniti zunanje meje. EU je mnogo več.« Sama verjame, da je to »pozitivna integracija«; ne zna si predstavljati Slovenije brez EU.
»V tem globaliziranem svetu je naša prihodnost v EU.«
»To je še vedno najmočnejša gospodarska velesila, največji enotni trg in še vedno najbolj socialno razvito območje.«
Pritiski, ki jih doživljamo v zadnjih letih, so jo naredili ranljivo. Ob tem, da EU »rešuje krizo za krizo, izgublja svojo identiteto.« Ni še dogovora o tem, kakšno EU hočemo.
(EU spominja na Jugoslavijo, ko je začela razpadati, z jalovo politično elito…)
»Prav o tem govorim. Ker ni dogovora«, države ukrepajo po svoje, ker ne ukrepajo tisti, ki bi morali.
(Se lahko EU zgodi Japonska – dolga leta ničelne rasti?)
Ne, naša mentaliteta je drugačna. »Evropa bo prej razpadla. Glejte, kot desno usmerjena ekonomistka sem prepričana, da dolgoročno ne moreš porabiti več, kot ustvariš. Če ne nastanejo baloni, krediti brez kritja.«
(Dolgovi - Grčija, Španija, Italija…)
Za dolžniško krizo je več krivcev. »Spomnim se, kako je guverner BS Marko Kranjc v državnem zboru razlagal, kako poceni je /…/ denar in kako neumno bi bilo, če ga ne bi vzeli. Denar ni nikoli poceni, še posebej če ga porabiš za neproduktivne namene.«
(Se lahko zgodba ponovi?)
Zdaj je denar poceni, celo plačaš, če želiš imeti denar v banki. »Če se bo pametno porabil /…/«.
Junckerjev program investicij – 350 milijard – deluje. »Gradijo se ceste, mostovi, morali pa bi /…/ vlagati tudi drugam, predvsem v ljudi, bolnišnice, domove za starejše itd.«
Pri nas pa imamo probleme, »nimamo pripravljenih dobrih projektov« ali kaj drugega; npr. zakonska ureditev, nepredvidljivost davčnega sistema za tuje vlagatelje, odklanjanje zasebnih partnerjev…
(Kdo naj ljudi prepriča, da ni tako slabo v EU?)
»Mediji. Mediji. Mediji imate pri tem res veliko vlogo. /…/ Če poročate samo o slabih stvareh, samo o težavah, ljudje postanejo pesimistični…«
(So mediji krivi, da je politična elita odtujena?)
»… ne, ne. /…/ Premalo govorimo o pozitivnih zgodbah, o evropskih projektih, infrastrukturi, programu Erasmus… /…/ Letošnji prejemniki Nobelove nagrade za kemijo so si to prislužili s projekti, financiranimi iz programa Obzorje 2020. To je velik uspeh.«
(Kaj če se EU ne prenovi?)
»Ah /…/ V. Britanija gre ven, v Franciji zmaga Le Penova, Turčija postane članica … To bi bila res drugačna Evropa /…/ nisem prepričana, da tudi boljša. /…/ Evropo, kakršno poznamo, bi bilo skrajno nespametno zavreči. Evropa mora obstati, mora!«
(Imate stike z ljudmi, volivci?)
»Veliko. /…./ na različnih dogodkih, predvsem doma v Sloveniji, obiščejo me /…/ v Bruslju. Vsak mi lahko pošlje e-pošto« http://www.romanatomc.si/ , v pisarni odgovorijo na vsako vprašanje, pobudo. Pomemben je stik z mladimi. V njeni pisarni dajejo »priložnost mladim, da pridejo na plačano prakso v Bruselj«, to je »ena izmed dobrih zgodb, ki si jo bo vsak, ki je pripravništvo opravljal, zapomnil.«

Delovna aktivnost starejših višja le od grške. Barbara Hočevar, Delo 13.10.2016
Pogovor s Petrom Pogačarjem, državnim sekretarjem ministrstva http://www.mddsz.gov.si/ , ki je pripravilo dokument Starejši in trg dela v Sloveniji.
(Septembra je bilo 95.125 brezposelnih na zavodu, precej je starejših…)
Brezposelnost se zmanjšuje, pravi P. Pogačar, delež starejši med njimi pa ostaja enak. »Stopnja delovne aktivnosti starejših je v Sloveniji med najnižjimi v Evropi«. L. 2014 je bila tretjina oseb, ki se je starostno upokojila, prej brezposelna. S pokojninsko reformo naj bi to spremenili, zaposlenim bo treba omogočiti in jih spodbuditi, da bodo delali dlje.
»Če ljudje po 50. letu pristanejo na zavodu, se pozna tudi pri višini pokojnine, ki je potem nižja.«
(Glavne ugotovitve analize?)
Med vzroki za nizko aktivnost starejših je (bila) nizka upokojitvena starost in njihova izobrazbena struktura. Med starih do 45 let je brezposelnost »enakomerno porazdeljena med različnimi ravnmi izobrazbe, medtem ko ima pri tistih nad 50 let skoraj 70% srednjo (triletno, B.M.) poklicno izobrazbo ali manj.« Problematična so »tudi njihova nizka znanja in kompetence. Kar kaže na to, da se pri nas v preteklosti ni vlagalo v zaposlene med celotno kariero«; podobno tudi glede »vlaganja v varnost in zdravje pri delu.«
(Delovna sposobnost starejših je torej nizka?)
Po raziskavah Eurofounda je pri nas delež tistih ki menijo, »da svojega dela ne bodo mogli več opravljati po 60. letu« najmanjši v Evropi. »To pomeni, da moram več vlagati /…/, posameznikom /…/ najprej omogočiti, da sploh lahko delajo tudi pri višji starosti, šele nato lahko podaljševanje delovne aktivnosti spodbujamo tudi z drugimi ukrepi.«
(Kateri ukrepi so najbolj ključni?)
Ključno je »vlaganje v vseživljenjsko izobraževanje, prilagajanje delovnega okolja – od delovnega časa, postopnih upokojitev, mentorskih shem – in spremembo odnosa do starejših v naši družbi, tako odnosa delodajalcev kot tudi samih vpletenih. Ker se ne vlaga v znanje in kompetence ljudi, se oni sami počutijo v slabšem položaju kakor mlajši kolegi, in zato /…/ gledajo na upokojitev kot odrešitev. /…/ Če je na delovnem mestu veliko stresa, težko pričakuješ, ba bo tam nekdo dočakal 65 let zdrav in vitalen.«
(Starejši naj bi delali dlje, a podaljšujemo Zujf in morajo delavci v javnem sektorju v pokoj …)
»To zagotovo ni v skladu s temi cilji.« Pri Zujfu gre za ukrep države kot delodajalca za upokojevanje tistih z izpolnjenimi pogoji, »sicer pa se Slovenci najraje upokojujejo že pri prvih minimalnih pogojih za upokojitev.«

Dovolj staro je dovolj dobro. E. Hladnik - M., Dnevnik, 13.10.2016
Vzdušje v Budimpešti v času madžarskega referenduma o EU begunskih kvotah in njegovo ozadje opisuje novinar Ervin Hladnik - Milharšič. (Glej še povzetka njegovih člankov: 28.1.2012: http://www.nsdlu.si/index.php?sec=71 ; 5.10.2016: http://www.nsdlu.si/?sec=13 , B.M.)
Njegovemu znancu se zdi, »da v vzhodni Evropi živim v vaši Jugoslaviji s konca 80. let.« Pritožil se mu je, »da v politiki že spet govorijo samo še o nacionalnem dostojanstvu, o zgodovinskih krivicah in samostojnosti. Še pred poldrugim letom moderni govor o /…/ evropskem modelu reševanja problemov je zamenjala govorica narodnega razumevanja zgodovine, domovine in ženskega telesa. Nad majhnostjo sodobnosti gospoduje velika zgodovina«, povzema Ervin. H. - M.
»Evforija z Evropo je potihnila Zamenjala so jo veliko bolj starodavna čustva, /…/ srednjeveške mitologije, čeprav« so »nacionalne ideologije /…/ iz 19. stoletja.« https://www.youtube.com/watch?v=EA5CoKa5Ctk
V zgradbo parlamenta so iz muzeja prenesli krono sv. Štefana in eden od premierovih svetovalcev pravi: »Evropa je možna samo kot Evropa nacionalnih držav. Madžarom nihče ne bo ukazoval, s kom bomo živeli in koga bomo spustili v državo.«
Vlada je po referendumu razglasila spektakularno zmago, v resnici pa »referendum zaradi prenizke udeležbe ni bil veljaven in je njeno politiko podprlo le 40% volivcev. Nekaj od budimpeštanskega kozmopolitizma se je preselilo tudi na volilne listke.

Predstaviti bi morali tudi zgodbo o zeleni Sloveniji. ea, Dnevnik, 12.10.2016
Izšla je posodobljena knjiga The Slovenia Book. Top 100 destinations, ki so jo 7 let pripravljali štirje tuji novinarji Y. Barron, J. Bills, W. Dunn in J. Cossier.
V knjigi http://www.sloveniabook.com/ je opisanih 1000 znamenitosti, 100 krajev in po 10 izborov »atrakcij, letnih dogodkov, slovenskih jedi, športnikov, vinarjev, term, golf igrišč, start-up projektov, smučišč, /…/ pivovarn, /…/ blagovnih znamk, /…/ spominkov, /…/ evropskih destinacij EDEN« z stotinami fotografij. (- Ob članku je celjski grad, http://www.celje.si/sl/kartica/stari-grad-celje B.M.)
Ob izidu je bila okrogla miza: Kako Slovenijo doživljamo Slovenci in kako tujci?. Udeleženci so s tujimi novinarji razpravljali o na, o našem turizmu in njegovi promociji. Vsi so se strinjali, da se premalo zavedamo kvalitete življenja pri nas.
Dejan Roljič, ABC Accelerator pravi, da se obremenjujemo z majhnostjo: »Kakovost življenja pri nas je tako visoka, da bi bila težko višja, mi pa nenehno jamramo, kako se nič ne da, in sami sebi postavljamo ovire v glavah.« Dodal je, da o v prihodnjih 25 letih glavna prioriteta – zeleno.
»Slovenci se sprašujemo, kako bi postali podobni velikim mestom, ampak nič ni pomembneje kot zrak, voda, varen prostor, kjer lahko vzgajaš otroke in piješ vodo. Zato se ljudje vračajo v Slovenijo.«
Mojca Lah, Mednarodno združenje žensk SILA http://www.sila.si/ je pripomnila, da je v tujini pomemben vsak ptiček na strehah stolpnic: »Pri nas pa vrtovi vsepovsod! Jemo lahko zdravo, doma pridelano hrano, pijemo domače vino in s tem bi lahko vabili tuje goste.«
Ajša Vodnik, Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji je dejala, da nas tujci vidijo kot kokosov oreh: »težko je prodreti v Slovence, a ko ti uspe, je vsebina odlična.«
Avtorje knjige je navdušilo razmerje med delom in prostim časom pri nas. Strinjali so se, da bi morali zgodbo o zeleni Sloveniji uskladiti in promovirati na vseh ravneh.
Noah Charney, ZDA http://noahcharney.smugmug.com/ : »V Sloveniji je splošno vzdušje sicer zelo pozitivno, pogrešam pa kakšno ikonično podrobnost, ki bi državo usidrala v spominu turistov.«

Koliko stane vaška idila? D. Muck, Dnevnik, 14.10.2016
Kamor pride nakladat o pisateljskem poslanstvu jo sprašujejo: Kako da se je preselila na podeželje?
»Hm«, pravi Desa Muck, http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=159 »rojena Ljubljančanka, ki je ustvarjala svoje zgodnje spomine na trnovskih ulicah, ob Ljubljanici, Gradaščici, na murgelskih travnikih, na ljubljanski tržnici, predvsem pa na gradu, kjer sem se največ preigrala. Najstniški in mladostni spomini so rahlo nezanesljivi zaradi raznih substanc /…/ recimo /…/ rdeče vino z oranžado /…/. Odvijali so se v hali Tivoli, študentskem naselju, tistih dveh diskotekah, v baru Nebotičnik, kavarnah v centru in so se večinoma prelivali v solze in sram. /…/ https://www.youtube.com/watch?v=cqB7_9nXUKU
Meje mojega interesa so se končale na mejah mesta ali celo njegovega centra. Kajti podeželje je bilo zame fuj. Na kmetih je smrdelo. Tam si naletel na ljudi z lopatastimi rokami /…/, čudaško govorico, prav nič modno pričesko, ko so /…/ zaudarjali po sesirjenem mleku, gnoju, strojnem olju, ostro… Ja, celo ženske. /…/«
Na odločitev za podeželje http://www.mokronog-trebelno.si/ je »vplivala tudi ljubezen in to, da so začeli prihajati otroci.« Najmočnejša motivacija je bila narava. »Opojno čist zrak. Smiselni zvok. Čas se je umiril. Sosedje, /…/ kmetje /…/ so postali moji prijatelji in učitelji. Začela sem odkrivati svet /…/ z nabiranjem in pridelovanjem lastne hrane. Vedno več razlogov /…/, da sem bila zadovoljna s sabo.«
»Zdaj mi smrdi mesto. /…/ Zame bi bila največja kazen, če bi morala iti živet nazaj v mesto.«
Piše, da je več takih, kot je ona. »Celo med mladimi, za katere je mesto najprimernejši kraj za spoznavanje sebi enakih, za kariero in za občutek pripadnosti in živosti. Vedno več ljudi zapušča regionalna središča in Lj..« A jih tudi ni malo, ki se »čez nekaj časa vrnejo nazaj v mesto.«
https://www.youtube.com/watch?v=V1e6NJkaOYw
Najtežje je mladim, piše (mladinska) pisateljica ki so šli »na podeželje zato, ker v mestu zanje ni bilo dela in drugih možnosti, kot npr. bivališča«, ki je na deželi cenejše.
»Šlo so idealistično naravnani, da se bodo preživljali s kmetijstvom, /…/ bio in eko. Če niso prej nikoli živeli ali delali na kmetiji, bodo zelo kmalu debelo gledali. /…/ koliko dela te čaka. /…/ Delo, delo, delo, in to v vseh letnih časih. /…/ Le redki zdržijo in le redki uspejo. Kot pri zlatokopih. Kajti tudi na deželi ni vse zlato, kar se sveti. Zagotovo pa je to otroštvo. Moje hčere pravijo, da mi bodo večno hvaležne, ker sem jim omogočila otroštvo na vasi.«

Preberite, pobrskajte, prelistajte, poglejte, prisluhnite, premislite

Zimsko spanje. T. Radež, Dnevnik, 11.10.2016
Jeseni, pred zimo, melanholijo, piše Tanja Radež o literaturi, ki jo v medijih priporočajo za branje, zlasti poleti. Ona http://www.kibla.org/dejavnosti/kibela/arhiv/kibela-arhiv/2012/tanja-radez-zbirka-zbirk/ je letos na jadranskem otoku, v Starem Gradu, ob kavarni odkrila knjižnico. Tam si je privoščile knjige, ki jih je nemogoče prinesti domov.
»Enciklopedija Jugoslavije in Pomorska enciklopedija, skoraj meter dolgi vrsti /…/ usnjenih hrbtov in zlato odtisnjenih naslovov /…/ zakladnica risb, fotografij, zemljevidov«, ki so »izhajale v začetku 60. let prejšnjega stoletja«. »Občutek popotovanja med stranmi, natančno tiskanimi na tanek bledo rumen papir, z mnogimi barvnimi vložki, je podoben tavanju po digitalnih pokrajinah, a nekako veliko bolj obvladljiv in čuten. To so knjige, po katerih se sprehajaš, potuješ, plavaš in se potapljaš.«
Urednik »teh vsebinsko fascinantnih izdaj je bil Miroslav Krležahttps://hr.wikipedia.org/wiki/Miroslav_Krle%C5%BEa
Letos ga je začela spoznavati, ko je na polici odkrila njegove eseje. »Tudi v slovenskem prevodu imamo esej Evropa danes /…/ 1938 in me je nasmejal, začudil in zelo pretresel. Svoje sodobnike je opozoril na vse, kar je bilo in kar je prihajal, in /…/ se je, v glavnem zlo, izpolnilo.«
http://www.zalozba-sophia.si/katalog/2014/evropa-danes-in-drugi-eseji
»Vrtimo se v začaranem krogu zgodovinskih dejstev in tako branje je za vsako družbeno občutljivo dušo obvezno.«
Konec poletja (2016) se je na FF UL z odlomkom iz Krleževega eseja O človeški neumnosti« iz knjige Na robu pameti začel pogovor Dubravke Ugrešić http://www.vecer.com/bezite-punce-demokracija-gre-6255869 in Svetlane Slapšak http://zofijini.net/avtor/svetlana-slapsak/
»Vprašanja o včeraj, danes, jutri ne smejo več počivati«, zato T. Radež vse omenjeno priporoča za zimsko branje.
(- Priporočam še bogat vir o življenju, pisanju in razmišljanju M. Krleže ter o zgodovinskih časih in ljudeh 19. in 20. stol. Avstro-Ogrske in dveh Jugoslavij: http://krlezijana.lzmk.hr/projekt.aspx, B.M.)

Beremo. Mimogrede. M. Hočevar, Šolski razgledi, 14.10.2016
Iz predstavitve novejših izdaj naših založb, ki ga je pripravil Matjaž Hočevar, smo izbrali:
Miran Hladnik https://sl.wikipedia.org/wiki/Miran_Hladnik je napisal, Znanstvena založba FF UL pa izdala »literarni priročnik Nova pisarija: strokovno pisanje na spletu. Ukvarja se s prehodom od papirja do zaslona in s spreminjanjem zakonitosti pisanja v času, ko se besede iz tiskane oblike selijo v elektronsko obliko.« (- Lahko ga najdete kar tukaj: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija, B.M.)
Ujeti v času: epizodični spomin in razvoj modernega mišljenja »je knjiga, v kateri se avtorica /…/ Simona Petru ukvarja z dojemanjem časa in ljudi. Moderni človek je namreč edini še živeči predstavnik ljudi, ki so v ledeni dobi poseljevali svet.«
Jože Hlebš v knjigi Filozofija narave, Celjska Mohorjeva družba, 2016 »predstavlja dialog med naravoslovci in filozofi. /…/ temeljno delo o filozofiji narave, ki ga doslej še nismo imeli.«
Pri Mohorjevi založbi Celovec so izdali knjigo Aleša Lokarja Sekularna miselnost, znanstvene domneve, prerokovanja in podjetništvo kot iskrice Božje, v kateri »avtor razčlenjuje pomanjkljivosti sodobne znanosti na področjih, kjer bi pravzaprav pričakovali njeno prevlado.«
Novi knjigi Alme Karlin je izdalo Založništvo Jerneja Jezernik:
Vroča in grešna, Panama, nas seznanja s čarovniškimi uroki in vraževerjem Srednje Amerike v 20. letih 20. stoletja.
Magični obrazi Andov, Peru pa prikazuje »andsko magijo in čarovništvo, /…/ spoj literature, mistike in etnologije.«

pravkarizšlopravkarizšlopravkarizšlopravkarizšlopravkarizšlo M. Hočevar, Šolski razgledi, 14.10.2016
BRALNA pismenost kot izziv in odgovornost. Zbornik, ur. T. Devjak, I. Saksida, PeF UL Lj., 2016
Kos Dušan Zgodovina morale. Zv. 2. Ljubezenske strasti, prevare in nasilje ter njihovo obravnavanje na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo. ZRC SAZU, Lj. 2016
Lenarčič Vinko Plečnik, kot se ga je spominjal njegov najljubši učenec V. Lenarčič /…/ ur. S. Lenarčič, samozal., Ješovec pri Kozjem, 2016
Marušič Bratko Doktor Karel Lavrič (1818-1876) in njegova doba. ZRC SAZU, Lj. 2016
MIŠLJENJE nasilja : medkulturne in filozofske refleksije. Ur. T. Grušovnik, L. Škof. Univ. zal. Annales, (UP), Koper, 2016
NEHAJTE sovražiti svoje otroke in vnuke. (Zbornik, 3 knjige) Ur. M. Mulej, V. Merhar, V. Žakelj, A. Hrast, B. Čergan. Kulturni center, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Maribor, 2016
Pahor Boris V imenu dialoga : dnevniški zapisi. CZ, Lj. 2016
Pesek Rosvita Bučar. Kako so gradili državo. Mohorjeva družba Celovec, 2016.
POLITIKA memorije in pozabe, načini izročila in interpretacije : zbornik mednarodnega simpozija ob 70-letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki je potekal v Tržiškem muzeju 11. in 12. 6. 2015. avt. Taja Kramberger … et al. Ur. J. Babšek, T. Petrus. Tržiški muzej, Tržič, 2016
Pucelj Maja Nivo uspešnosti integracije priseljencev islamske veroizpovedi v zahodne države. Vega, Lj. 2016
Rahten Andrej Od Majniške deklaracije do habsburške detronizacije : slovenska politika v času zadnjega habsburškega vladarja Karla. Celjska Mohorjeva dr., Društvo Mohorjeva dr., Celje, Lj., 2016
SEMINAR slovenskega jezika, literature in kulture (52 : 2016; Lj.) Drugačnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. A. Zupan Sosič, ZZ FF UL, Lj. 2016
Šmitek Zmago Mandale : tajni viri razsvetljenja. Beletrina, Lj. 2016
Tavčar Lidija Videla sem svet in življenje : ob 90. obletnici smrti Ivane Kobilca (1861-1926). Kulturno društvo Tabor, Podbrezje, 2016
Teršek Tomaž Odvetniška ustavnost : o pravici do odvetnika in temeljnih pravicah odvetnikov.
Univ. založba Annales (UP), Koper, 2016

V vetru. Bob Dylan. M. Kranjc, Dnevnik, 14.10.2016
(Blowing in the wind)
Koliko cest prehodi naj mož, da res se v moža naredi? /…/
Kolikokrat naj mož kvišku ozre se, da končno uzre nebo?
In s koliko ušesi prisluhne ljudem, da jok sliši glasno?
In koliko smrti potrebnih bo še, da spozna, da preveč je bilo? /…/
In kolikokrat, preden se osvobode, ukleščijo spone ljudi?
In kolikokrat se obrnemo stran, slepi za zlo, ki se godi?
Odgovor, prijatelj moj, veter pozna, odgovor sam veter pozna.

Prev. M. Kranjc, iz knjige Bob Dylan: Ni še mrak – izbrane pesmi, MK, Lj., 2014.
(- Glej originalno besedilo in izvedbo: https://www.youtube.com/watch?v=G58XWF6B3AA , B.M.)
To pesem je dobitnik Nobelove nagrado za književnost 2016 napisal v protestnem obdobju (ZDA, 1965) po vzoru angažiranih spiritualov temnopoltih in povezal »osebno« in »družbeno«. Takrat je bil song and dance man, mož s kitaro, vedno »v kontekstu s sporočilom«.
Njegova turneja se še ni končala, piše Matej Kranjc, ki komentira nagrado »za nov svež pesniški jezik znotraj ameriške glasbene tradicije« in dvome v zvezi z njo takole:
»Glede na količino akademskih naslovov, ki obstajajo v zvezi z njim, skeptiki« nimajo »strokovnega protiargumenta za nagrado /…/ Dylan je /…/ eden ključnih in najpomembnejših besednih umetnikov 20. in 21. stoletja, poleg Elvisa in Beatlov /…/ najvplivnejši glasbenik.«
(- V Lj. je https://sl.wikipedia.org/wiki/Bob_Dylan nastopil štirikrat:
1991 https://fototekamnzs.com/2016/06/10/bob-dylan-v-ljubljani/ ,
1999 https://en.wikipedia.org/wiki/Never_Ending_Tour_1999 ,
2010 http://dylantracks.com/show_ljubljana.htm in
2015: https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/bob-dylan-ziva-legenda-v-stozicah/368382 , B.M.)

NUK bogatejši za 134.518 naslovov. V. Plahuta Simčič, Delo, 18.10.2016
Obvezni izvode publikacij se pri nas zbirajo od l. 1807.V zadnjih 10 letih, odkar velja zakon o obveznem izvodu publikacij ki izidejo pri nas jih je http://www.nuk.uni-lj.si/ dobil skoraj 135.000. Zbirajo se tudi zvočni in slikovni zapisi, od lani pa tudi spletna mesta s končnico .si. - nad 68.000, npr. npr. www.nsdlu.si. Obvezne izvode dobijo tudi v UKM https://www.ukm.um.si/, Narodna in študijska knjižnica v Trstu/Trieste http://www.knjiznica.it/ in v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu/Klagenfzrt http://www.celovec.sik.si/.

R. Dawkins: Kratka luč v temi. Moje Življenje z znanostjo. Pim, Delo, 17.10.2016
Britanski evolucijski biolog https://richarddawkins.net/ opisuje v knjigi (prev. K. Zakrajšek, Modrijan, Lj. 2016) najprej svoja formativna leta nato pa »svet akademskega življenja, literarnih agentov, televizijske resničnosti«. Pozornost posveti zlasti »katedro za javno razumevanje znanosti, ki so jo na univ. v Oxfordu ustanovili prav za Dawkinsa ter spodbudam, ki so ga vodile k pisanju posameznih knjig.«

Življenje, študij, delo; motivacija, potrpežljivost; vzorniki, učitelji, generacije; Bosna, Jesenice, Slovenija

Mizica, pogrni se. A. Pašić, Dnevnik, 10.10.2016
O svojem življenju, študiju, motivaciji za učenje in učiteljih, pa tudi o Bosancih in Sloveniji, piše Ahmed Pašić, Jeseničan na začasnem delu v Singapurju. http://www.zurnal24.si/ahmed-pasic-intervju-singapur-clanek-263003 .
Njegova mama, ki je takrat, v 80-tih živela v Sloveniji, je povabila njegovo teto v jeseniško bolnico, kjer so ji omogočili zanositi in roditi otroka; l. 1992 so jih izgnali z vasi, bili so begunci v Nemčiji, se vrnili in obnovili porušeno hišo. S stricem sta ponosna so na 3 vnuke in hvaležni mami »za pomoč v tistih turbulentnih trenutkih«.
»V življenju je /…/ pomembno imeti motivatorja oz. steber, na katerega se naslonite v težkih časih /…/ ko smo že obupali /…/ ali pa nepričakovano odprejo vrata, ki ponudijo rešitev.«
V 1. l. /…/ študij na FDV UL http://www.fdv.uni-lj.si/domov »sem se v prvem semestru še vedno 'lovil' in se poskušal navaditi na višjo stopnjo in drugačne metode izobraževanja, tako, da moje ocene /…/ niso bile ravno najboljše. /…/ Nekega dne smo se po predavanju s sošolci odpravili na kosilo v bližnjo pedagoško fakulteto« (PeF UL http://www.pef.uni-lj.si/ , ko se je »pojavil moški srednjih let, ki se je s pomočjo bergel /…/ premikal v isto smer kot mi.« Sošolec je dejal: »Poznam ga in letos je izredno vpisal magisterij.«
In »mene je bilo v tistem trenutku zelo sram. Pred mano je stal invalid z berglami, ki je že diplomiral /…/, jaz pa sem se zdrav /…/ mučil s prvim letnikom. Popolni neznanec mi je dal neverjetno spodbudo. V sobo« (- dom FDV?) »sem se vrnil z visoko motivacijo in od takrat naprej vse do zagovora doktorske disertacije nisem imel večjih težav pri študiju.«
(- Glej še aktualno diplomsko http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/klemencic-maja.pdf in knjigo o Jesenicah. http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=50360&RID=274023680.)
»Dodatni zagon pri učenju mi je dal oče. Včasih /…/ te ljudje brez fakultete, a z dobro dozo zdrave kmečke pameti lahko marsičesa naučijo. Včasih /…/ več od marsikaterega /…/ z diplomo. Oče je /…/ delal v hladni valjarni na Koroški Beli in dve leti sem med počitnicami delal ravno tam /…/ in v živo videl, kaj pomeni življenje železarja ter kako nevarno je njihovo delovno mesto. Od takrat sem jih še bolj spoštoval. /…/ Vem, da ga je skrbelo zame, ampak kmalu sem dojel, da se za počitniškim delom in zaslužkom krije tudi nepisano sporočilo.« (- Če vas zanima pedagogika, poglejte kaj je https://en.wikipedia.org/wiki/Hidden_curriculum in pomislite, zakaj je dekan z http://web.mit.edu/ o tem napisal knjigo: https://en.wikipedia.org/wiki/The_Hidden_Curriculum . B.M.)
Oče je trdo delal, piše A.P., »da bi na pošten način lahko poskrbel za svojo družino in financiral moje izobraževanje v Lj. Po tej izkušnji /…/ nisem imel več pravice do /…/ spodrsljaja v nadaljnjem šolanju.«
»V življenju je poleg motivacije pomembna tudi potrpežljivost« Danes je »preveč tistih, ki bi z malo truda in čez noč imeli vse. /…/ Od dragega telefona, dobrega avtomobila n polne mize do potovanj. Če se to ne zgodi, se /…/ sprožita frustracija in zagrenjenost, včasih tudi agresija. Starejša generacija je bila v tem primeru /…/ bolj zmerna. Moji starši so imeli ob prihodu /…/ kovček n začeli so /…/ iz nič. Selili so se nekajkrat, /…/ na kredit kupili stanovanje. Na dopust smo šli samo, ko smo si to lahko privoščili. V 90. letih /…/ je bil oče nekaj mesecev na 'čakalnem' seznamu, tudi mamino podjetje je imelo težave, vendar smo /…/ preživeli. Živeli smo skromno, ampak imeli smo vse, kar smo rabili za človeka dostojno življenje.« Privoščili smo si, piše A. Pašić, pač toliko, kolikor so dopuščale finance. Slovenski pregovor pravi, da »brez dela ni jela.«
»Življenje je kot peka kruha.« Za to »moramo najprej imeti dobrega učitelja, ki nas bo poučil o sestavinah in peki, potem pa moramo potrpežljivo počakati, da se kruh tudi dobro speče.«

Šolska politika, ministrovanje; izobrazbo vsem; Slovenja, Finska

Napako ustavljanja izobraževanja smo že naredili. Ne ponovimo je!
Sonja Merljak,, Sobotna priloga, Delo, 8.10.2016
Nekdanji šolski minister Slavko Gaber (https://www.pef.uni-lj.si/1132.html ) je dobil državno nagrado za življenjsko delo na področju visokega šolstva, je v dveh mandatih (- pravzaprav treh: 1992-1993, 1993-1997, 1997-1999 https://sl.wikipedia.org/wiki/Slavko_Gaber B.M.) še bolj zaznamoval osnovno in srednje šolstvo.
(Je bila vrnitev v profesorske vode težka?)
»Za seboj imam dva prehoda. Najbolj enako zahteven je bil prehod iz fakultetnega kabineta na mesto ministra za šolstvo. Seveda tudi vrnitev ni bila enostavna: to sta areni, kjer potrebujete občutek za igro, kot bi rekel francoski sociolog, pisatelj, filozof in pedagog Pierre Bourdieu. https://fr.wikipedia.org/wiki/Pierre_Bourdieu
(Kako kot minister z najdaljšim stažem gledate na menjave na tem položaju?)
V Sloveniji smo izgubili kompas, ne samo tem področju, meni, »ne samo na tem področju«. Težko sprejem, »da prihajajo resor (t.j. MIZŠ http://www.mizs.gov.si/) vodit ljudje, ki pravijo, da je zanje izziv, o področju pa ne vedo nič in tam zdržijo 2 ali tedne. /…/ Država ni šala. Resorji tudi ne. Biti v vladi je resen posel in en od večjih šibkosti razvoja države«, naš neuspeh pravi, »je, da ni uspelo vzpostaviti /… profesionalne politike. Kar naprej iščem odrešitelje /…/«.
(Je za ministra bolje, da je strokovnjak ali politik?)
Ne škoduje, če poznaš področje, pravi (ironično) S. Gaber. »Že dejstvo, da prihajaš nekaj urejat, povzroča napetosti. Interesov, idej je brez števila. /…/ Ne razumem, po kaj hodijo ljudje na ta mesta, če ne vedo za kaj tam gre«, niti »kaj naj bi tam počeli. Pogoja za smiselno ministrovanje sta dva: da poznaš področje in da imaš ekipo. Imel sem srečo /…/ pa še precej druge sreče, da je vse skupaj teklo.«
(Poznati mora tudi politične in človeške silnice…)
»Ko vodite sistem, morate poznati sistemsko vpetost področja v družne procese, imeti pa morate tudi občutek za delo z ljudmi. Eden od mojih kolegov« (-profesorjev UL?) »za mano je rekel, da so njegov problem zaposleni na ministrstvu, ki ga ovirajo. Meni so bili vseskozi v veliko oporo.
Uspelo mi jih je povabiti v skupen projekt /../ vzpostavitve sistema edukacije, ki bo primerljiv s sistemi v drugih urejenih državah.«
Takrat »smo Slovenijo šele pozicionirali na svetovni zemljevid na različnih področjih: okolje, zdravstvo, kultura, šolstvo…«
(Ali stari šolski sistem ni bil dober za novo državo?)
»Nismo mislili, da je treba prekucniti sistem«, ampak »da je treba ob tolikšnih spremembah v okolju tudi šole postopno dograjevati.« Tudi danes.
Ukvarjali »smo se z vsem – od predšolske vzgoje, ki smo jo takrat priključili ministrstvu, do znanosti. Poskušali smo videti celoto«, v svetu (- po l. osamosvojitvi l. 1991, B.M.), »ki je prinesel nekaj več svobode, ampak tudi kompetitivnost. Postali smo del zahodnega sveta /…/ pred tem smo živeli v drugem tipu razmišljanja /…/ in šole so ponavadi v koraku s časom, v katerem delujejo.«
(Analize devetletke niste naredili…)
Res; še najbolj »resna točka premisleka je bila priprava Bele knjige 2011. A kazalo bi to narediti, saj »je treba vsakih 10 ali 15 let premisliti, kaj se dogaja; stroki dati možnost , da pove, politiki pa naložiti odgovornost, da določene stvari sprejme in jih skupaj s stroko poskuša speljati.«
(Kako ste iskali skupni jezik, ob diametralnih nasprotjih, npr. glede srednjega šolstva?)
»Eden mojih prvih večjih posegov je bila uvedba mature. Diskusija je bila ob sodelovanju tujih strokovnjakov vroča.« (- Da ne omenjamo domačih, ki so se obnove mature, ki je ni bilo v času 'usmerjenega izobraževanja' – 1981-1987 http://www.ssolski-muzej.si/slo/exhibits.php?item=22 - v letih osamosvajanja, po vzoru 'mednarodne mature', lotili na Centru za razvoj univerze: Zdenko Lapajne; profesorji UL: Joško Budin, Dragoš Jurišić, Franc Lazarini, Miroslav Kališnik idr.; 'ministri': Franci Pivec, Peter Vencelj… B.M.)
»Mnenja so bila različna. Ko danes gledam nazaj, vidim, da je matura opravila veliko dobrega za ta prostor /…/ v katerem ljudje bodisi mislijo, da so najboljši, bodisi /…/ se skrivajo, ker mislijo, da niso veliko vredni. Potrebujemo zunanja ogledala, ko še kdo drug reče, kako in kaj.« Zato so bila uvedena zunanja preverjanja, kasneje smo tudi »stopili v mednarodne raziskave, kot so Timss in Pisa. Potrebujemo jih tudi danes.« Potrebno jih je nadgraditi, a za to »je treba imeti ekipo, jo negovati, delo je treba oddelati. Samo od sebe se zgodi malo domišljenega.«
(Naj bo šola korak pred družbenimi spremembami ali… )
»Ko hitimo v poblagovljenje, ko se gremo divje podjetništvo, kjer glavni podjetniki končajo na Dobu,« (- podjetnice pa na Igu…, B.M.) »je bolje, če je izobraževalni podsistem rahlo konservativen. Seveda pa se mora na dolgi rok z družbo uskladiti.«
(Kako v boljšo družbo, sistem, življenje?)
»Želim, da bi družbeni sistem kot celota ugotovil, da ni vse v materialnih dobrinah. Divjanje za profit ni smisel življenja, treba je najti pravo mero med individualizmom in skrbjo za skupno. Iskati je treba prostore za hibridne ekonomije in svetove ob svetu kapitala, sicer /…/ bomo doživeli nihaj v drugo smer, ki bo poudaril kolektivno, saj gremo z individualnimi pravicami predaleč; preveč poudarjamo moje pravice, moj prav. Midva sva /…/ iz generacije, ki se je morala zavzemati za individualno svobodo. Želel bi, da pravo razmerje med individualnim in skupnim najdemo brez ekstremnih nihajev.«
(Finska?)
»Njihova šola je tesno povezana z zgodovino, s tipom kulture in /…/ tipom racionalnosti, ki ga mi ne poznamo. Pritoževanja, kako je vse pretežko, npr. njihov sistem ne prenese. Fincem je uspelo celo v divjih letih obdržati manjšo stopnjo neenakosti; to je egalitaren svet, kjer ne govorijo samo o tem, kaj je najbolje za moje otroke, ampak tudi o tem, kaj narediti, kar je najboljše za moje in naše otroke.«
Vendar »ta trenutek hodijo po robu«, s sproščanjem kurikuluma.
(Ukinjajo pisane črke…)
»Tudi to. Bolj me skrbi /…/ poenostavljeno branje ameriškega psihologa in pedagoga Johna Deweyja https://en.wikipedia.org/wiki/John_Dewey /…/ tako, da je v šoli otrok v središču. Meni je bliže branje, /…/ ki otroka postavlja v izhodišče učenja in poučevanja. Od tod naprej moramo kot starši in kot učitelji poskrbeti, kakor pravi Hannah Arendt, da pride tja, /…/ da bo v tem svetu lahko polno živel.« http://www.digitalcounterrevolution.co.uk/2012/the-crisis-of-education-hannah-arendt/
(Nokia je propadla…)
»Nokio so zafurali, kar zadeva lastništvo, toda Nokia živi /…/ najverjetneje so bolehali za podobno željo po popolnosti, kot bolehamo mi.«
»Finci so navajeni, da so majhni. Ni naključje, da so ženske in moški hkrati dobili volilno pravico.« Tam je svet »preveč trd, da se lahko preigravali, ali sem več jaz ali vi. Jasno jim je bilo, da bodo le skupaj preživeli oz. danes spodobno živeli.«
(Uspešni v kompetitivnem svetu?)
Uspešni bodo, »dokler bodo znali kombinirati tradicionalni pristop z novim, relativno sodobnim. /…/
Zanimivo jih bo spremljati naslednjih 10 let.«
Pred leti je dejal finski premier, pravi S. Gaber: »ne smemo se igrati; vedno ko nismo bili dovolj pozorni, kaj se dogaja okrog nas, ko smo naredili napačne korake, nas je to drago stalo.«
(To velja tudi za nas…)
»… v Sloveniji ne moremo dopustiti, da bi sistem edukacije atrofiral, tako kot je zdravstveni. /…/ Tisti, ki danes odgovarjajo za to, kako se sistem neguje, dograjuje, financira, kakšen ugled ima učiteljstvo, bi se morali zavedati, da« gre za časovni razpon, ki daleč presega »politične opcije, ekonomske krize ipd.« Vse to »pride in gre, potreba po izoblikovanih, samostojnih osebnostih pa ostane. Slovenija z ustrezno omikanimi, dobro izobraženimi, svobodno mislečimi ljudmi stoji in pade.«
(Ali nimamo izobraženih preveč, zaradi nižanja zahtevnosti?)
»Še danes plačujemo davek, ker smo v nekem obdobju nesmiselno eksperimentirali z ustavljanjem želje ljudi, da bi se izobraževali, /…/ šli naprej, v terciarno izobraževanje. Če pogledate izobrazbeno strukturo populacije mojih let, vidite, da je tukaj neka luknja. Evropske države so napredovale, mi pa smo z idejo podreditve polja edukacije 'združenemu delu' (- t.j. gospodarstvu, proizvodnji, v 70- in 80-tih letih 20.stol. , B.M.) ustavili in stali dobrih 10 let. Kaj takšnega se ne sme ponoviti – to je huje od bančne luknje.«
(Finance?)
Zdaj »nas celo OECD opozarja na podfinanciranje (- izobraževalnega) sistema. /…/ Zadnja leta smo sredstva za to področje nenehno zmanjševali. /…/ čudno, da sistem sploh še funkcionira. Da ga učitelji držijo pri življenju. Treba se jim je pokloniti in se ob tem zavedati, da potrebujemo delujoče in kakovostne javne storitve, ki so dostopne vsem«.
(Zaposlovanje izobraženih?)
»Svet v katerem živiva, še vedno meni, da bomo lahko živeli po načelu čim več dobro izobraženih ljudi, ki bodo delali za čim nižje plače, da bo profit čim večji. Tako razmišljanje je v zatonu.«
Vstopamo v »drug način urejanja bivanja«, piše v knjigi Ali ima kapitalizem prihodnost? http://www.mladina.si/156408/ali-ima-kapitalizem-prihodnost/
(Kapital…)
»Verjetno imajo prav tisti, ki že leta opozarjajo, da je treba razmišljati, kako umiriti divjanje grabežljivcev, kako vzpostaviti spodobe kapitalizem in kako ob njem oblikovati še ekonomije sodelovalnih skupnosti, delitveno ekonomijo, ekonomijo samooskrbe. /… Vprašanje zaposlovanja bo treba povezati z vprašanjem izobraževanja in socialnih pravic.«
(… in delo.)
Strokovnjaki opozarjajo, da b »v ZDA v prihodnosti 47% ljudi, ki danes opravljajo neko delo, zaradi avtomatizacije in robotizacije izgubilo delo. Roboti bodo bistveno cenejši.«
Eden od odgovorov je tudi krajši delovni čas. »Finci preizkušajo uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka.« (UTD)
»O tem moramo razmišljati, ko razmišljamo o reformah šolstva /…/ kako in kaj naj izobražujemo, ne pa /…/, da naj se ljudje ne izobražujejo.«
(Vsakdo do /čim/ višje šole?)
»Ko poslušam razprave, da imamo preveč predobro izobraženih ljudi, me spreleti srh. Vztrajati moramo pri visokem deležu ljudi s čim višjo stopnji izobrazbe in se ob tem posvetiti vprašanju /…/ kaj naj se učimo. Napako ustavljanja izobraževanja smo že naredili. Ne ponovimo je!«
Ko ustavljate otroke, ki si želijo šolati, so to otroci »ljudi nižjih slojev, tistih, ki si ne morejo privoščiti šolan. Kje je tu pravičnost? Dolžni smo ljudem omogočiti izobrazbo. Nenazadnje zato, ker smo ili srečo, da so bila za nas vrata odprta.«

Za novo univerzitetno knjižnico!

Univerzitetna knjižnica. Azil za znanje. Oto Luthar, Objektiv, Dnevnik, 8.10.2016
Knjižnice so niso samo skladišča knjig, so tudi prostor razmišljanja in kritike oblasti. Avtoritarni režimi niso (bili) navdušeni nad njimi, državne administracije so jih »pogosto doživljale kot neobvladljivi /…/ kaotični prostor nenadzorovanega mišljenja.«
Pri nas zato in tudi zaradi arhitektov, knjižnice niso postale socialni prostor, čeprav »si se pozimi v njih lahko ogrel /…/ zbrano učil /…/. Red, mir, tišina so zaznamovali večino naših knjižni. In v glavnem je tako še vedno. /…/ V nobeni od univerzitetnih knjižnic pri nas ni bilo mogoče tudi bivati«.
(- Poleg mnogih knjižnice članic univerz so 'centralne': http://www.nuk.uni-lj.si/ , http://www.ctk.uni-lj.si/ , glej tudi: https://www.uni-lj.si/knjiznice / ; https://www.ukm.um.si/ ; https://www.upr.si/sl/univerza/univerzitetna-knjiznica ; http://www.ung.si/sl/knjiznica/ , za zasebne ustanove poiščite sami … B.M.)
O. Luthar, zgodovinar http://ikss.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/oto-luthar-sl#v , piše, »da so se v razvitih okoljih predvsem univerzitetne knjižnice spremenile do neprepoznavnosti in še bolj postale tudi socialni prostor. Pri nas se je spremenilo predvsem to, da ne stimuliramo več niti želje po novih univerzitetnih knjižnicah. Leta nazaj so se ministrstva za kulturo http://www.mk.gov.si/ , izobraževanje in znanost http://www.mizs.gov.si/ tu in tam še /…/ opravičevala za vsakokraten polom pri načrtovanju /…/ nove univerzitetne knjižnice v Lj. (NUK2), zdaj pa še tega ne slišimo več. Aktualna vlada /…/ je ta projekt verjetno skrila sama pred sabo, obmolknili pa so di pristojni na ljubljanski univerzi. (UL http://www.uni-lj.si/) Kaj o vsem skupaj menijo študenti, ne vem, ker ne morem redno spremljati njihovih medijev. » http://sou-lj.si/sl , http://studentska-org.si/
Čeprav O. Luthar ne dela na nobeni od naših univerz, mu glede tega ni vseeno, »še posebej zato, ker lahko kdaj pa kdaj delam v kateri od univerzitetnih knjižnic po svetu.«
Zadnje poletje je bil gostujoči profesor na Ohio State Univ.,, Columbus, ZDA, »kar pomeni, da sem večino časa preživel v njeni knjižnici. Zame najboljši od vseh«, čeprav je delal že vsaj v petih: Stadtbibliotek Berlin http://staatsbibliothek-berlin.de/ , British Library http://www.bl.uk/ , Sterling Library na Yale-u http://web.library.yale.edu/ in v knjižnicah NYU http://library.nyu.edu/ in Columbia http://library.columbia.edu/ .
Knjižnica v Ohiu https://library.osu.edu/ se mu zdi najboljša, ker »se je vsakoletna univerzitetna administracija od začetka (1876) naprej zavedala /…/ da brez dobre knjižnice ni dobre univerze. Osrednja /…/ knjižnica, je obstajala že prej, vsaj dobrih 100 let«, vendar je vodstvo nedavno prizidalo »nov del, še bolj odprli dostop do knjig in v skladišča umaknili manj frekventne knjige«, od koder se dobijo prav tako hitro kot prej. Tudi prej skeptični so navdušeni, »tudi zato, ker je /…/ (administraciji, profesorjem, arhitektu…) uspelo ustvariti knjižnico – socialni prostor.
To pomeni, da ima knjižnica poleg obveznih kavarne/restavracije, bankomatov in jedilnice še marsikaj drugega. V vsakem od 5 čitalniških nadstropij ponuja prosto dostopne tiskalnike, skenerje, kopirne stroje, naslanjač, ločene in zvočno izolirane individualne in skupinske/seminarske prostore, sejne sobe, predavalnice, različne avle in … osrednjo klasično čitalnico.«
Tudi na OSU, tako kot na drugih univerzah v razvitem svetu, se zavedajo, »da se mora knjižnica povsem prilagoditi uporabnikom, in ne obratno. Tudi zato je odprta do polnoči tudi v nedeljo, ko se odpre šele opoldne…« Zato jo uporabljajo »vsi tipi uporabnikov: nočni bralci, jutranji delavci, popoldanski lenivci… /…/Brez omejitev vanjo prihajajo /…/ starejši od 65 let, ki lahko /…/ obiskujejo tudi predavanja. Namesto posedanja pred TV /…/ jih kar nekaj odide socializirat (- t.j. se družit, B.M.) se v knjižnico.«
Študenti, ki so najpogostejši uporabniki, lahko prinesejo malico. Čeprav je Evropejca v knjižnici prehladno, Amerikanci »mirno zadremajo tudi v kratkih hlačah in majicah brez rokavov /…/ brez težav delajo tudi po 10 ur. Ker je knjižnica čisto zares tudi socialni prostor…«
»Ja knjižnice so socialni prostori in zato prostori vsestranskega izobraževanja. Po potrebi tudi prostor prepirov in protestov. V njih in pred njimi jereba včasih tudi kričati in tudi na ta način spomniti, da brez dobre univerzitetne knjižnice. Tega bi se morali zavedati tudi vodstvo 'najstarejše slovenske univerze', njeni zaposleni, njeni študentje in meščani, kajti politična elita se je dogledni izgradnji /…/ nove univerzitetne knjižnice – zavestno - odpovedala.
Nenazadnje tudi zato, ker so bile knjižnice vedno tudi prostor svobodnega in izvirnega razmišljanja, torej tudi prostor najbolj prefinjene in najbolj učinkovite kritike vsakokratne oblasti.«

Jezikoslovec, profesor, akademik; profesorji, študenti, pisatelj, častni doktor UP

Toporišičevo leto. Njihova srečanja s profesorjem. Tanja Jaklič, Delo, 11.10.2016
Izšel je zbornik s posveta ob 90. letnici rojstva »največjega slovenskega jezikoslovca 20. stoletja« Jožeta Toporišiča (- 1926-2014, https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Topori%C5%A1i%C4%8D . Profesorja in akademika predstavlja skozi 19 spominskih zapisov »njegovih življenjskih sopotnikov, kolegov, študentov, prijateljev, znancev« in dveh sinov, kako je bil »v karirasti srajci na Nemškem Rovtu, na delovnih vikendih v rodnem Mostecu, na brucovanju s študenti, pred risanko o dr. Doolitlu, na zborovanju slavistov, na konzultacijah za seminarsko nalogo, na hodnikih Sazuja.«
Pisec znanstvene slovnice, pravopisa, »raziskovalec, kritik, polemik in profesor številnim generacijam slovenistk /…/ za mnoge Slovence pa 'krivec' za vse slovnične in pravopisne težave« je predstavljen kot družinski človek.
»Pisal je v sobi, ki je bila opremljena s klavirjem, črno bidermajersko garnituro, majhno knjižno polico in freudovskom kavčem /…/ s svinčnikom ali peresom /…/ na papir, ki je bil z ene strani že potiskan«, se spominjata Tomaž in Andrej Toporišič.
Na študiju v Lj. je spoznal Ludvik Karničar, Koroški Slovenec; občudoval ga je »kot strokovnjaka, poštenjaka in zavednega Slovenca«.
J. Toporišič je obvladoval vse jezikovne ravnine in o njegovem jezikoslovju in le redki so upali pisati o njegovem jezikoslovju, pravi urednik zbornika Marko Jesenšek, FF UM.
Krivičnost do njega je izpostavila Helena Dobrovoljc, ZRC SAZU, ki je spomnila, piše T. Jaklič, »da ga po odhodu s FF (UL) niso predlagali za zaslužnega profesorja, zaradi česar ni mogel predavati ali mentorirati, že prej pa zaradi njegovega ostrega peresa in kritike dolgo niso našli mesta v akademskem okolju. (- Na SAZU?, B.M.)
Toporišič je veljal, tako Janez Dular, »za samozavestnega individualista, neobčutljivega za očitke, da se je kdaj tudi motil in zna biti neprijeten polemik.«
Andreja Žele, FF UL, v zborniku piše o Toporišičevih opažanjih iz 70-tih let, ko je dejal, da se bo kultura slovenščine izboljšala z ustreznejšimi učbeniki, več jezikovnega pouka, več urami pouka stilistike in praktičnega sporočanja, s književnojezikovno kultiviranostjo profesorjev v šolah.
Irena Stramljič Breznik, FF UM, »se je spomnila Toporišiča za katedrom kot dobrega pedagoga, ki ne skopari z didaktičnimi opozorili«, Irena Orel, FF UL, pa kako je znal približati jezikoslovje »na prepričljiv in vabljiv način ter je spodbujal razmišljanje z zgledi in preverbo v rabi.«
Kaj bi Toporišič rekel na aktualni predlogu zakona o visokem šolstvu in slovenščini v njem, so se mnogi vprašali in tudi odgovorili: »da žal ne znamo slediti Toporišičevi dediščini«, končuje T. Jaklič.

Pahorju žal za univerzo, Marušič molči. B. Šuligoj, Delo, 12.10.2016
Odpustitev 12 profesorjev UP in njihovo prezaposlitev zgolj v ZRS je takole komentiral Boris Pahor:
»Žal mi je, da sem postal častni doktor na unviverzi, ki je tako lahko ranljiva /…/ UP, ki je del primorske kulture.« Gre za »nazadovanje univerze https://www.upr.si/sl/ , če ima na humanistiki (FHŠ) tak upad zgodovine in filozofije.«
Nemogoča se mu zdi izjava, da so tem profesorjem »preklicali pogodbo zaradi nesposobnosti. /…/ Ne vem, kaj misli g. Marušič /…/ to, kar počenja ne spada v noben okvir /…/ kulturnega ravnanja«, pač pa »v samovoljo, v hotenje za nek svoj cilj, /…/ zaradi katerega je on rektor.«
»Iskreno mi je žal, da moram doživeti takšno početje na slovenski univerzi s tako grobostjo in diktaturo. Zato apeliram na slovensko vlado, da odloči o življenju inštituta , da ga /…/ usposobi in bo vsaj /…/ ZRS igral vlogo, ki bi ga morala igrati univerza.«
Boris Šuligoj piše, da je »akt o ustanovitvi samostojnega zavoda ZRS http://www.zrs-kp.si/ že pripravljen« in da rektor Dragan Marušič http://draganmarusic.si/sl/ »ni hotel komentirati izjav B. Pahorja in akcije študentov humanistike.«
O predavanjih za »nesposobne profesorje«, ki so jih organizirali študenti UP piše tole:
Na Titovem trgu v Kopru, pred Univerzo, nato - zaradi dežja - v kavarni Loggia in v Mladinskem kulturnem centru so se »nadaljevala predavanja iz pedagoškega procesa odpuščenih profesorjev, ki jih je poslušalo kakšnih 30 študentov. Prvi dan sta »predavala akademik Jože Pirjevec in zgodovinar Borut Klabjan (- tudi sodelavec http://eui.academia.edu/BorutKlabjan, B.M.) o partizanstvu in spomenikih z rdečo zvezdo, o potrebi po bolj uporniškem duhu v naši družbi.«
J. Pirjevec: »To je zame najpomembnejše predavanje v mojem življenju /…/. Zaradi takšne izkušnje in zaradi podpore študentov sem /…/ hvaležen tistim, ki so nas pripeljali v to.«
Žan Miha Šulek, študent 3. l. zgodovine (FHŠ UP http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/ ): »To je manifestacija, s katero želimo rektorju dokazati, koga so izločili iz študijskega procesa, /…/ za nas pomembne ljudi, ki so bili zanimivi in so nas dosti naučili. Ne protestiramo nasilno. Pokazati želimo, da smo mladi intelektualci /…/. Vsi smo vpisani na FHŠ. Pobuda je prišla z naše strani in tudi celotna organizacija je naša – študentje od tretjih letnikov« (- t.j. zaključni letnik 1. bolonjske stopnje, B.M.) »do absolventov in študentov druge stopnje. Veliko nam pomeni, da so se profesorji odzvali. Ta predavanja niso uradna /…/ iz rednega študijskega programa, ampak kljub temu zelo koristna za nas. Lahko širimo in poglabljamo znanje. So zelo zanimiva«, ne »dolgočasna, saj smo na njih še bolj sproščeni kot običajno.«
Vesna Mikolič, FHŠ, nekdanja dekanka: »Profesorji smo se radi odzvali na povabilo študentov, ker gre za pobudo, ki razgalja škodo, ki jo /…/ doživlja univerza. /…/ Vsi, ki opozarjamo, da je bilo odpuščanje profesorjev nezakonito in tudi neetično, čutimo poslanstvo predaje našega znanja študentom. Kajti večina odpuščenih profesorjev je pripravila študijske programe na UP, zato samo upamo, da bodo vsi programi ostali /…/. »Za ta predavanja zunaj univerze smo izbrali zanimive teme, primerne za čas, ki se nam dogaja.« Napovedala je, da bo manifestacija trajala ves teden, saj se želijo študenti od profesorjev dostojno posloviti.
(- Glej še npr.: http://www.regionalobala.si/novica/odpusceni-profesorji-predavajo-na-prostem-roka-pravice-stiska-rektorja-koprsko-tozilstvo-vlozilo-obt; http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/rektor-marusic-dobil-sodno-klofuto-odpuscene-profesorje-mora-takoj-spustiti-nazaj-v-predavalnice/405783

Zaslužkarski menedžerji, bankirji, profesorji; populizem; etika v raziskovanju; DUTB, EF UL

Menedžerske plače. Ko celo država išče obvode lastne zakonodaje. Dnevnik, 8.10.2016
Ker so pred leti v državnih podjetjih in bankah nekateri zaslužili 10.000 evrov plače je vlada po izbruhu finančne krize tega lotila »s populističnim administrativnim ukrepom«; namesto z vzpostavitvijo zdravega mehanizma upravljanja.
»Sprejela je t.i. Lahovnikov zakon« http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Matej-Lahovnik in te plače omejila na največ petkratnik povprečne plače. Zaradi tega marsikje niso mogli dobiti sposobnih vodilnih, ki bi jih »brez dragih zunanjih svetovalcev /…/ popeljali iz finančnih težav.«
Zato si je npr. šef in rešitelj Elana Robert Ferko, dal preko kadrovske agencije dal izplačati 80.000 evrov in bil kasneje obsojen na družbeno koristno delo.
Nedavno so v vodstvu DUTB ('slaba banka' http://www.dutb.eu/en/default.aspx ) s predsednikom Markom Snojem razpravljali »o obvodih Lahovnikovega zakona, da bi lahko menedžerje ustrezno plačali. » To »spominja na nedavno afero z nadomestili za stalno pripravljenost, s katerimi so si profesorji na fakultetah (UL) zviševali mesečne prejemke.«
(- Glej o tem vrsto člankov na www.nsdlu.s v Novicah in teh Pogledih, B.M.
Vendar pa niso »samo menedžerji v državnih družbah in profesorji /…/ nezadovoljni s plačo. Med njimi so recimo tudi pomočnice vzgojiteljice in zdravniki. Njihov sindikat Fides http://www.sindikatfides.si/ , ki se pripravlja na stavko, je /…/ predlagal izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Če jih bo država uslišala, lahko v javnem sektorju pričakujemo niz podobnih zahtevkov. Toda takšna pot je edino prava«, ne pa poskusi »obvodov obstoječe zakonodaje.«
Spremembe Lahovnikovega zakona se napovedujejo že nekaj časa, »vendar nobena vlada nima poguma, da bi ga /…/ spremenila.« Če ga ne bo in bo »popustila pod pritiskom javnosti«, bo to iz »enakih razlogov, kot je bil pred 6 leti sprejet: populističnih. In spet se bo isko obvode.«

Akademska prostitucija. D. Keber, Objektiv, Dnevnik, 8.10.2016
Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber, MF UL, se ob predlogu http://www.mz.gov.si/ za uvedbo tobačnega pol evra, ki bi šel za varovanje zdravja kritično odziva na utemeljitev zavrnitve tega predloga s strani finančnega ministrstva. Le-to se namreč »sklicuje na študiju ekonomske fakultete (EF UL), ki napoveduje zelo velik padec prodaje cigaret in s tem prilivov v državni proračun.«
Naj bi jih pocenili, da bodo ljudje več kadili in bo več trošarin in še pri pokojninah bomo prihranili...?
D. Keber je kritičen predvsem zaradi načina financiranja študije in še ene take.
»Študijo ekonomske fakultete je plačala multinacionalka Imperial Tobacco.«
(- Poskušajte najti to ali podobne študije na http://www.imperialtobaccoscience.com/, B.M.)
»V javnosti kroži še ena študija, ki se kiti z imenom ekonomske fakultete« (- tudi EF UL?, B.M.), ki dokazuje, »da je javno zdravstvo mogoče rešiti samo tako, da ga še bolj privatiziramo. Plačale so jo zasebne zavarovalnice. Ali za tema študijama res stoji ekonomska fakulteta? Morda njeno ime njeni učitelji zgolj zlorabljajo pri svojih zasebnih rabotah – ampak zakaj o tem njih ustanova molči? Ali nima kake strokovno-etične komisije, ki bi bedela nad vsakršno neoporečnostjo študij, ki nosijo njeno ime?« (- Ima: http://www.ef.uni-lj.si/nase_vrednote/eticni_kodeks . To vprašanje zadeva tudi Univerzo, t.j. UL in njeno etično komisijo; tudi za EF UL velja kodeks: http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/eticni_kodeks/. B.M.)
D. Keber povezuje zadevo z dodatki za stalno pripravljenost, na UL in pravi o avtorjih študij z (EF) UL:
»Če /…/ za temi javnimi uslužbenci, ki se prostituirajo za dodaten zaslužek, stoji tudi njihova ustanova, je akademska sfera res globoko zabredla. Imam razlog za pesimizem: ta ustanova je dala dva dekana in enega ministra za finance, ki so si dali izplačevati nezakonite dodatke.«
(- En dekan EF UL je bil kasneje minister, vmes predsednik UO UL; drugi je bil-a dekanja. D.K. ne omenja šolske ministrice. Res pa so vsi trije nezakonite dodatke vrnili. Glej arhiv teh Pogledov. B.M.).
Očitno pa je zaslužkarstvo na EF UL že stara stvar, vsaj med nekaterimi, ki so tam v službi; D.K. piše:
»Eden od njenih profesorjev mi je že pred desetletjem dejal, da je njegova fakultetna plača zanj zgolj žepni. - Pozabil je, da mu daje tudi zdravstveno zavarovanje in druge ugodnosti socialne države. – Ker je po tem poznan, sem mislil, da se samo širokousti.«

Tiste, ki znajo, zmorejo in povejo

Ženske v slovenski politiki. Razmerje moči med spoloma bo težko spremeniti.
Katarina Bulatović, Delo, 8.10.2016
V zadnjih letih smo bili večkrat priča vzponu žensk v politiki, opaža Andraž Zorko, Valicom.
In našteva: V stranki LDS so za predsednico izvolili Katarino Kresal (2007 http://www.katarinakresal.si/zivljenjepis/), nato še Ljudmilo Novak v NSi (2008) in l. 2012 je Alenka Bratušek prevzela vodstvo stranke PS in bila prva premierka RS. (2013-2014, ). Trenutno je A. Bratušek na lestvici priljubljenih politikov bolj nizko, avgusta 2016 je v anketi Barometra dobila oceno 2,3. Nekoliko više je L. Novak, z oceno 2,6. Tik pod vrhom sta dve na začasnem delu v Bruslju: komisarka EU Violeta Bulc (3,3) in evroposlanka Tanja Fajon (3,2) .
V državnem zboru je med poslanci trenutno največ žensk doslej – 36%. Za večjo zastopanost je bila ključna uvedba spol kvote najmanj 35% na kandidatnih listah, meni Milica Antič Gaber (FF UL). »Seveda pa kvote ne delajo čudežev in stranke poznajo načine, kako jih zaobiti.«
Ženske politiki največkrat dobijo priložnost za vodstvo v kriznih časih, meni. Volivci jih takrat ocenjujejo strožje kot moške kandidate in predvsem po zunanjem videzu. Zaradi tradicionalnih družinskih obveznosti imajo manj časa za druženje, socialne mreže pa vplivajo na kadrovanje na nekaterih vodilnih mestih. Mnoge od njih politiko zapustijo ali jih iz nje kako drugače preženejo, pravi.
Časnik na kratko predstavi 7 žensk v politiki, gospodarstvu in znanosti:
Alenka Bratušek, *1970, magistrica menedžmenta (FDV UL), direktorica direktorata za proračun, poslanka PS, predsednica vlade, zdaj poslanka Zaab. https://sl-si.facebook.com/alenka.bratusek
Alenka Žnidaršič Kranjc, *1959, dr. ekonomije, članica uprave KBM Infond, svetovalka za privatizacijo podjetij v vladi J. Drnovška, lastnica zavarovalnice, nadzornica uprave Luke Koper. https://www.finance.si/227954
Ljudmila Novak, *1959, učiteljica nemščine in slovenščine, županja Moravč, evroposlanka, ministrica za Slovence po svetu, zdaj predsednica stranke NSi. http://nsi.si/predsednica/
Mata Kos Marko, *1995, dipl. novinarka (FDV UL), direktorica urada vlade za informiranje, vodja kabineta predsednika GZS, zdaj veleposlanica v Nemčiji. http://berlin.embassy.si/index.php?id=443
Tanja Fajon,* 1971, magistrica mednarodne politike (FDV UL), dva mandata v evropskem parlamentu. https://sl.wikipedia.org/wiki/Tanja_Fajon
Verica Trstenjak, *1962, dr. prava, generalna sekretarka v vladi J. Drnovška, , sodnica in generalna pravobranilka na Splošnem sodišču EU, zdaj univerzitetna profesorica (– na Dunaju http://www.univie.ac.at/ , https://sl.wikipedia.org/wiki/Verica_Trstenjak, B.M.)
Violeta Bulc, 1964, magistrica informatike in poslovoden, lastnica in direktorica Vibacoma, svetovalka podjetjem, ministrica za kohezijo in strateške projekte, zdaj evropska komisarka. https://sl.wikipedia.org/wiki/Violeta_Bulc

Cerarjevi nasledniki stojijo v vrsti. Aleksander Lucu, Nedeljski, 12.10.2016
V svoji 'družabni' rubriki – za nekatere sporni - Aleksander Lucu piše o težavah, ki jih imajo desni, levi in tisti vmes, z iskanjem naslednjega predsednika vlade.
Strankarska prvaka, trenutno sprta, Ljudmila Novak in Janez Janša napovedujeta razpad vladne koalicije, vendar ne moreta preprečiti, piše Luc, krepitve sprejemljivosti Mira Cerarja; zaradi ostre izjave Gorana Klemenčiča o sodnikih se manjša pozornost za »vsakotedenske ulične predstave političnega romarja Aleša Primica in njegovih pred sodiščem v Lj«, ki bi s čolničkom s'pod Triglava zaplul v reko Vislo na Poljskem, kjer se je sicer verni narod uprl omejevanju splava.
Vladna stranka SMC je poleg neizbežnih povzpetnikov »pridelala nekaj vrhunskih politikov, od predsednika DZ Milana Brgleza« - ta bi premagal tudi predsednika Boruta Pahorja - »do šefinje poslanske skupine Simone Kustec Lipicer in /…/ generalne sekretarke vlade Lilijane Kozlovič
Na volitve se že »tudi pripravljajo v štabu Zorana Jankovića«, ki bi iz Slovenije rad naredil Ljubljano.
Levica »(SD in druščina« preverja priljubljenost dveh 'svojih' kandidatk. Nataša Pirc Musar »ima vse očarljivosti«. Nekdanja novinarka in sedanja evroposlanka Tanja Fajon bi bila lahko predsednica SD ali mandatorka vlade, meni Luc.
Nato piše še o Novi24TV http://nova24tv.si/ , o Pričevalcih https://www.rtvslo.si/pricevalci/ Jožka Možine na nacionalni TV, o SDB/Udbi, takratnih krajah v cerkvah in njeni dejavnosti v Munchnu…

Alenka Žnidaršič Kranjc. Intervju. S. Kos, Objektiv, Dnevnik, 8.10.2016
O tem kako nam gre po vseh teh letih in kako naprej se je s Suzano Kos pogovarjala Alenka Žnidaršič Kranjc, lastnica Prve Group in nadzornica Luke Koper.
(Kako nam gre?)
»Na hitro in od zunaj se zdi, da gre Slovencem zelo dobro, kavarne so polne, zvečer je mesto (Lj. ?) polno, imamo se 'luštno', na morje nas gre še dno veliko, kar kaže /…/ gneča na cestah /…/. Ko sem pridejo tujci, ne morejo verjeti, da nam gre tako dobro. A to bogastvo, s katerim narod razpolaga, je še vedno rezultat socializma, govorim o lastniških stanovanjih, vikendih… Dejansko pa trenutno izvajamo strategijo poražencev, in ne /…/ zmagovalcev. Tako resnično izgubljamo.«
(Odločevalci zavestno vodijo v poraz?)
»Vtis je tak, kot da /…/ edino /…/ želimo na nemški vlak.« Zadnja »strategija, ki nas je potegnila naprej« je bila »strategija vstopa v EU in prevzema evra. /…/ Zdaj imamo dnevne /…/ odločitve, ki nas peljejo v to, da podarjamo svojo akumulacijo oz. je ne ustvarjamo, nismo racionalni pri svoj odločanju in zato izgubljamo.«
(Pravite, da se denar pretaka od revnejših držav k bogatejšim in da nosilci oblasti služijo EU in tistim, ki se želijo polastiti našega… Verjamete v te teorije zarote?)
»Vzrokov za to, da izgubljamo, je več.« Najprej ljubosumje »do sebi enakih, ki jih želimo ohraniti tam, kjer smo sami. Ne želimo, da bi se kdo dvignil nad povprečje.« Zato mnenje, »da lahko samo tujci premaknejo Slovenijo« in veselje, »ko nas je tujina pohvalila, kako smo rešili bančno luknjo v l. 2013«, čeprav s preveč denarja.
»Ne verjamem v teorijo zarote, pač pa v teorijo denarja. /…/ tujina je zainteresirana za profit (pri odkupu terjatev bank) /…/ Slovenci pa /…/ tujcem omogočijo, da pripeljejo kupce sem. /…/ zanje tukaj delajo« in »po teh povezavah pridejo do služb v tujini. /…/ Verjemite, vse je stvar denarja!«
(Minister za javno upravo se je v ZDA dogovarjal s korporacijami, postajamo podizvajalski servis…)
»Slovenija /…/ se mora povezovati. Nimamo velikih korporacij, torej smo lahko le podizvajalci drugih. Nimamo svojega kapitala in ga ne podpiramo, torej smo lahko le v tuji lasti. /…/ Problem pa je, da nimamo ničesar več. Postajamo predmestje. Taka državica, kot se nam je pred leti zdela Makedonija, smo zdaj mi: nekaj na poti proti tehnologiji in razvitim državam.«
(Ste za dostojne pokojnine, kot lasnica zavarovalnice ste za dodatno pokojninsko zavarovanje…)
Dohodek v starosti ne sme biti nižji kot je bil v času zaposlenosti, saj se pojavijo nove potrebe, npr. odhod v dom. Sicer pa so nedostojne tudi plače.
(Delavci, upokojenci živijo nedostojno?)
»Absolutno prevelik odstotek Slovencev živi človeka nedostojno življenje.« Kako upokojeni preživi z 40% prejšnje plače, s 400 evri? Nekateri imajo še druge prihodke, delajo na vrtu, drugi čistijo po stanovanjih, a enkrat po 75-tem letu tega ni več.
»To, da je nekdo delal 40 let in si ne more v Lj. plačati stroškov« in rabi socialno pomoč ali pakete RKS »enostavno ne gre.« 45% upokojencev dobiva manj kot 50 evrov, kako naj »preživi oseba, ki živi sama in plača za ogrevanje 250 evrov, 100 evrov za vodo, elektriko in odvoz smeti in ji ostane 150 evrov na mesec? Naša generacija lahko vnovči svojo akumulacij, to, kar imamo, so stanovanja. Če /…/ si iz Lj. ali z Obale« s prodajo tega premoženja »plačaš dom.«
(Rešitev v pokojninskem zavarovanju?)
Dolgoročno »ni druge rešitve, kot je varčevanje«, tudi v obliki pokojninskega zavarovanja. »Ministri govorijo, da je rešitev /…/ v dvigu gospodarske aktivnosti«, a to se ne dogaja. »Zato bo za /…/ dostojno življenje v starosti moral poskrbeti vsak sam /…/. Treba je pritisniti na državo in delodajalca, da za delavce poskrbi.«
(Kako naj pritisnejo prekarni delavci? Delodajalec bo odpovedal pogodbo…)
A. Ž. K. se s tem ne strinja. »Poglejte, pomemben del prekarnih zaposlitev je takšnih zato, ker posamezniki izkoriščajo pozicijo bruto – neto, ki je pri prekarni zaposlitvi ugodnejša.« Nekdo je npr. »pripravljen prejeti 2000 evrov bruto in mu neto pri tej obliki zaposlitve ostane več.
(Delodajalci ne želijo zaposlovati za nedoločen čas!)
Tudi s tem se ne strinja. V nekem trgovskem podjetju ne morejo dobiti trgovcev, mesarjev, »mi v Prvi iščemo ljudi s srednjo, višjo in visoko izobrazbo /…/. Ljudi za redno zaposlitev ni.«
(Ste za znižanje podpore brezposelnim?)
Vprašati se moramo, ali je ustrezno, da tisti, ki/ko dela, dobi manj kot takrat ko je odvisen od socialne podpore. »Absolutno je treba preveriti celoten sistem socialnih pomoči.«
(Demografski sklad?)
»Osrednji problem je, od kod sploh dobiti vi /…/ da bo demografski sklad napolnjen.« Tega premoženja pri nas ni. »Pogovarjamo se o deležu Zavarovalnice Triglav /…/ 400 milijonov evrov, potrebe pa so bistveno višje.«
»V bistvu gre za /…/ debate (- strank, koalicij, Desus, SMC…), kako si bomo zdaj neke pozicije delili, ne pa /…/ kako bomo reševali pokojnine.«
(Brezposelnost je pri nas 7,8%, na Češkem 3,9%. Zakaj?)
»V Sloveniji je 60.000 ljudi, ki ne bodo šli nikoli več delat. Latentna brezposelnost je težava /…/ in tako kot Nemci bomo morali začeti uvažati delovno silo.«
(Podaljšali bi delovno dobo, spodbujamo zaposlovanje starejših, veliko mladih je brez službe.)
»Problem zaposlovanja starejših sta njihova nefleksibilnost« in ker so za 20% dražji, zaradi dodatka za minulo delo.« Trenutno je »dovolj prostih delovnih mest za vse, ki želijo delati. Podjetja iščejo ljudi in ni odziva na razpise.«
(Kam bi napotili otroke v uk?)
»Kaj bi svetovala otrokom? Naj gredo in se učijo tisto, kar jih veseli, delati pa bodo morali tisto, po čemer se povprašuje. Če si dober, lahko postaneš bogat v kateremkoli poklicu«, npr. kot kuhar ali mesar. »Ne vem, kaj je narobe npr. z diplomirano komunikologinjo, ki postane vrhunska kuharica in zna vrhunsko skomunicirati, zakaj je njena kuhinja dobra. Imam pa otroke, ki so vsi že pri kruhu.«
(Ženske v politiki?)
Volilni sistem bi moral omogočiti, da bi bilo v parlamentu polovica žensk. Tako bi se »pogovarjali o ustreznih stvareh. »Moški način razmišljanja je drugačen /…./, ženske se ne ukvarjajo s frakcijami, vojnami, tehnologijami, ženske razmišljamo, kako poskrbeti za otroke.«
»Nisem feministka, ne verjamem /…/, da lahko ženske bolje izvedejo stvari in nisem za kvote in enakovredno zastopanje v nadzornih svetih.« Za oblast se »trenutno borijo predvsem nesposobne ženske« in imamo negativno selekcijo.
»Težava je predvsem v tem /…/, da se pogovarjamo o irelevantnih zadevah, ne pa o stvareh, ki so pomembne za ekonomiko in posledično večje bogastvo vsakega Slovenca.«.

Rojevanje naroda, kulture, jezika, države; prišleki, množice, aristokracija, izobraženci; Karniola, Lj.,

Aristokracija z Gradišča pri Bašlju. Blaž Račič, Delo, 10.10.2016
Gorenjski muzej Kranj http://www.gorenjski-muzej.si je v mestni hiši pod naslovom Slovani, kakšni Slovani? razstavil opremo plemičev nekdanje Karniole (- 8./9. st. n.š. https://sl.wikipedia.org/wiki/Karniola, B.M.)
O časih med 6. in 9. stol. in takratnih ljudeh pravi Vesna Vidrih Perko, muzejska svetnica, da »je staroselsko, romanizirano in pokristjanjeno prebivalstvo od konca 6. stol utonilo v valovih slovanskih prišlekov, pri tem pa je dalo /…/ pečat nastajajoči kulturi in jeziku.«
K dognanjem o nastajanju te nove kulture, jo povzema B. Račič, so prispevala odkritja grobov v Kranju in okolici ter najdbe z Gradišču nad Bašljem pri Preddvoru http://www.heritage-route.eu/sl/gradisce-above-baselj/places/#.WL62mIWcGcw (ostroge, pasna garnitura, del meča, kose, mikalnik glavnik za česanje volne itd.), pa tudi z Ajdne nad Potoki (pred Jesenicami https://sl.wikipedia.org/wiki/Ajdna , B.M.).
Oprema konjenika, orožje, uporabni predmeti in nakit kaže na vodilni sloj in dokazujejo vpliv Frankov. Najdbe so tako razkošne, da »upravičeno govorimo o plemiški opremi karniolskih knezov.«
(- O Karantancih in Karniolcih: http://www.savel-hobi.net/leksikon/zgodovina_sl/zdruzitev3.htm.)
Čeprav arheološke najdbe (iz 8./9. stol na Gorenjskem) običajno imenujejo 'slovanske' V. Vidrih Perko meni, da bi bilo ustreznejša označba 'staroslovenske'. Opozarja, da »narod brez preteklosti, brez lastne dediščine, ki jo razume in varuje /…/ nima prihodnosti«. Dodaja, »da je odtujenost od lastne dediščine tudi eden od poglavitnih virov nestrpnosti do drugih kultur in narodov.«

Kristalni čas. Lojze Kovačič, (Podlistek, 22, 23), Delo, 10.11.2016 in 11.10.2016
V svoji knjigi (Beletrina, 2016) pisatelj opisuje, kako se je znašel in kaj je razmišljal med množičnimi zborovanji par let pred osamosvojitvijo Slovenije, tudi na Kongresnem trgu (- 1988, gl. spodaj, B.M.)
»Pač množica v katastrofi in defektih, ker vsakdo izgubi sebe /…/. Notri ali zunaj, ničesar ne razumeš /…/. Če gledaš od dale, imaš neko /…/ stališče, najbrž nepravično, če si notri, ploskaš kot na koncertu, ker tvoj sosed tudi ploska /…/. Poudarjam, gorim o sebi /…/ v tem nestvarnem času, polnem znamenj, simbolov, parad, obred, ceremonij, formulacij, gest, ki ga ne obvladam. Kaj naj stori človek pred to množico? Naj se skrije? Saj buta tvoja vrata, ne moreš ostati brez komentarja. Nekateri od mojih kolegov so se vrgli v to kot vroči kopalci v mrzlo vodo, eni do grla siti nepravičnosti, drugi zato, ker je njihova igra v umetnosti šla tako daleč od resničnosti /…/ in so se zdaj prepustili vodam pristnega življenja, tretji /…/, da 'ohranijo svoje ime' potomstvu, nekateri /…/ iz /…/ zveze z zdavnaj preminulo duhovno aristokracijo naroda«, druge privlači »anarhija itn., itn. … le kaj imam od tega, če naštevam /…/?. Priznam, če imaš krizo, udeležba v /…/ gibanju plodna, sam sem to izkusil /…/ stal na glavi in pozabil nase /…/ sebe sem čutil v oklopu /…/ 'lucidnosti', discipline, pravice /…/ na 'svoj osebno divji način' samotnega borca… Predaleč grem, vem, … vse je invalidno, dogodki, jaz, tole zapisovanje… /…/ podobno kolodvoru, vlaki /…/ saje, dim, piski, šine, signali, ure, vrabci, nasipi, tekajoči potniki, se ne poznajo med seboj… Ne morem se otreti občutka iz l. 1938, ko sem prišel prvič s starši sem, da je to mesto, glavno slovensko mest, osamo železniško vozlišče. In vsa dežela tranzitno ozemlje /…/ in njeni prebivalci železničarji in potniki na rajži .. Šele za gozdovi in hribi, v mirne gričevju, /…/ v belih hiškah ob Muri je obstalo življenje vkoreninjencev /…/. Ampak tudi v mestu je ostalo nekaj teg … rdečelično dele z dekoltejem /…/, kmet s klobukom /…/ nekaj zarobljene rustikalne sile od nekdaj… vendar preplezana« (- najbrž 'preplozana', t.j. oguljena, B.M.) »sukna na žaltavem telesu univerzitetnega profesorja, ki hiti skozi Zvezdo (Kongresni trg) z malinastim nasmeškom in zoženimi očmi, v katerih se poleg globoke moraličnosti nenehno obrača strojček lastnega ugonabljanja s samozaničevanjem … groza! Kakšna odurnost močiti svoj smodnik! In refleksi v mladih, ovire močno priostrenih kolov, zabite v zemljo in zraka … polevropski, polbalkanski narod …, o, če bi se ovedli, kakšna moč je to! A ne, treba se je zanikati! Jaz sem /…/ pisal majhne zgodbe, ker sem misal, da pripadam velikemu narodu – velik /…/ potrebuje senzibilne detajle, da se udomači /…/ Kitajci /…/ povesti o čričkih /…/ nočeh /…/ v gorskih samostanih, o sprehodih skozi nasade oljk /…/… Zmotil sem se : to je bil majhen narod, ki je potreboval velike zgodbe… vcepljalo so mu to željo po velikih tekstih, /…/ po Zgodovini, /…/ sakralni arhitekturi celo tržnic in javnih stranišč, po ekshibicionizmu, povzdigovanju. Ti si narod vrtičkarjev, so mu rekli, malih kmetov, pridnih delavcev, učiteljev, obrtnikov, železničarjev, hlapcev, kravjih dekel itn. … Iz tega, kar živite vsak dan, se ne da narediti ničesar, če se hočete zavedati svoje veličine, morate… itn. itn. ... Vse samo v dobro sveta, nič za človeško naturo…
Tole je ta naša Bengalija, na evropski celini z raznimi plemeni, rasami, narodnostmi, s tremi osnovnimi etničnimi skupinami - Slovani, Romani, Germani« (- szomszed-e M. je izpustil, značilno! B.M.) »dežela mešancev, ki jih druži edina skupna stvar, ki jo imajo za pravo domovino … jezik … pazljivost, skrb, nenehna panika okrog njega pred tujimi vdori, sovražna nastrojenost navzven, stroga nadzorovanost navznoter … takšnega introvertiranega jezika ne najdemo pri nobenem narodu. Jezik, ki so ga ustvarili tisti, katerim sem kot 11 letni fant sledil z občudovanjem /…/ v lesenih okvirih na hodniku ljudske šole Ledina (Lj. http://www.o-ledina.si/ ) … Sebestijan KreljFrance PrešerenJernej KopitarFranc ErjavecMatija Kastelec« (- https://sl.wikipedia.org/wiki/Matija_Kastelec. Morda pa Miha Kastelic https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Miha_Kastelic ? , B.M.) ... Janko KersnikUrban JarnikMartin Slomšekpater ŠkrabecSimon JenkoJanez Svetokriški … Janez Mencinger Adam BohoričValentin VodnikPrimož TrubarMurn Aleksandrov itn. itn. legitimno slovensko plemstvo, aristokracija, ki sem jih hotel pripadati, ker sem z vsem srcem želel postati vitez…« /…/
»In danes znova po izročilu taiste aristokracije pesniki sestavljajo ustavo, zakone, nacionalne programe, državotvorne listine… In čemu ne? Tu prihajam v kontradikcijo s svojim prejšnjim mnenjem, a tako je – kaj ni vse naše življenje le podvrženo dvojnosti? … Glej sfinge, kentavre, pasjeglave bogove na začetku naše zgodovine. Vsi živimo v kulminaciji dvojnega življenja … /…/ Misliti in biti, to je dvoje … umetnost, znanost, trgovina, vzgoje in tisti, ki te stvari uresničujejo, sta dve med seboj povsem ločeni zadevi /…/.
… Dva milijona ljudi in štirje milijoni konceptov, narod egocentrikov… z životom na pisanem Balkanu, z glavo zarinjeno med tri (? 4, B.M.) evropske meje kot bolnik med aseptične blazine /…/ v svojih duhovnih dirkah enkrat hitri kot Lepota /…/ drugič počasnejši in zato kičasti /…/ v senci vplivov, ki padajo čeznje z vseh štirih strani neba, da se komaj kdo lahko izkoplje in dvigne glavo… Nočem biti ujetnik. Zdaj je Slovenec ujetnik Slovencev. Pod gospostvom Slovencev. /…/ To se dogaja zdaj, /…/ ko se oblikuje skupnost… /…/ Največja nesreča so stari shirani volkovi, črni in rdeči, ki so vsak zase požrli polovico tega naroda in zdaj obdelujejo svoje vrtove, kot da se ni nič zgodilo /…/. Zdaj gledajo drug drugemu pod prste … drug drugega z udarnimi pregovori obsojajo na dolge kazni in smrt … mladi jih govorijo z akcentom starih, star z akcentom mladih… /…/ KOMUNIST. BELOGARDIST. IZDAJALEC. UBIL TE BOM. ČAKAM NATE. /…/ Duše so postale v očeh slogani, ki govorijo kot prižgani televizorji… /…/«.

Državna varnost, 'Udba'; osamosvajanje Slovenije; kriminalisti, študij varnosti, VŠNZ

Kristalni čas. Lojze Kovačič, (Beletrina 2016, podlistek, 21), Delo, 8.10.2016
»Jaz sem nekoč sebe v tem mestu (Lj.) popisoval od vogala do vogala – prazne izložbe in kopice zastav, luksuzne butike in sejemske prapore /…/ zdaj« (1987/88) »bi moral nekaj čutiti, denimo, kako si za izšepetano šalo v Šestici dobil 30 dni kehe… a nič. 'Kadar si na oblasti, braniš oblast', mi je pred leti na Golniku razlagal /…/ bivši uslužbenec Državne varnosti (SDV, Udba, UJV…), ki se je po Rankovićevem https://hr.wikipedia.org/wiki/Aleksandar_Rankovi%C4%87 padcu zaklenil v svojo so in se ni maral več odzivati službi, ker ste likvidirali mojega šefa. 'Kdor moti oblast, tega je treba brez milosti odstraniti, ni važno kako.' Klobuk dol, zmeraj je treba priznati, da poleg tvoje stvarnosti obstajajo še druge /…/. In se tole, kar vidim v mestu … dogodki, avanture … dotikajo mojih stanj /… in se tale dokument, krhek, oslabel kot jaz, dotika nekega dokumenta, nekega drugačnega bivanja /…/?«
»… to je zgodovina od Egipta naprej, od prekupčevanja s kadilom, od balonskih bankirjev do danes. Zgodovina nima nobenega smisla več … nobenega gibanja kvišku ni več, somraka človeštva, nobene iluzije več o tem, nobenega blefa… /…/ Štiri desetletja« (-1945-1985, B.M.) »čofotati ob svoji deski v razburkanem toku, potem iznenada otipati tla pod nogami in stopiti na kopno /…/ to je prevara. /… In kaj bi hotel ti? Ne vem, odgovarjam kislo./…/ pred dialektiko smo šibki, zato lahko govorimo le 'modro, belo, reče' https://sk.wikipedia.org/wiki/Slovansk%C3%A9_farby , ker le to obstaja… Ta množica zdaj, ki je napolnila prostor, da bi ga naredila znova zgodovinskega… V njej so pomešani vsi, krivi in nedolžni… prav. So tisti, ki se tolčejo po prsih kot junaki in žrtve političnih keh, v katerih so zares odsedeli kazen za denarne transakcije in goljufije. In tu vidim t.i. raziskovalce literature, poznavalce, učenjake, kritike, informatorje, na podlagi iztrganih citatov so brezbrižno uničevali avtorje in knjige in zdaj protestirajo zoper justico«
(- Lahko gre za proteste pred vojaškim sodiščem na Roški, lahko pa tudi zborovanje na Kongresnem trgu, 21.6.1988: https://www.youtube.com/watch?v=8zN3o8lT56A B.M.)
»ker je /…/ sestavila sračja gnezda novih kontekstov, po katerih zapira in obsoja intelektualce. In glej /…/ eden, ki se je /…/smejal tvojim zgodbam o posiljevalskih prijemih samoupravljanja /…/. In tule je še simpatičen študent, ki z vojaško natančnostjo razvršča ste svojih kolegov na trgu in vpričo študentov izgublja študenta v sebi in tu sede na podij. In tu je dober pisatelj, ki kot sekretar nekdanje partijske celice deli ukaze kolegom in vpričo kolegov izgubi pisatelja v sebi in sede na podij…«.

Tajne službe. Bilo kuda Udba svuda. J. Demšar, Objektiv, Dnevnik, 8.10.2016
Kriminalist Jakob Demšar http://www.varensvet.si/jakob-demsar-predsednik-drustva-kriminalistov-slovenije/ piše o »udbovcih«, kot jih nekateri označujejo, tudi zato, ker pred osamosvojitvijo predavali na Visoki šoli za notranje zadeve (VŠNZ).
Eden od njih ga je l. 1982 pol ure »'zasliševal' v svojem kabinetu na PF (UL), 'kamulfiran' kot mlad asistent. Bil je resen in strog, kot se za udbovca spodobi, postavljal mi je sofisticirana strokovna vprašanja, ob katerih sem se močno potil.« Ne ker bi deloval proti državi in partiji ampak »ker sem ta dan /…/ opravljal zadnji izpit iz predmeta Mednarodno javno pravo /…/ obsežno in podrobno /… sem moral poznati vlogo prava v odnosih med državami. Prav blestel nisem, a za sedmico je bilo.«
Izpit je opravljal pri asistentu DT, ker je bil profesor Bohte https://sl.wikipedia.org/wiki/Borut_Bohte več mesecev službeno odsoten, v Afriki.
»Po izpitu smo se s kolegi dobili v bližnji Platani (- PF UL je bila takrat na Kongresnem trgu, Platana je še… B.M., kjer smo ob pivu komentirali naše (ne)znanje na izpitu. Nihče ni omenil, da bi ga DT nagovarjal z delo v Udbi. (- Tajna politična policija v SFRJ: https://sl.wikipedia.org/wiki/UDBA, B.M.)
Da je DT 'udbovec' je v reviji Reporter trdil Igor Omerza, ki kot dokaz navaja da je bil »DT tudi predavatelj na 'slovenski akademiji Dzeržinskga' – na nekdanji višji šoli z notranje zadeve (VŠNZ) v Lj.« (- Danilo Turk, prejšnji predsednik RS https://sl.wikipedia.org/wiki/Danilo_T%C3%BCrk , o člankih I. Omerze, v glasilih, ki so blizu opozicijski SDS glej http://www.najdi.si/najdi/udba,%20omerza. V SZ je bila policijska šola: https://sl.wikipedia.org/wiki/Feliks_Edmundovi%C4%8D_Dzer%C5%BEinski. B.M.)
Glede omenjene (slovenske) 'misteriozne' šole piše J. Demšar (- končal je PF UL), da se je vodstvo notranjih zadev v SR Sloveniji (RSNZ, SDV) zavedalo pomena izobraževanja, zato je l. 1967 ustanovila šolo za miličnike (policiste) v Tacnu, nato pa še višjo šolo za notranje zadeve. (- VŠNZ, kasneje visoka šola v UL; njena naslednica je FVV https://www.fvv.um.si/, B.M.)
»VŠNZ je bila ustanovljena sredi 70-tih let najprej kot samostojni odd. pri Višji upravni šoli v Lj. (VUŠ UL), kasneje je postala del izobraževalnega centra organov za notranje zadev in še kasneje članica UL. Strokovne predmete – kriminalistiko, policijsko pravo, informatiko, policijsko vodenje, varnostni sistem…- so predavali policijski strokovnjaki, za preostale predmete – kazensko pravo, sodna medicina, mednarodno pravo, psihologija, upravni in prekrškovi postopki, kriminologija… - pa so bili s posebnim sporazumom angažirani predavatelji VUŠ, PF /…/, MF, vrhovnega sodišča in /…/ tožilstva. Sami 'udbovci' torej, bi zaključili tisti, ki se jim v skladu z balkanskim rekom 'bilo kuda Udba svuda' le-ta prikazuje vsepovsod. Na VŠNZ so se izšolali številni policisti in kriminalisti, od katerih so nogi nadaljevali študij na pravni ali kakšni drugi fakulteti, kjer so nekateri tudi magistrirali in doktorirali.«
Na šoli so se »izobraževali tudi uslužbenci SDV, ki pa so bili v veliki manjšini.
»Mnogi študenti VŠNZ /…/ so v bitki za osamosvojitev Slovenije odigrali /…/ pomembno vlogo«, zato jih ni treba »oblajati« z udbovci. Eden od nekdanjih dekanov 'udbovske' VŠNZ dr. Boris Žnidaršič, je oktobra l. 1991 vodil /…/ policijsko enoto, ki je v Kopru pospremila /…/ JLA na grški trajekt.«
J. Demšar piše, da »smo vsi potencialni udbovci«, odvisno od tega »za katero politično stranko se poteguješ in za kakšno vplivno mesto se poteguješ.« Delijo nas »na udbovce in prave domoljube, za katere se ve, v katerih strankah in njihovih satelitih delujejo«.
»Gotovo sem tudi sam udbovec. Omenjen sem v Udba.net https://sl.wikipedia.org/wiki/Udba.net pod meni neznano šifro /…/ domnevam /…/ kot dolgoletni /…/ zaposlen v RSNZ/MNZ/Policiji /…/ dolgoletni šef gorenjskih kriminalistov«, preganjal je kriminal, korupcijo, sodeloval z avstrijsko 'udbo'.
Razmišljanje kriminalistov predstavi z besedami H. Hola iz Nesbojevega romana: » 'Resnični svet vodijo /…/ tisti, ki hočejo moč in tisti, ki hočejo denar.' /…/ Zato kriminalisti vedo, je najpomembnejši izvor kriminala denar, ne pa ideološka prepričanja.«
(- Za pisca skandinavskih kriminalk glej: http://kon-teksti.blogspot.si/2012/05/nesb.html , B.M.)
O obveščevalnih službah (OS, http://www.varensvet.si/obvescevalno-varnostne-sluzbe/ )
J. Demšar zapiše: »Njihov svet je paranoiden, manipulativen, nevaren in mračen, delovanje /…/ na meji zakonitosti, /…/ tudi onkraj nje.« Njihov način dela se ni dosti spremenil od Ramzesa, podobno delujejo FBI, Mosad, BND, KGB/FSB, MI5,6, Sova… , razen novih tehnologij. Vse »služijo političnim interesom in zbirajo podatke ne samo o zunanjih, ampak tudi o 'notranjih sovražnikih', zato imajo vse tudi atribute politične policije. Vse /…/ svoje državljane angažirajo za pridobivanje informacij – tudi diplomate, novinarje, profesorje, gospodarstvenike … In mnogim je v čast, da lahko kaj prispevajo k varnosti države, samo pri nas je to en gromozanski greh«. Tuje OS »svojih obveščevalcev ne izročajo drugim državam, podatke o svojih agentih in informatorjih čuvajo /…/ in njihovi člani ne pišejo pamfletov o svojem direktorju, predsedniku vlade.«
»Nadzor nad OS je največkrat siromašen, nestrokovne in zato pomanjkljiv. Njihovo delovanje je treba /…/ analizirati skozi zgodovinsko perspektivo in to naj opravijo neobremenjeni zgodovinarji, da ne bodo /…/ mnogih Slovencev po nepotrebnem oblatena zaradi dnevno političnih ciljev.«

Gledališče, komunizem; znanstvena fantastika; stalinizem, titoizem; klavnica; SZ, ZDA, SFRJ

Umetnost, meso na okostju teorije. Gregor Butala, Dnevnik, 8.10.2016
Izbor študij teatrologa Darka Suvina http://www.mladina.si/176949/dr-darko-suvin-filozof/ z naslovom Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma je izšel pri MGL http://www.mgl.si/sl/ s spremno besedo Alda Milohniča.
D. Suvin je bil rojen v Zagrebu *1930, zdaj je član akademije znanosti Kanade. Je med največjimi poznavalci Bertolda Brechta in znanstvene fantastike.
(Lahko postaneš komunist, če bereš sf?
(
-https://en.wikipedia.org/wiki/Science_fiction, S.F. - B.M.)
»Seveda /…/. Kajti znanstvena fantastika nam govori, da stvari niso nujno takšne, kakršne poznamo.« Saj veste: planet z metanskim ozračjem in drugačno gravitacijo… »In /…/ tudi družbeni ustroj drugačen – recimo družba /…/ v kateri ni antagonističnih konfliktov /…/ v smislu, da lahko nekdo preživi zgolj na račun drugega /…/, da sem jaz lahko bogat le, če si ti reven. Ti in še 5 milijonov« (- milijard?) »drugih – kot je to danes.«
(Brechta v Jugoslaviji v 50-tih niso poznali. Zakaj?)
D. Suvin je med prvimi pri nas predstavil Brechta https://sl.wikipedia.org/wiki/Bertolt_Brecht z izborom: Dialektika v gledališču, 1966.
»Jugoslovanska partija (KPJ) je bila /…/ v kulturnem smislu precej provincialna.« Po drugi strani so do Brechta nekateri gledališčniki , pravi D. Suvin, »zaradi svojih meščanskih umetniških izhodišč čutili odpor, spet drugi so menili, da za naše okolje ni primeren.«
Sam se s tem ni strinjal, zanj je bil Brecht v 50-tih, ko ga je »spoznal prek svojega delovanja v mednarodnem združenju študentskega gledališča, neke vrste 'titoistični utopist', zastopnik svobodomiselnega komunizma, kakršnega smo si želeli.«
(Komunizem? https://sl.wikipedia.org/wiki/Komunizem
D. Suvin o svoji generaciji, globoko protifašistični, ki je bila l. 1945 stara 15 let, pravi: »Bili smo priče 2. sv. vojne in ta izkušnja nas je /…/ temeljno zaznamovala. Sprva tudi nismo vedeli ničesar o zločinih stalinizma, /…/ zgolj, da s komunisti najbolj ločni in najbolje organizirani borci proti fašizmu, ki so nam rešili življenje, tudi moji družini. /…/ Toda v 50-tih l. smo spoznali, da je stalinizem https://prezi.com/wwu1tfi5fh_s/stalinizem/ nekaj groznega in da je teorija stalinizma – torej vizija enotne oblasti partije, ki je gonilo vsega in se ji vse drugo prilagaja – povsem zgrešena. Komunisti res vedo, kako priti na oblast, tega jih je naučil Lenin http://www.history.com/topics/vladimir-lenin , toda tega kaj početi, ko oblast enkrat imajo, jih ni mogel naučiti nihče /…/. Prvič /…/ je neko plebejsko gibanje prišlo na oblast in vzpostavilo nov red.«
»V takšnih razmerah potrebujemo pameten, odprt, premišljen komunizem-marksizem. Brecht je bil za nas antikapitalist in antistalinist /…/ skladen z duhom socialistične Jugoslavije. O Rosi Luxemburg https://sl.wikipedia.org/wiki/Rosa_Luxemburg se je takrat vedelo bolj malo; za Leninove nauke se je vedelo, toda Lenin ima dva obraza: imamo teoretika, ki je /…/ na pol anarhist, toda /…/ postati je moral neusmiljen diktator /…/, čeprav ne ravno s posebnim veseljem.«
(In tu nastopi Brecht?)
»Brecht je bil najboljši primer tega, kar je iskala moja generacija, torej nekakšen komunizem s človeškim obrazom, in to je ponujal v sila privlačni obliki, skozi estetiko, umetnost.«
(- Njegova najbolj znana drama Mati Korajža se še igra, npr. l. 2013 na ulicah Lj. https://www.youtube.com/watch?v=-WWlvU7b2wI B.M.)
»V svoji estetski očarljivosti je bil /…/ moj – in naš – način, da se razpravlja o svobodomiselnemu, anarhičnemu komunizmu.« (Titoizem? http://ojs.inz.si/pnz/article/view/174/290 )
(Ni šlo zgolj za teorijo…)
»Znanost je lahko zelo suha, kot npr. pri Kantu https://sl.wikipedia.org/wiki/Immanuel_Kant vse tiste sheme in pojmi /…./ je res zgolj okostje, medtem ko je umetnost meso, ki je na njem in ki na lahko ponudi nekaj živega, zapeljivega, človeškega. Dante /…/ je vzel pojmovni okvir Božanske komedije https://sl.wikipedia.org/wiki/Bo%C5%BEanska_komedija iz srednjeveškega katolicizma, toda beremo jo /…/ raje /…/ kot pa Tomaža Akvinskega. https://sl.wikipedia.org/wiki/Toma%C5%BE_Akvinski
(Danes se Brecht bere drugače…)
»Seveda, saj so se razmere resno spremenile.« Kot primer navaja Brechtovo dramo Sveta Ivana Klavniška« (- https://en.wikipedia.org/wiki/Saint_Joan_of_the_Stockyards pri nas še neprevedena in uprizorjena, dodaja G. Butala), ki se dogaja v čikaških klavnicah (ZDA) v zgodnjem 20. stol. Kasneje, v državi blaginje - »naj bo titoistična ali zahodnega tipa - ni mogla biti zanimiva – gospodarske krize ni bilo, stavk tudi ne. https://www.youtube.com/watch?v=ZzDVP9QVbpQ Danes pa nam neposredno govori o času, ki ga živimo«. https://www.youtube.com/watch?v=s_Dv2iQAaFo
(- Večkrat navajajo Brechtovo misel, da je knjiga orožje. To je iz njegove pesmi: Hvala učenja, glej (prevod) : http://www.kudprasila.si/bralni-vecer-bertolt-brecht-za-nami-rojenim-cetrtek-25-06-2015-ob-20-00-slascicarna-pri-rupertu-sredisce-ob-dravi/, B.M.)

Blagovne znamke v socializmu/kapitalizmu; Jugoslavija; šminkerji; Melanija, Rezija

Deci radenske Jamnice, prosim! T. Bernik, Objektiv, Dnevnik, 8.10.2016
V Zagrebu je Tina Bernik, ki piše o generalizaciji blagovnih znamk, naročila »radensko, /…/ vodo. Z mehurčki.« In natakar srednjih let jo je razumel in prinesel J /…/.«
Aljoša Bagola, ki je v agenciji Pristop skoval besedo Džabest -mladi je zdaj ne uporabljajo le za prenosne telefone – pravi, da nam blagovne znamke »zagotavljajo neke simbole«, soustvarjajo našo osebnost, saj za stvari »na katere smo čustveno navezani potrebujemo neko svoje poimenovanje.«
Radenska je bila »od začetka tudi dobro oglaševana«, »s svojo kampanjo Tri srca /…/ https://www.youtube.com/watch?v=anB_1_malmM je sporočala povezovanje, skupnost, najti pa jo je bilo /…/ po celotni Jugoslaviji /…/ s to zeleno sklenico, položeno na vsako jedilno mizo«, ki je vedno predstavljala »skupnost, družino/…/. In je postala sinonim za mineralno vodo /…/ tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije /…/.«
A. Bagola: »Mi smo se takrat seznanjali z blagovnimi znamkami in razen socialistične ideologije in Tita https://www.youtube.com/watch?v=zSX8-nN55Rs kot nekih simbolnih vrednosti ni bilo ničesar, s čimer bi se lahko identificirali. Vdor v ta sistem in rahljanje te ideologije s kapitalizmom je začelo ljudi malo bolj izpolnjevati in je postajalo pomembno, kaj imaš obuto /…/«.
Zanimivo, pravi, ko smo vsi »vozili mopede blagovne znamke Tomos«, moped ni dobil tega imena, pač pa je skuter postal vespa https://www.youtube.com/user/VespaOfficial . »Ker je bila očitno bolj zaželena, ker je bila iz tujine, ker je bila bolj fensi /…/ se pravi, da smo si takrat bolj želeli tujine /…/ stopnje razvoja« /…/ Poleg tega pa vedno obstajajo tudi neki kreativni monopoli, ki določajo tempo, in takšen je očitno ljubljanski. V Lj. so bili pankerji in šminkerji. In šminkerji so imeli vespe
V in ob članku je navedenih nekaj blagovnih znamk, znanih predvsem iz nekdanje Jugoslavije, delno po članku Helene Dobrovoljc: Pravopisna obravnava imen znamk /…/(2009).:
adidaske, športne copate, Addidas,
čokolino
, Droga Kolinska,
evrokrem, Eurocrem, l. 1967,
flomaster, Flo-Master, druga pol. 20.stol.,
kalodont, zobna krema, 1981,
kornfleks, Corn Flakes, 1884,
labelo, vazelin, Beiersdorf,
lučka, sladoled, Ljubljanske mlekarne, 1958,
najkice, športne copate, Nike
pume, športne copate, Puma
radenska, mineralna voda, Radenska
selotejp, Sellotap, 1937,
subrina, balzam za regeneracijo las, Ilirija,
superge, športne copate,
teflon, posoda z oblogo PTFE, Dupont, 1945,
termos, za ohranjanje temperature vsebine, Thermos L.L.C., 1910,
tetrapak, embalaža, Tetra Pak, 1953,
vegeta, mešanica začimb, ki jo je izumila hrvaška znanstvenica Zlata Barti, Podravka, 1959,
vespa, motorno kolo, Piaggio, 1946
(- Zgodba o šminkerjih, vespi in Melanii K.: Lepotica z zadnjega sedeža. B. Mehle, Dnevnik, 23.3.2016
- glej: http://www.nsdlu.si/?sec=117, B.M.)
viagra, zdravilo za impotenco, 1998,
vim, čistilo, William Lever, 1904,
zdenka, si, topljen, v trikotnikih, Zdenka, ust. 1897
A. Bagola pravi, je danes le malo izdelkov, ki bi dali ime podobnim izdelkom, npr. ipad, tablični računalnik. Ven se to zgodi vedno redkeje, ker smo preplavljeni z izdelki in z informacijam in tudi zaradi jezika, je postaja vse bolj vizualen:
»Mladi komunicirajo s podobami, ikonicami, emotikoni, ki povejo 10 besed sporočajo razpoloženja in jim vizualno /…/ pripovedujejo celovito zgodbo. Možgani so narejeni za trisekundno pozornost in današnji svet je idealen za to.« Ključnim tehnologijam je vedno »uspelo spremeniti človeško vedenje, /…/ imena, ki jih bodo posvojili mladi, so ključna imena iz Silicijeve doline«, ki diktira – pri sebi imamo telefone, živimo pa »v dobi teflona, kjer se nič več ne prime.«
Alenka Šivic Dular (FF UL) pripoveduje o primeru, ko je neko ime postalo »blagovna znamka«.
Ko je »Milko Matičetov http://www.primorci.si/?id=1013 , znan raziskovalec Rezije https://sl.wikipedia.org/wiki/Rezija , pred desetletji kot prvi prišel v Rezijo https://www.youtube.com/watch?v=tOb1h_befuA snemat govor z magnetofonom, so domačini besedo milko prenesli tu na druge – italijanske – raziskovalce v pomenu 'človek z magnetofonom'.« https://www.youtube.com/watch?v=Tfd1c5Ua4bU

Obiščite razstavo, primite knjigo v roke, pobrskajte, preberite, prisluhnite, premislite

Razstava o življenju v socialistični Jugoslaviji. M.V., Delo, 11.10.2016
Potujočo razstavo o modernizaciji življenja v Jugoslaviji med 1945 in 1990, ki jo je pripravil beograjski Muzej zgodovine Jugoslavije http://mij.rs/izlozbe/423/nikad-im-bolje-nije-bilo-u-ljubljani.html so odprli v Muzeju novejše zgodovine Slovenije http://www.muzej-nz.si/sl/news.php?id_news=412.
Jugoslovanski vsakdan je predstavljen v dveh sklopih, v ritmu življenja in leta.
(1) Ritem življenja predstavlja zasebno in poklicno življenje, od vpisa v vrtec prek šolanja, sprejema med pionirje in v mladinsko organizacijo, odhoda v JLA, zaposlitve, počitnic, vselitve v novo stanovanje pa vse do upokojitve.
(2) Ritem leta zaznamuje 6 najpomembnejših praznikov z njihovimi obredi, ki so vplivali na vzgojo ter vključevanja v družbene odnose.
Tako kot v drugih krajih »v katerem koli jugoslovanskem muzeju«, so v Lj. dodali kot lokalne posebnosti predmete iz drugih zbirk in tiste, ki so jih zbrali v posebni akciji. Na ogled so »brigadirske bluze z mladinske delovne akcije v Novem Beogradu l. 1969« (MDB, http://mda-ora.weebly.com/ ), otroške smuči Elan, prenosni televizor Iskra Minirama, kuhinja Marles in gospodinjski aparati (Gorenje ?, B.M.) (- Na fotografiji - Edi Šelhaus – so mladi brigadirji v sprevodu na Lijaku, 21.9.1947, ki nosijo pano z napisom: Zgradili si bomo novo Gorico.)
(Glej:http://www.academia.edu/10246190/Nikad_im_bolje_nije_bilo_modernizacija_svakodnevnog_%C5%BEivota_u_socijalisti%C4%8Dkoj_Jugoslaviji , B.M.)

Bosanci, ki so obogatili Slovenijo. Tomaž Mihelič, Nedelo, 9.10.2016
Vojna je l. 1992 prignala sem Sarajlijo https://www.youtube.com/watch?v=mTYtm_9No-4 Branka Đurića Đura, zadržala pa ljubezen. Igral je v mnogih filmih in TV serijah: http://www.imdb.com/name/nm0229301/. Za (koprodukcijski) film Nikogaršnja zemlja (2001 https://www.youtube.com/watch?v=Q_zQZrdXA4g ) je dobil 'Oskarja' http://www.24ur.com/oskar-tudi-za-slovenijo.html . Nedavno je tudi v Lj. režiral in igral predstavo Đurologija.
(- Še o gosto-ljublju: https://www.youtube.com/watch?v=eZPL6BLY_kM..., B.M.)
Za očetom je od Tuzle l. 2002 k nam prišel Denis Avdić in v 5. razredu so ga posadili v zadnjo klop, ko pa je »leto pozneje pokazal svoje znanje na nogometnem igrišču /…/ so se naenkrat vsi sošolci želeli družiti z mano.« https://www.youtube.com/watch?v=N2NYumoVHxU Živi v Lj., je komedijant idr.
Azra Bukić, por. Širok ni zaradi svojega rodu – sem je prišla l. 1973 - nikoli imela občutka manjvrednosti: »Na fakulteti so poučevali profesorji, ki so študirali v tujini, in tako sem bila v družbi svetovljanov na visoki ravni. Potem sem spoznala moža Janeza, se zaljubila, poročila in po 10 letih Banjaluko, saj so bili vsi moji bližnji pregnani«. V slovensko literaturo je vnesla nekaj južnega ognja.
(- Med izposojanimi romani je bil l. 2010 njen Na hrbtu črnega žrebca: http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Imena_popularnosti.pdf na 41. mestu. B.M.)

Mladi, delo, arhitekti

Služba je privilegij starejših
. I. Dernovšek, Dnevnik, 7.10.2016
Ob podatkih o naših delavcih, tveganju revščine in odhajanju v tujino (glej Novice) Igor Drnovšek navaja besede Tina Kampla, Mladinski svet Slovenije http://mss.si/ :
»Največji problem mladih je negotovost. Stopnja tveganja revščine med mladimi se povišuje, še zlasti žalostno pa je, da so med njimi tudi zaposleni.«

Vprašanje. Razmišljam o študiju arhitekture, biroji le izjemoma zaposlujejo, kakšen mora biti arhitekt, da bo lahko uspešen? R. Potokar, Delo, 7.10.206
Na vprašanje kandidata za študij arhitekture odgovarja Robert Potokar, Biro Ravnikar-Potokar:
»Najti redno zaposlitev v arhitekturnem biroju v Sloveniji je dandanes prava loterija, saj večina dela po načelu pogodbenega sodelovanja, ne redne zaposlitve.«
Zaradi negotovega investitorskega trga »biroji pravzaprav nikoli ne vedo, kaj bodo počeli naslednji mesec. In zato se seveda ne morejo odločati za redno zaposlitev svojih sodelavcev.«
»Še no velja, kljub krizi, da se bo za dobre, z znanjem podprte študente /…/, ki so samoiniciativni, ki v resnici nekaj vedo /…/ vedno našlo delo.
Pomembno je »znanje računalniških programov, tuje jezika, dojemanja prostora, oblikovanja, pa tudi širša strokovna in kulturna razgledanost – vse podprto z red dobro osebno mapo s čim več projekti na različnih področjih.«
Mladi arhitekt lahko »ustanovi lastno podjetje, se specializira za /…/ področje, ki je blizu arhitekture.«
»Mreženje je seveda pomembno, več ljudi ko poznaš, lažje je dobiti naročilo.« Najprej v širši družini, med prijatelji, »ki s začenjajo urejati stanovanja ali graditi hiše.«
»Pred leti sem večkrat sodeloval s Kariernim centrom ljubljanske univerze http://www.uni-lj.si/karierni_centri/predstavitev_za_studente/studenti/ . Skupinam študentov je predstavljal delo arhitekta, delo v arhitekturnem biroju. Mladi predstavo o tem še najlažje dobijo »z delom in sodelovanjem v posameznih birojih ali na natečajih, pri izrisovanju načrtov… /…/ Skratka, nasvet je, naj za boljšo predstavo poskusijo z delom v biroju. Za začetek v slovenskih ali pa tujih.«
Že med študijem se lahko »izpopolnjujejo v tujini, predvsem z izmenjavami Erasmus http://erasmus.si/ in, če je le mogoče, v različnih okoljih. S tem si širijo obzorje, jezik, predvsem pa pridobivajo potrebne izkušnje že med študijem. Podobno velja za kasnejše delo v tujini, za pripravništvo v kakem tujem arhitekturnem biroju. Za to morajo odlično znati tuje jezike, obvladati računalniške programe, predvsem pa imeti voljo, samoiniciativo in veliko potrpežljivosti, saj je arhitektura tek na dolge proge. Če mislijo, da jim bo uspelo v nekaj mesecih, se o zelo hitro izkazalo, da ni tako.«

Čez dolgih sedem let… ; kriza; gospodarstvo, infrastruktura, razvoj; ZDA, EU, Slovenija

Osem let po krizi – kdo je potegnil ta kratko? L. Gubo, Svet kapitala, Delo, 7.10.2016
O začetku, poteku in končevanju – gospodarske idr. – krize piše Luka Gubo https://lukagubo.si/blog/
Sredo 90. let je vlada ZDA z zakonom olajšala nakup nepremičnin, s subvencijo obrestne mere je povečala povpraševanje in število hipotekarnih kreditov, ki so jih nato banke prodale investitorjem po sem svetu. L. 2006 je začelo zmanjkovati kreditojemalcev, banke so zaostrile pogoje, začele so padati cene nepremičnin, obveznic in delnic – počil je nepremičninski balon v ZDA.
V Evropi je na začetku tisočletja vladal optimizem, tudi glede dodatnega združevanja EU. Nemčija je izvedla struktur reform predvsem trga dela, zato je bila st tam nizka, piše L. Gubo.
»Španija, Grčija, Italija in /…/ tudi Slovenija so bile v desetletju pred /…/ krizo v /…/ razcvetu. Vse je bilo idealno – gospodarska rast je bila visoka, brezposelnost se je vztrajno nižala, podjetja so veliko investirala in dodatno ustvarjala nova delovna mes, investitorji so bili zadovoljni z dobički podjetij, /.../ idealno, če ne bi bilo zasnovano čezmernem zadolževanju.«
Kot v ZDA nepremičninski, »so se baloni napihovali tudi v Evropi. /…/ Optimizem politike in gospodarstva v kombinaciji z veliko idejo /…/ EU, sta bila vzrok, da so vsi ravnali, kot da bo rast trajala v neskončnost.«
Podjetja pri investiranju niso upoštevala tveganja, politiki so pozabili na strukturne reforme »tako na stroškovni strani proračuna (subvencije, trg dela, pokojnine itd.) kot tudi na prihodkovni rani z optimizacijo davčne politike.« Zadolženost podjetij se je povečala, strukturna ravnovesja znotraj EU prav tako. Nemčija je uspešno implementirala strukturne reforme, preostali del Evrope pa ne.
L. 2008 je v ZDA propadla največja investicijska banka Lehman Brothers https://en.wikipedia.org/wiki/Lehman_Brothers , začela se je globalna finančna kriza. Centralna banka in vlada sta hitro reagirali, znižali so obrestne mere, odkupovali obveznice, pomagali bankam z dokapitalizaciji in odkupom 'toksičnih', prej odličnih, naložb.
Evropske države so odgovorile počasneje, ECB http://www.ecb.europa.eu/home/html/index.en.html je počasi nižala obrestne mere in pozno začela odkupovati obveznice – t.i. kvatitativno sproščanje. Dodaten problem so bile stabilne javne finance nekaterih držav EU, ki so - ob zadolževanju gospostva in države – prej imele najvišjo rast. Ker EU https://sl.wikipedia.org/wiki/Evropska_unija ni fiskalna unija, se primanjkljaji v proračunih držav ne krijejo iz presežkov v drugih, kot je to v ZDA. Tako močna Nemčija ni bila pripravljena presežkov »preusmerjati v periferne države Evrope«.
Zato so le-te krizo, največjo po depresiji v 30. letih 20.stol. preživele slabše kot druge v EU, kjer se je kriza umirjala počasneje kot v ZDA, kjer se je pred osmimi leti pričela.

Ni problem denar, problem je znanje ljudi. Pija Kapitanovič, Svet kapitala, Delo, 7.10.016
V pogovoru o razvoju v EU ugotavlja Violeta Bulc https://sl.wikipedia.org/wiki/Violeta_Bulc , evropska komisarka, da je za investicije v prometno področje veliko potencialnih sredstev, »nekje na bančnih računih, okoli 13 trilijonov« evrov, vendar je problem »absorpcijska sposobnost držav članic«, v katerih pripravi za investitorje zanimivih projektov »ni dovolj znanja, idej in usposobljenih ljudi. Kako te zagotoviti je naj naš največji izziv.«
(Postaja EU vodilna na področju tehnologij, inovativni uporabi dobrin in storitev?)
Konkurenčna sposobnost EU se zmanjšuje, pravi V. Bulc.
»Države so nekoliko zaspale pri četrti industrijski revoluciji, kjer so v ospredju informacijsko komunikacijske tehnologij, nove oblike mobilnosti in novi energetski viri.«
Z Junckerjevim skladom za strateške investicije EFSI http://www.eib.org/efsi/ so se že začeli prvi večji premiki za zagon investicij v Evropi«, ki bodo »generirale nova delovna mesta z višjo dono vrednostjo, /…/ ki bodo zagotovila večjo globalno rast.«
Njen resor v EU – infrastruktura, promet – ima na volj 24 milijard evrov.
(Investicije - kam?)
»Digitalizacija, razogljičenje prometa in pametna mobilnost so na mojem področju trije glavni stebri, ki privlačijo največ kapitala.«
(Kaj ste do zdaj uresničili na vašem področju?)
»Prve izvedene investicije so bile v sodobno ladjevje, ki uporablja zelene investicij, v zamenjavo javnih prevozih sredstev, v nekatere mostove /…/.«
(Kaj je v politiki drugače kot v gospodarstvu, po vaših izkušnjah v Bruslju?)
»V poslov svetu vse poteka precej hitreje, hitreje je treba sprejemati odločitve, ker se moraš ves čas odzivati na tržne potrebe. V administraciji pa moraš z distance opazovati dogajanje in predvsem vključiti trende, da ne nastane zmeda. Naš cilj je v okolje vnesti gotovost, da si investitorji upajo vlagati, da vedo, kako se stvari razvijajo. Na ravni komisije je izdelan procesni pristop, hkrati pa mi podjetniški duh pomaga pri izboljševanju stvari in hitrosti uvajanja sprememb. Vedno se sprašujem, kaj lahko spremenim, da bo to bolje služilo /…/ državljanom EU.«

Univerza, zgodovinarji, na Primorskem, razvoj; slovenščina v visokem šolstvu, znanosti

J. Pirjevec in še nekateri zgodovinarji ne smejo več poučevati. Delo, 1. oktobra.
G. Pretnar, Pisma, Sobotna Priloga, Delo, 8.10.2016
V svojem odzivu na pisanje o konfliktu na UP bralec Gorazd Pretnar http://www.rtvslo.si/blog/wajdouc/gorazd-pretnar/61230 iz Pirana najprej navaja izjavo akademika Pirjevca: »ZRS, iz katerega je nastala univerza, smo ustanovili iz zavedanja, da je treba na Obali ustvariti močno intelektualno središče, ki naj bi se enakovredno merilo s tistimi na italijanski strani meje.« Za G. Pretnarja je to zgrešen temelj, »kazanje intelektualnih mišic« sosedom ne pripelje do »razvoja in raziskav«.
Pred leti, ko se je »z izkušnjami in znanjem vrnil iz najboljših svetovnih laboratorijev« in je bil pripravljen na UP razvijati razvijajočo se panogo, ki se ukvarja z matičnimi celicami, je zaman vabil Darka Darovca (ZRS) na ogled podobnega inštituta Dunaju. Zdaj, ko ve, »da je bil ZRS namenjen zbiranju intelektualcev za kontriranje Italijanom« je vesel, da ni del tega.
Da je rektor UP Dragan Marušič na pravi poti ga je prepričala izjava J. Pirjevca, da ni pripravljen biti so-mentor na doktorskem študiju, ob mentorju »od tistih, ki so ostali na fakulteti, čeprav nima /…/ pojma o temi«.
G. Pretnar: »Pedagog, ki ne more v svoji glavi ločiti pedagoškega dela od vsega ostalega, ni za kateder. /…/ S citiranim stavkom, v katerem je kandidat /…/ zgolj postranska reč in kompromis nesprejemljiv je akademik /…/ pri meni izgubil ves akademski ugled.«

Zbudimo se iz prepričanja, da slovenščina ni več ogrožen. Delo, 24. septembra.
R. Jerala, Sobotna priloga, Delo, 8.10. 201
Na prispevek Petra Toša (24.9.) o domnevno usodnih posledicah univerzitetnih predavanj v angleščini se odziva Roman Jerala iz Lj. (http://www.mladina.si/166433/roman-jerala/, gl. tudi Novice, Poglede)
Uvršča ga med pozive, »ki hitro najdejo somišljenike v rastoči ksenofobiji v naši družbi« in »ne spadajo v pogled samozavestne nacije, polnopravne članice /…/ EU, kjer je slovenščina eden od uradnih jezikov.«
»Eden največjih problemov Slovenije je pretirana težnja po omejevanju in predpisovanju. Zakaj ne bi smeli prepustiti akademikom presoje o izvajanju posameznih predavanj /…/ še posebej na višjih stopnjah, v angleščini, če bodo /…/ prisotni študenti iz tujine?«
»Na Finskem ali v Nemčiji na univerzah /…/ lahko raziskovalci slovenskega rodu vodijo raziskovalne skupine in predavajo /…/ v angleščini. Če Slovenec na dunajski univerzi lahko študentom predava v angleščini, zakaj ne bi mogel Avstrijec v angleščini« na UL?
Nihče v tujini ne zahteva od predavateljev podila o znanju angleščine/nacionalnega jezika, strokovnost dokazujejo »z objavljenimi članki in vabljenimi predavanji /…/ obvladanje strokovne angleščine« je »za vrhunske znanstvenike razumljivo samo po sebi.«
»Enako velja tudi za prijave na nacionalne projekte v angleščini, ki /…/ vključujejo mednarodne recenzije. Dobro znanje tujih jezikov je sicer nepogrešljivo tudi za inženirje, podjetnike, novinarje in ostale /…/ tudi za politike /…/«.
Znanost je lahko samo globalna. »Slovenske znanosti ni, je samo znanost, ki jo delajo Slovenci ali znanstveniki v Sloveniji in je mednarodno primerljiva. /…/ Če želimo /…/ pritegniti talen od drugod in širiti vedenje o naših dosežkih, moramo to narediti tako, da bo razumljivo čim širšemu krogu. /…/
V Nemčiji nemški profesorji od svojih študentov pogosto zahtevajo, naj napišejo magisterij ali doktorat v angleščini, da omogočijo čim boljše širjenje dosežkov. /…/ Tuji študenti in predavatelji so odlični promotorji Slovenije po svetu, pa čeprav se bodo morda naučili samo nekaj slovenskih besed. Za slovensko terminologijo lepo skrbijo strokovna društva, kot je npr. Slovensko biokemijsko društvo in druga, ki imajo dobro delujoče terminološke komisije http://bio.ijs.si/SBD/terminologija.html , pa čeprav na nacionalnih kongresih z mednarodno udeležbo predavamo v angleščini.«
»Za uspeh Slovenije je bolj pomembno, da bomo prek znanstvenih dosežkov prispevali k razvoju družbe, kot pa da bi se zapirali pred vdorom tujcev in angleščine v slovensko znanost in visoko šolstvo.« Koristilo nam bo, »da se znebimo kompleksa majhnosti in ogroženosti. Precej bolj resna grožnja prihodnosti Slovenije je mačehovska podpora politike vlaganjem v znanost, ki postaja vse manj konkurenčna v svetu.

Inovacije, znanost, duhovnost, umetnost

Življenje je čudežno in sposobno samoorganizacije. Gorazd Suhadolnik, 50+, Delo, september 2016
Znanstvenik in pesnik Andrej Detela je konstruktor majhnih elektromotorjev in tudi avtor knjig.
(V čem je problem razvoja pri nas?)
»Večina ljudi v znanstvenih institucijah inovacije /…/ podcenjuje, ne zavedajo se, da je potrebnega zelo veliko strokovnega znanja. Še vedno so v miselnosti socialističnega obdobja, v katerem je bila lika razlika med industrijo in znanstveno elito, ki je pisala strokovne članke brez praktične uporabe.«
(Vas pa je zanimala …)
»… združitev obojega, presek, za katerega se je pokazalo, da je izjemno plodno področje.«
Naredil je nekaj projektov za električni bicikel, tudi prototip motorja za električni moped, ki bi bil nameščen v os kolesa, zanj dobil zlati medalji, a pri Avtoelektriki niso vedeli, kako bi ga tržili.
(Sodelovali z Japonci.)
»Zaposlil sem se na IJS https://www.ijs.si/ijsw/ , dobil japonsko štipendijo in l. 1997 začel delovati z japonskim podjetjem HDS.« Večkrat je bil tam, delal je od jutra do večera, vabili so ga v družine… Njegove motorje uspešno tržijo, imajo visoko ceno, so »najboljši motorji za pogon robotov na svetu«, pravi.
(Zdaj pa s podjetjem Ealphe.)
Rešitev za elektromotor, ki se vgradi v platišče kolesa je iskal 13 let.
»L. 2002 je k meni na inštitut kot diplomant (- FE in FMF UL https://si.linkedin.com/in/gorazd , B.M.) prišel Gorazd Lampič, ustanovitelj /…/ podjetja Elaphe, pri meni se je učil, takoj sva začela delati skupaj«, prva leta »prototipe, izdelovali smo jih v Avtotehniki, a počasni niso več znali vštric z našo inovacijo.« Najprej se je v ekipo vključil strojni inženir Joško Valentinčič, zdaj pa »še več mladih, sposobnih visoko motiviranih strokovnjakov«. http://in-wheel.com/ V zadnjih štirih letih se je »število zaposlenih povečalo s 5 na 50«, morda jih bo konce 2017 že več kot 100. Decembra 015 je kitajsko podjetje APG kupilo 20% delež in vložilo 10 milijonov evrov za testiranja avtomobilov. Načrtujejo »skupno družbo za serijsko proizvodnjo elektromotorjev na Kitajskem.«
(Kako je bilo na inštitutu?)
»Na IJS smo le s težavo dobivali projekte, zavrnjen sem bil pri skoraj vseh, ker nimam doktorata. Še posebno potem, ko je neoliberalizem pri nas udaril neposredno v znanost, so mi na inštitutu začeli očitati finančno nesposobnost, in l. 2012, ko so odpustili desetino zaposlenih, so me odpustili med prvimi. Na inštitutu sem želel ostati čim dlje, da bi imel ustvarjalno zaledje in brezplačen – spletni – dostop do znanstvenih člankov, kar je sicer zelo drago.«
(Vaša znanstvena tema je sintropija, to je ….)
»… nasprotje entropije«, nazora, »da v vesolju teži h kaosu /…/ pesimističen, vendar v znanstvenem okolju trdno uveljavljen pogled na svet.« Njen utemeljitelj Ludvig Bolzmann »je bil poročen z goriško Slovenko, njen glavni profesor na (dunajski) univerzi pa je bil Jožef Stefan Na počitnice je hodil v takrat slovenski Devin« (- pri Trstu) »in tam je, obupan, ker mu ni uspelo teoretično dokazati entropijskega zakona, naredil samomor.«
(- L. Bolzmann je bil profesor na več univerzah, v Gradcu/Graz je bil tudi rektor. Njegova žena, s Štajerske, Henriette von Aigentaler je imela sestro poročeno v goriško družino Šantel. https://it.wikipedia.org/wiki/Ludwig_Boltzmann https://www.geni.com/people/Henriette-Magdalena-Boltzmann/6000000018908607161. Njegov - in tudi Einsteinov - nasprotnik http://physicalworld.org/restless_universe/html/ru_bolt.html je bil tudi filozof in fizik Ernst Mach, povezan z Dolenjsko in Reko, glej o njem v teh Pogledih. B.M.)
(V knjigi 'Magnetni vozli', 2003 (2002), prepletate matematiko z zen, haiku poezijo. Od kod ta spoj?)
»Povezava med znanostjo, umetnostjo in duhovnostjo se mi zdi najbolj pravo delovanje. Prav prek duhovnosti je vse povezano /…/ na nekem globljem skupnem izhodišču.«
(Elektromotor z duhovnega vidika?)
»Upoštevati moramo tudi etične in ekološke vidike, da motor služi skupnemu dobremu. Ideal prihodnosti /…/ nenasilni, tihi in mehki avtomobili, zliti z okoljem, ekološki in neobremenjujoči, prijetni za vožnjo, z nizko energetsko porabo. /…/ vsa bitja v naravi spoštujejo ta načela. Slon v vsej svoji ogromnosti hodi povsem neslišno. To duhovno ozadje je nenehno poudarjal tudi Nikola Tesla. Od njega sem se /…/ veliko naučil.« (- A. Detela je napisal spremno besedo k prevodu knjige N.T. Moji izumi, glej: http://www.sanje.si/images/clanki/nikola_tesla_primorske_novice.pdf . B.M.)
(- Imeli ste težave s tistimi, ki se niso strinjali z vami …)
»L. 1987 sem Elektrooptiki izvedel poskus, ki sem ga pripravljal 4 leta. Dal je pozitivne rezultate, pokazalo se je, da se elektroni pod določenimi pogoji samoorganizirajo. Napisal sem temeljit znanstveni članek v angleščini in ga pripravil za objavo, a je niso podprli na FMF UL. To me je demotiviralo, da bi se za objavo boril še naprej. /…/ Zaradi predsodkov je bila sintropija za profesorje tabu tema, neprimerna za resno znanstveno debato.
( Vaša druga knjiga je 'Sintropija (v polifaznih zibelkah)'.
(- http://www.bukla.si/?action=books&cat_id=52&book_id=23212 . Poglejte in prisluhnite pogovoru o tem z A. Detelo, l. 2014. https://vimeo.com/104824527 , B.M.)
(Na čem temelji vaša ideja?)

Na »spoznanju, da je življenje čudežno in ima sposobnost samoorganiziracije, moč notranjega obnavljanja, zato, da se upora kaosu. Entropijski zakon še vedno obstaja, vzporedno z njim pa tudi njegovo nasprotje, zakon sintropije. Oboje je v ravnovesju.«
(Ste dialektični materialist?)
»Ko sem bil pred davnimi leti« (- konec 60. let?) »pri študentski Tribuni urednik za znanost, so me v šali razglasili za dialektičnega nirvanista.« (- Za filozofski in zgodovinski kontekst glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tribuna_(%C4%8Dasopis) https://sl.wikipedia.org/wiki/Nirvana , https://sl.wikipedia.org/wiki/Karl_Marx#Dialekti.C4.8Dni_materializem , B.M.)
(- Kako so se na Sintropijo odzvale znanstvene institucije?)
»Zmedeni so, še vedno se izogibajo resni znanstveni debati.«
(Zakaj? Kakšne bi bile posledice priznanja sintropije?)
»Zgradba teoretične fizike bi dobila nov življenjski impulz, naš duhovni odnos do sveta bi postal manj kaotičen, destruktiven, dolgoročno bi se raziskovalcem odprla pot k /…/ novim energijskim virom.«
(Povezava znanosti in umetnosti?)
»Suh znanstveni jezik je racionalen in prilagojen komunikaciji med samimi znanstveniki, ustrezen za sporočanje rezultatov, ko je neko delo že končano. Za poglobljeno predstavitev novih, razvijajočih se znanstvenih disciplin pa /…/ ne zadostuje, potreben je umetniški pristop, ki omogoča širši pogled, vključno z duhovnim ozadjem, z katerega se nove ideje porajajo.«
(- Za ozadje njegovih misli o duhovnosti in znanosti glej npr. članek Igorja Kononenka, FRI UL, v reviji Sensa, 8.10.2014: https://www.sensa.si/duhovnost/objektivna-znanost-in-subjektivna-duhovnost-sta-komplementarni/ in tam navedeno literaturo. B.M.)
(Pišete knjigo?)
»Da, kmalu bo izšla knjiga, v kateri sem družbenokritično opisal svojo zgodbo o sintropiji, kako se je stvar razvijala v slovenskem znanstvenem okolju, o čereh in o blokadah, ki sem jih doživljal, ter idejah, ki so me poganjale, nisem obupal. Bere se kot kriminalka o iskanju odrešilnih sledi in o družbeni gnilobi, ki jo je treba osvetliti, da bi lahko šli naprej.«
(- Glej razmišljanje A. Detele: O duši Slovenije i slovenačkom identitetu: Polja, s.- okt. 2016 http://polja.rs/wp-content/uploads/2016/12/Polja-501-PRINT-12-15.pdf - Prešeren, Cankar, Kosovel, Fukujama, Dunaj, Beograd, London, Amerika, Avstralija in Evropa, vojne, imperiji in kapitalizem, jezik, spoznanje in svoboda… Glej tudi slike iz Slovenije, ob predavanju o kreativnosti: http://videolectures.net/kolokviji_detela_nkp/ . B.M.)
(Sedanje družbeno dogajanje?)
»Zagotovo se bodo stvari radikalno spremenile oz. se že spreminjajo. Kot glavni problem vidim, da pozitivnih sprememb, ki se že jasno kažejo, v medijih /…/ ni, ker so pod vplivom zasebnega kapitala in zato zavirajo širjenje novih idej do ljudi. Prevladujoča večina sicer /…/ rine v zmedeno slepo ulico brez prihodnosti. Če se stvari ne bodo radikalno spremenile, nam grozi /…/ bodisi sesutje podnebja bodisi totalne vojne ali socialni kaos. Upam, da bo zavest o novi paradigmi dovolj hitro začela prihajati med ljudi, da se bodo lahko oprli nanjo.«
Nosilci teh sprememb, meni A. Detela, ne bodo »politiki, finančna elita ali tisti, ki kakor rešujejo svet v Davosu https://www.weforum.org/, saj prav oni povzročajo največje težave.«
(Smetišče zgodovine?)
»Veliki družbeni sistemi se bodo verjetno sesuli, najbrž že čez 5 let (2021), medtem pa na pogorišču že rastejo novi, manjši sistemi. Upam, da se bodo /…/ znanilci sprememb začeli združevati«; potreben bo »nov tip medijev, ki jih bo povezoval. /…/ splet je zelo dobra možnost«. Upa, da ne bo cenzure.

Prerokova dilema. A. Detela (v) Sintropija v polifaznih zibelkah. (samozaložba), Lj. 2013,
(- V tej knjigi Andrej Detela http://videolectures.net/andrej_detela/ napoveduje eksperimentalno preveritev svojega modela sintropije, vendar se zaveda, da »je dobro biti previden«. To izraža tudi v knjigi objavljena pesem, str. 333. B.M.)

Na svetlem splavu nestrpno čakaš odhoda:
predal se boš toku, ki bo iskal dom tvojih otrok.
S svojih varovanih zemljišč na obeh bregovih
spletajo Učitelji čez reko ugodne napovedi -
in bregovi so vedno bolj tesni. /…/
Ne spluj še, težka glasba leži ukleta med gorami
in dih ne more biti suženj telesa.

Razredi; samoupravljanje, Jugoslovanija, sociologi; JBTZ, Slovenija, kulturniki, narodna zabava z glasbo, kant(avt)orji; kapitalizem, novi svet

Imamo kapitalizem. Imamo tudi razrede? Kapitaliste? Proletariat? Delo, 1. oktobra.
L. Centrih, Pisma, Delo, 8.10.2016
V svojem članku Ali Žerdin (8.10.) piše, da je »v socializmu … vprašan o razedni strukturi družbe veljalo za tabu.« Ta trditev je za jugoslovanska 60. in 70-ta leta sporna, piše Lev Centrih, bralec iz Lj.
Že M. Djilas https://sh.wikipedia.org/wiki/Milovan_%C4%90ilas »je v Novem redu partijsko birokracijo /…/ imel za izkoriščevalski družbeni razred«. Preciznejši je bil E. Kardelj https://sl.wikipedia.org/wiki/Edvard_Kardelj , ki je v Smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja (1978, s. 112, navaja L. Centrih), zapisal, da 'obstajajo … tudi konflikti, ki imajo obeležje razrednega spopada /…/ med delavskim razredom' in njegovo lastno birokracijo.
Marko Kerševan http://www.sociologija.si/osebje/nekdanji-profesorji/marko-kersevan/ je to misel razvil v Teoriji in praksi, 1985, s. 1485, da namreč upravljavske skupine 'ne morejo biti funkcionarji družbenega kapitala, ne da bi bili hkrati tudi predstavniki delavcev'.
L. Centrih nadaljuje, da so obema pritrdili »upokojeni direktorji, ki so se v intervjujih zadnjih 25 let pritoževali čez samoupravljanje, češ da so jih obremenjevali instituti sestankov, delavskih zborov i referendumov, ki so bili v resnici obramba delavskega razreda«.
»Res je, da do konca 70-tih niso bile zaželene eksplicitne raziskave o razrednosti jugoslovanske družbe, a se je marsikaj povedalo implicitno«, npr. Josip Županov od sredine 60. let dalje.
(- Glej recenzijo ene od knjig J.Ž.: https://ojs.imin.hr/index.php/met/article/view/384/365, B.M.)
»Centar društvena istraživanja pri CK ZKJ(!) je v začetku 80-tih (!) začel z vsejugoslovansko raziskavo Klasno biće jugoslovenskog društva, kjer so imeli raziskovalci ljubljanske FSPN – danes FDV – ključno vlogo.« (- O tem raziskovanju javnega mnenja v SFRJ glej: http://www.mladina.si/162993/dr-peter-jambrek/ in http://www.mladina.si/91516/niko-tos/ , B.M.)
Skozi 80-ta so drezali »v razpadajoče samoupravljanje, do katerega je prišlo zaradi varčevalnih ukrepov /…/ v Mladini https://sl.wikipedia.org/wiki/Mladina_(revija)#Burna_osemdeseta in Časopisu z kritiko znanosti http://ckz.si/arhiv-ckz/arhiv-1973-2010 , v člankih, knjigah /…/ Bavčarja, Korsike, Kirna, Kovača, Mastnaka, Drenovca in še koga.«
V drugi polovici 80-tih se je zanimanje za razredno strukturo tedanje družbe zamrlo. Z Odborom za varstvo človekovih pravic (afera JBTZ, 1988) je v levem delu civilne družbe prišlo je do preobrata, ki je tlakoval pot v kapitalizem. Osrednja točka kritike je bilo »vprašanje disfunkcionalnosti jugoslovanske /…/ države. Do široke družbene mobilizacije tako ni prišlo med litostrojskim štrajkom (1987), ampak po aretaciji Janeza Janše (1988). Jože Mencinger je /…/ dejal, da ekonomija na devetdeseta leta nenadoma ni nikogar več zanimala. 'Prevladal je nacionalizem. Nihče ni razmišljal o denarju.' Kaj šele o izkoriščanju človeka po človeku«, končuje L. Centrih.
(- Lev Centrih je zgodovinar in sociolog, sodelavec nekdanje Delavsko-pankerske univerze, zdaj http://www.delavske-studije.si/ ; glej predstavitev: http://www.mladina.si/150636/kdo-zagovarja-demokraticni-socializem/ in njegovo analizo Kraljevine Jugoslavije in takratne slovenske politike: http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/TiP2011_1_Centrih.pdf . B.M.).

Kristalni čas. Lojze Kovačič, (podlistek, 2), Delo, 7.10.2016
»Če dolgo ležim in slišim po radiu /…/ slabe vesti ali zagledam hud prizor na TV ekranu, se počutim, kot da sem nekaj klafter pod zemljo /…/. Vstati moram in nekomu, ki mu verjamem, telefonirati, /…/ da bi se prepričal, da nisem v grobu.
Da bi se oblekel in šel v mesto … to bi bo, kot da bi padel v neko nadrealistično igro, /…/ v magnetno polje /…/. Grem po Titovi https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Slovenska_cesta,_Ljubljana in spim. Z rokami v žepih. Izogibam se kulturnih zbirališč … založb, omizij v lokalih, stoječih družb za izložbenimi okni Mercatorja, vseh t.i. premičnih prevezovališč za ranjence na duhovnih bojiščih … Dan, obilje luči na Metalki, Slaviji, 'črni vdovi', na stari rumeni 'Evropi', mestnih avtobusih, na misteriju socrealizma, ki ga nikoli nisem razumel oz. sem ga venomer popravljal v imenu svojega najbolj intenzivnega otroštva in mladeništva. Po zidovih grafiti v bran obsojene četverice, po vogalih lepaki, slike, na šipah sporočila Odbora…«
( - Četverica 'JBTZ' je bila obsojena pred ljubljanskim vojaškim sodiščem l. 1988, glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/Proces_proti_%C4%8Detverici, omenjeni odbor https://sl.wikipedia.org/wiki/Odbor_za_varstvo_%C4%8Dlovekovih_pravic, pa je bilo civilno družbeno gibanje, ki je prispevalo k osamosvajanju Slovenije. B.M.)

Zombi Praslovan, Lidija in Zoranov novi svet. Jaz Marž, Sobotna priloga, Delo, 8.10.2016
Glasbeno kariero je Zoran Predin začel s skupino Lačni Franz, megahit je postala pesem:
Sonček je in ti si skuštrana https://www.youtube.com/watch?v=yXccMY7Gfiw
Nato se je pridružil skupini Šukar in posneli so (– žanrsko pesem z okusom po sosedi Ilonki, B.M.):
Mentol bombon https://www.youtube.com/watch?v=qk1p8KmDiJQ , z Mar Django:
Ljubimec iz omare (1996) prvi naš gipsy swing, https://www.youtube.com/watch?v=Z4upsZ5hTdQ Bolj star bolj nor je pel že pred 20 leti; pel je stare jugoslovanske hite Magla, Galeb i ja, Ti si mi u krvi… v albumu: Tragovi u sjeti https://www.youtube.com/user/ilegalnipubertetnik?app=desktop.
Umetniško svobodo si je vzel l. 1984 s pesmijo Naša Lidija je pri vojakih, ki jo ima danes za začetek turbofolka pri nas:. https://www.youtube.com/watch?v=jG4OQL8WxUo »/…/ o pismu kmečkega fan svoji puci v vojsko. /…./ Prva generacij punc je v Sarajevu služila vojsko«. (- Takrat so poskušali s trimesečnim prostovoljnim služenjem vojske – JLA - za dekleta, B.M.)
(Ste imeli zaradi angažiranih besedil težave?)
»Kar se tiče angažiranosti, /…/ smo bili vedno bolj socialni kot politični, ampak kar nekajkrat smo pa vseeno imeli težave z režimom. Dva meseca pred koncertom je npr. »poslati besedila komandirju (policije) ljudske milice«. Je pa njegov Lačni Franz dobil tudi režimske nagrade, npr. sedem sekretarjev Skoja… http://www.leksikon-yu-mitologije.net/sedam-sekretara-skoj-a/
(Nagrade?)
https://sh.wikipedia.org/wiki/Nagrada_Sedam_sekretara_SKOJ-a
»Čas je pokazal, da so popolnoma zgrešile svoj namen. Za vedno bom ostal v izvrstni družbi Marka Breclja, Buldožerjev in še marsikaterega odličnega umetnika iz nekdanje Jugoslavije.
(Cenzura?)
Pri pesmi Praslovan https://www.youtube.com/watch?v=daZDjIq7I54 je komisija za šund postavila pogoj, da se spremeni pregrda beseda z…t' , ki je res grda, če jo iztrgaš iz konteksta, pravi Z. Predin in doda, da »na Balkanu nikoli ni povzročala težav. Opevane dejavnosti enostavno ni mogoče povedati lepše. Danes je hvalabogu že mogoče zapeti, da je nekdo
zajebal vse,
kar se je
zajebat dalo

čeprav se bojim, da ne bo dolgo trajalo.«
(V besedilu gre za jedro prostora, slovenstva, takrat je bilo subverzivno. Kako bi ga napisal danes?)
(- Velja vedeti, da smo peli himno Hej Slovani https://www.youtube.com/watch?v=CzS2pD-vO9s B.M.
Za hrvaško verzijo albuma Ladja norcev https://www.youtube.com/watch?v=s1t_uTE3hfo je napisal nov tekst Zombi Praslaven. Če je prej »ugotavljal, da so 'zajebali' vse za nazaj in da bodo zelo verjetno 'zajebali' tudi vse za naprej«. Po 37 letih potrjuje »da se je res zgodilo ve, kar je povedal /…/. Napovedal je kaos, ki je nastal zato, ker smo vsi po vrsti družbeno nezreli, ker smo se tako naivno pustili zapeljati nacionalizmom in propagandi zahodnega kapitala.«
Novo besedilo so mladostniki, »ki jih več ne vznemirjajo slavna 80-ta, so jo vzeli za svojo. Vrti se na glasbenih lestvicah po Srbiji in na Hrvaškem«, kar potrjuje, »da je Lačni Franz spet mlad. /…/ Sem tudi eden od redkih Slovencev, ki ga še poslušajo na Balkanu /…/ prisluhnejo tistemu, česar sami nimajo.«
(Česa nimajo na Balkanu?)
»Nimajo kantavtorjev. Đorđe Balašević https://www.youtube.com/watch?v=JQbbow1PnYQ je tako rekoč sam. Na Hrvaškem po smrti Arsena Dedića ostajajo samo še Ibrica Jusić, Drago Mlinarec in /…/ mlada Sara Renar. https://www.youtube.com/watch?v=GX0pLbNuosM
(Zakaj so pesmi v hrvaškem in srbskem jeziku pri nas popularne?)
»V Sloveniji je družba, ki je zrasla iz ekonomskih migrantov, postala najbolj aktivni del slovenske urbane družbe, ki /…/ ne posluša samo 'svojih', ampak tudi vse druge.«
(Kaj pa besedila novih narodnozabavnih, slovenskih? Seks, agresivnost…)
»Gre za nekakšno katoliško namigovanje na sek, ki se mu vsi smejimo in zraven zardevamo; vendar nikoli ne prestopi rubikona. Seks v trdi temi. /…/ V katoliškem svetu je več takšnih muzik /…/. Ameriška country glasba ji je zelo podobna«.
(Tudi v tem žanru je možna ironija, cinizem…, vas nič ne mika?)
Možna »bi bila edino parodija, katero pa se je nevarno igrati. Krasen je primer skupine Agropop, ki je hotela delati parodije https://www.youtube.com/watch?v=wpjv0V_nyc4 /…/, pa je na koncu postala sama del tega. /…/ Postali so to to, iz česa so se norčevali. Pravzaprav so se tega zavedeli in potem sprejeli zelo uspešno poslovno odločitev.« https://www.youtube.com/watch?v=XgRZ10o_KDI
(Kaj pa starejša narodnozabavna glasba? Zakaj taka priljubljenost?))
»Brata Avsenik sta /…/ postavila zelo visoke standarde /…/ tudi pri besedilih.« https://www.youtube.com/watch?v=V8mrWXvGTAE Izvedba je bila sijajna, saj so člani ansambla izhajali iz RTV orkestra.
»Urbana priljubljenost tega žanra je posledica /…/ simpatičnega nacionalizma, ki poskuša /…/ vzpodbujati nacionalno identiteto tudi na tak način, kar pa ne bo dolgo pilo vode. Samozavestnega Slovenca prisiliti, da mahal z državno zastavo za vsako figo je v obratnem sorazmerju z mahanjem zastavo devetega najlepšega predsednika na svetu.
(Napisali ste košarkarsko, nogometno himno…)
»Začelo pa se je z Zdravljico«, vendar niso peli uradne kitice, a je bila vseeno nekaj časa prepovedana, češ, oskrunili so Prešerna https://www.youtube.com/watch?v=tmWt5AnkP10 z rokovsko glasbo. »Po drugi strani so mi učiteljice pisal, ko zdaj otroci Zdravljico znajo na pamet prej pa so jih morali 'tepsti', da so se je naučili.
(Javnost se je različno odzvala na par vaših pesmi …)
V pesmi z naslovom Tisoč modro-belih rožic https://www.youtube.com/watch?v=rnTsHPE-k5g, ki jo je napisal v poletni vročini v bolnici, se je spraševal o … lalalala… in so starejše rekle, da je to svinjarija… »Še vedno je živa provokacija z Mravljinčarji in čeladarji, v katerem poje o variantah 'moškega ponosa« na narodno-zabaven način. »Lani sem na youtubu /…/ odkril, da je Srednješolski center iz …/ na svoji proslavi zapel to pesem. https://www.youtube.com/watch?v=53IsJhJrZnE Očitno spet ni nihče poslušal besedila. Prav zabavno je, kako se nekatere stvar spreminjajo, nekatere pa definitivno ostajajo enake. Recimo, današnja mladina je na enak način prizadeta, kot smo bili mi na začetku 80-tih. Takrat je umiral socializem, zdaj pa kapitalizem.«
(Kakšna je vaša današnja družbena drža?)
Kot muzikant si povabljen tudi na strankarske prireditve, pravi Z. Predin, »in ti jim skušaš dopovedati, da ne nastopaš za stranke, temveč izključno za denar. Ko jim to dopoveš, so vsi po vrsti užaljeni. Pospraviti moraš doma, v svoji glavi. Jaz sem to storil, naredil sem kup napak. /…/ Zdaj bi se postavil na to, da dejansko zahodni kapital prepoznavam kot osnovnega sovražnika, ki si nas prek raznih vzvodov skuša podjarmiti tako, da na prefinjen način in prek lobijev tudi privatizira stvari, kot je zdravstvo. Za te stvari si vzame čas in ima ga dovolj. Zelo se bojim za vse stvari, ki so še javne, da se bodo našli kvizlingi« (- 'leva' varianta razlage: https://levicarskebedarije.wordpress.com/tag/kvizlingi/ B.M.) », ki nas bodo prodali. Še bolj pa me skrbi zavedanje, da demokracija kot družbe ureditev ni več primeren model. Ni več zadostna, ker je kapital namenoma vzgojil neizobraženega človeka. Ljudi nenehno strukturira na svoj način in jim gradi pogled na svet z veliko vzvodi, ki jih ima na voljo. Kar je res grozno, je to, da neke očitno kvalitetne knjige novim generacijam niso več zanimive ali pa da /… humor ni več smešen. /…/ Tako pridemo do tega, da se ti 20-in-nekaj-letnik pohvali, da bere knjig. /…/ Takšna bo kmalu postala večina, če že ni, in ker je demokracija vladavina večine, vidim, da se n slabo piše, in da bo treba demokracijo nekako nadgraditi.«
(Elitizem…)
»… vendar ne vidim druge rešitve, kot da državo vodijo pametni in izobraženi ljudje. Države more voditi neizobražena masa. V tem smislu bo pisal, pel in nastopal. /…/ To je novi Lačni Franz
(- Glej podoben pogovor, o družbenem trenutku in dejavnosti LF konec l. 2016, v hrvaščini: http://www.soundguardian.com/zoran-predin-za-soundguardian-lacni-franz-je-bend-koji-hoce-i-moze-pjevati-glasnije-drskije-i-provokativnije-od-ostalih M. Trstenjak, SoundGuardian, 28.9.2016

Pravnik, kritik, profesor

Dr. Andraž Teršek, pravi filozof in javni uporabnik uma. J. Ogrin, Svet kapitala, Delo, 7.10.2016
Sin znanega radijske govorca, ustavni pravnik Andraž Teršek (FHŠ, FM, PeF UP http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/zaposleni/pedagoski-sodelavci/andraz.%20tersek ), ki se je v zadnjem času uveljavil z javnimi nastopi, »v katerih govori brez dlake na jeziku, ne ovinkari in se ne izogiba neprijetnim resnicam o »samozadovoljnem establishmentu, ki ga imenuje 'gospostvo'«.
Jernej Ogrin se je z njim pogovarjal kmalu »po tem, ko se je vrnil z delovnega gostovanja na univerzi v bosanski Tuzli. http://www.untz.ba/ In čeprav se v tujino z veseljem odpravi, ga /…/ stalni aranžmaji nikoli niso premamili. Imel pa je priložnosti.
A. Teršek: »Pred leti sem imel možnost dobi štipendijo za dveletni študij v ZDA, a sem se v zadnjem trenutku premislil. /…/ pretehtala /…/ je tudi navezanost na domače okolje, na prijatelje in družino.« Vedno so mu veliko pomenile »stranske dejavnosti, saj nikdar nisem bil posebej ravnan k enosmernemu in ozkemu akademskemu ustvarjanju.«
Odločitve ni obžaloval, piše J. Ogrin, saj je »iz izkušenj kolegov spoznal, da življenje in delo v tujini za 'gastarbeiterja' še zdaleč ni rožnato. Zato se je raje z mladostno zagnanostjo posvetil ustvarjalnemu delu v akademskem okolju« (- najprej na PF UL http://www.pf.uni-lj.si/ , nato na UP https://www.upr.si/sl/ , B.M.) , »pri čemer je bil pretirano idealističen in naiven, kar mu ni težko priznati:
'V letih, ko ima človek največ energije za študij in raziskovanje, sem verjel, da bo moj trud v akademskem prostoru prepoznan in cenjen. Prepozno sem spoznal, da zavzeto delo in ustvarjanje nikogar na akademiji« (- t.j. univerzi, natančneje fakulteti, B.M.) »ne zanimata, da imaš od tega prej like težave kot otipljive koristi. Žal pa sem to moral spoznati na težji način, skozi dolgoletne in včasih že skoraj nadrealistične negativne izkušnje.«
Zato zdaj nima »nikakršnega potrpljenja za ljudi na položajih odločanja, ki so bodisi intelektualno prešibki bodisi karakterno preveč pokvarjeni, da bi lahko uresničevali smoter svoje funkcije /…/ skrb za sočloveka, za človečnost sistema in za pravičnost družbenih praks.« Ko to prepozna »v sodni veji oblasti, morem molčati, niti gledati stran.«
(- Primer njegovega pisanja o sovražnem govoru: http://metinalista.si/hudicev-advokat-resne-groznje-svobodi-izrazanja/ , B.M.)
(O učenju in uporabi prava.)
»Pravo ni zgolj formalistično učenje pravnih redov na pamet. Na to preobsedenost s formalizmom pa sem naravnost alergičen, prav tako tudi na to, kako pravo interpretira 90% naših pravnikov.«
Človek je »tisti, ki pravo uporablja kot orodje. In če ima ta človek do prva, intelekta, filozofije /…/ ponesrečen odnos, če se prepusti vlogi nerazmišljajočega robota, potem pravo dobi slabšalni prizvok, kot ima danes.«
(Novodobni psihopati?)
»Odločajo, brez nadzora in odgovornosti. So na najpomembnejših položajih. V politiki, gospodarstvu, na univerzi. Točno vedo, kaj morajo govoriti, kakšen vtis morajo vzbujati, kakšna mora biti njihova drža, kako se dela /…/ z ljudmi. Kam želijo in kako se tja gor pride, tudi to jim je kristalno jasno. In ne občutijo, kar bi morali. Zato so neustavljivi. In vladajo.«
(Njegov odgovor na psihološke posledice bojev z mlini na veter?)
Kolesarski maratoni, tenis »prva ljubezen, košarka, nogomet, tek« so mu zdaj »ventil za sproščanje in čas za razmislek /…/ priložnost za kakovostno druženje in iskanje duševnega miru. Brez tekmovanja, z drugimi ali sam s seboj.«
(Knjiga)
U. Galimberti: O ljubezni. http://www.bukla.si/?action=books&cat_id=12&book_id=25826
(Glasba?)
Nick Cave. https://www.youtube.com/watch?v=FG0-cncMpt8

Gledališče, študij, poučevanje umetnosti, dialog, svetovanje

Režiser je samo stric, medtem ko je dramatik prava mama.
Patricija Maličev, Sobotna priloga, Delo, 8.10.2016
O gledališkem režiserju in dramatiku Miletu Korunu (»88 let in se še nisem naveličal, življenja«) http://sigledal.org/geslo/Mile_Korun pripovedujejo njegovi nekdanji študentje (AGRFT UL https://www.agrft.uni-lj.si/ ), kako jih je izzival s svojo meteorsko energijo, pišev uvodu intervjuja z njim Patricija Maličev. Nekatere je korenito prevzgojil, nekaterih ni.
Oktobra so v MGL Lj. http://www.mgl.si/sl/ uprizorili njegovo prvo dramo: Svetovalec, »katalog bizarnih dialogov«, kot pravi sam.
(V dialogu je najtežje prisluhniti partnerju…)
Nekoč davno je režiral TV igro, v kateri je nastopal tudi Frane Milčinski Ježek http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=2 . Pogovarjala sta se tudi o dialogu »in mi je na lepem prinesel dve knjigi predavanj svojega brata (- Leva, http://www.sazu.si/clani/lev-milcinski), psihiatra in univerzitetnega profesorja. Prva /…/ Splošna psihopatologija«, s primeri »kako je nekdo izgubil pamet«, druga Psihiatrov intervju, ki mu je ves čas brnela v glavi med pisanjem (drame).
(Svetovalec…)
»… človek, ki se rad pogovarja z ljudmi in ki bi jim rad pomagal.« Ni profesionalec in se »zanaša na prirojeno radovednost in na prepričanje, da človek že s svojo prisotnostjo pomaga človeku, /…/ m prisluhne, če ga zna poslušati.«
(… to ste vi? Podobne dialoge ste imeli s kolegi, igralci, študenti…)
»Ampak ti moji dialogi so postali gledališki tekst in so prišli v redno gledališko produkcijo.
(Kako ste prišli v to?)
»Svojo pot v gledališču sem začel z 18, 19 leti. Živel sem v isti hiši kot pesnik Janez Menart, na današnji Trubarjevi ulici. On je pisal pesmi, jaz pa nekakšne nadrealistične prizorčke. Nič ni bilo iz tega. /…/ ampak ko sem se začel zaznavati stvari v gledališkem in umetniškem smislu…«.
(Imate izkušnje tudi kot igralec?)
Ko je bil še čisto mlad, je v Drami nastopil kot stražar, s helebardo, Bratko Kreft http://641.gvs.arnes.si/kreft.html je režiral Henrika IV.
»Stal sem v levem portalu. Po diagonali /…/ na prestolu kralj. 20 minut je govoril monolog. Mislil sem, da bom umrl. /…/ Skrbinšek je bil izjemen, moderen igralec, sijajen psiholog. /…/ Vse skupaj je trajalo /…/ celo večnost.« Na svoji koži in duši je občutil »ta romantično-realističen pristop k gledališču«, ki je lahko mučen za gledalca.. Zato je kasneje Kralja Leara v Drami s Severjem je režiral čisto drugače.
Tudi v drami Svetovalec se je izogibal filozofiranju. »Dialog zahteva ekonomičnost« in strogost.
(Kaj je dramskih besedilih, v Svetovalcu najpomembnejše?) https://www.youtube.com/watch?v=bqR8IevtaR0
»Pomemben je kontekst. Kontekst časa in družbe. Ko sem pisal, sem se poskušal z namišljenim občinstvom pogovarjati o zelo perečih stvareh.« Boji se, da je preveč poenostavlja in upa, da so (pri režiji) »kar se jim je zdelo odveč, sčrtali. /…/ Čim manj besed, kajti /…/ računam predvsem na pavze. Molk včasih več pove kot še tako pametno besedičenj. Tišina je nekaj nadvse dragocenega.« /…/
»Včasih bi tudi Hamletu skrajšal kakšen monolog.«
(V vaši drami je tudi dialog o smrti.)
»Vprašanje smrti je vprašanje končnega smisla«, ki ga »ni, je samo množina nekaj majhnih smislov. V tem je smisel. V celoti. /…/ Je samo smisel tega trenutka na ozadju celote. Smisel tega palca, tega nosu, smisel mize… Zadovoljil sem se s tem, da se mi svet krči /…/ in da so mi pomembni detajli. Svet použivam z majhnimi grižljajčki, včasih sem ga z veliko žlico, kaj še z lopato, hotel imeti vse okrog sebe… Človek si v mladosti domišlja, da je svet neskončen, da lahko doseže to in ono. Čeprav sem se ves čas bal ljudi, situacij.«
(Ni bilo ravno obratno?)
»Težko verjamem. Kot tudi to, so bili nekateri študenti nad menoj navdušeni… /… /
(Študenti, zakaj?)
»Mogoče zato, ker jim nikdar nisem zavestno lagal. Če pa sem jim, sem jim z nekim razlogom /…/. Med predavanji sem veliko govoril o sebi. Kako doživljam svet in stvari, kako se lahko odprem, kje se zaprem. Mogoče /…/ jim je to približalo stvari, ki so jih zanimale. Ves čas sem bil kritičen do tega, kar sem govoril. In vem, d mi bo nerodno tudi, ko bom bral tale intervju. /…/ skromnost ali kaj.«
(Politika…)
»Dejstvo je, da je vedno več revnih med nami. Tako smo se vsega navadili in navajamo se tudi na to. Ne moremo več razmišljati o teh stvareh, jih pa čutimo. Ljudje so dejansko lačni, nimajo dela, nimajo kaj jesti.«
(- … v vaši drami…)
»… se pojavijo fantje, ki so brez dela in protestirajo s transparenti brez napisov« in »sem se jim skušal približati, zavoha njihovo situacijo, psiho, temeljno razpoloženje.« Pomagal si je s sarkazmom in ironijo. »Zato se v tem prizoru fantje še lovijo, ne vejo, kaj bi s protestom, v naslednjem prizoru pa kot anarhisti že prevzamejo oblasti in vzpostavijo svoj režim, ki pa na žalost – kako naj bi bilo drugače – ostaja le na gledališkem odru. Vendar fantje nočejo iz igre v realnost. Mogoče pa jim bo nekoč vendarle uspelo. Upanje ostaja – četudi samo na gledališkem odru!«

Otroci, učitelji, profesorici; generacije

Vsak otrok si zasluži odličnega učitelja, najboljšega prižigalca ognja. Sonja Merljak, Delo, 5.10.2016
Ob svetovnem dnevu učiteljev http://www.sviz.si/sdu2016/ jim Mojca Juriševič, PeF UL sporoča, naj »tudi takrat, ko so utrujeni in nejevoljni, ne pozabijo, kako pomembni s v otrokovem življenju.«
zanje je prevedla priročnik ameriških psihologov: https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/prodaja_predstavitev/Dvajset_psiholoskih_nacel.pdf
(Katero načelo bi izpostavili?)
»Študenti so omenjali načelo ustvarjalnosti: da je ustvarjalno mišljenje mogoče spodbujati. Sama pa bi poudarila vpliv učitelja na učence: njihova pričakovanja, pojmovanje učenčevih sposobnosti, povratne informacije in sodelovanje ter socialni kontekst, torej odnose in počutje.«
(In še?)
»Moja mentorica /…/ Cveta Razdevšek Pučko je bodočim učiteljem vedno polagala na srce, naj, kjer se le da, uporabijo magično besedo 'še'. Če rečejo, 'tega še nisi', sporočajo svoje pričakovanje, da 'še bo'. 'To ti še ne gre', sporoča, 'nekoč ti bo šlo'.«

Misli. (iš), Nede 5.10.2016
Francoski filozof Emile Durkheim https://en.wikipedia.org/wiki/%C3%89mile_Durkheim utemeljitelj sociologije in sociološke metode ter teoretik socialne integracije, je o družbi in o vzgoji dejal:
»Družba ni le vsota posameznikov. Je sistem, ki nastane zaradi povezav med posamezniki in ustvari posebno resničnost s posebnimi obeležji. Skupina ljudi misli, čuti, deluje povsem drugače, kot bi to počeli posamezniki, njeni člani, če bi bili sami.«
»Vsako novo generacijo ljudi vzgojijo njeni predniki: ti se morajo zato izpopolniti, da izboljšajo svoje potomce. To gibanje je krožno.«

Kristalni čas. Lojze Kovačič, Podlistek, 17., Delo, 4-10-2016
»Obrazi mladih okrog mene postajajo čedalje mlajši. /…/ To dela starost, ki čedalje bolj pripira oči /…/. Vse mlajši /…/ ljudje bodo okrog mene, na lepem bodo to 40-letniki, potem 50-letniki. Vsi se počasi spreminjajo v mladež in najmlajši med njimi, ki obiskujejo univerzo, bodo postali otroci iz vrtcev. Zadnjič /…/ ko sva šla z B. čez Ljubljansko polje, jo je pozdravila drobna deklica s psičkom. 'Tvoja učenka?' /…/ 'Ne, hčerka dr. M.-jeve /…/ sodnica.' Kmalu bo ves svet mlad /…/ jaz pa star. /…/ začuden, ko bo takle peteršiljček začel izrekati temeljne filozofske resnice, in /…/ se mi bo njegov zreli 'ampak' zdel še daleč pod njegovo mentalno starostjo.«

Izbira študija, študij, bodoči inženirji, astronomi, profesorice, raziskovalci; UL, Oxford, UNG

Zakaj ste se odločili za izbrano smer študija? Urša Rus, Mateja Marko, Dnevnik, 4.10.2016
V anketi med ljubljanskimi študenti so povedali:
Fatima Ibrišević, anglistika in južnoslovanske študije (FF UL): V gimnaziji jo je najbolj pritegnila angleščina pa še profesorice so povedale, da je poklic učitelja iskan. Južnoslovanski jeziki bodo olajšali zaposlitev, prevajanje ipd., če ne bo dela zanjo v šoli. Pri odločanju moraš upoštevati tudi delo.
Miha Jurančič, strojništvo (FS UL). Polic je perspektiven, naravoslovje prinaša širše možnosti. »Po dveh letih študija na fakulteti /…/ pa ocenjujem, da bi morali kvaliteto študija izboljšati. Potrebujemo več praktičnega dela ter mlajše in aktivnejše profesorje, ki ne bi predavali le s pomočjo grafoskopov (Smeh.) Mladim in ambicioznim /…/ je treba omogočiti, da napredujejo, ne pa da jih starejši pri tem zavirajo.« Upa tudi na nove fakultetne prostore.
Filip Kiko, grafično oblikovanje (NTF UL): Prihaja iz Slovaške, študira na Češkem v Lj. je prišel z Erasmusom. »Z izbiro študija v tujini /…/ delodajalcem pokažeš, da se lahko prilagodiš različnim okoljem, si samostojen in dobro govoriš angleško.« Od študija tu si obeta »več praktičnega dela, saj je bil študij na češkem v tem pogledu zelo pomanjkljiv. Praktične izkušnje pa so tisto, s čimer prepričaš delodajalce.«
Megi Batista, analitska sociologija (FDV UL): Pri izbiri je pretehtal interes in ne napovedi o perspektivnih poklicih, čeprav razume mlade, ki ob različnih pritiskih razmišljajo o zaposlitvenih možnostih. »Želim se ukvarjati z ljudmi /…/prispevati k širšim spremembam na bolje. Če bi vsi razmišljali samo o tem, kako se najbolje znajti v obstoječem sistemu, potem se sistem pač ne bo spremenil.« Pa bi se lahko.
Saranda Zogaj, španski jezik in književnost ter anglistika (FF UL): Razmišljala je tudi o medicini, saj je poklic zdravnika varen in dobro plačan, a je ugotovila, da ne bi prenesla tragičnih prizorov. Zato je sledila svojim interesom. »Seveda smo vsi v skrbeh, ker služb ni. A za zdaj se bom posvetila študiju, ki me zanima, in se s tem ne bom obremenjevala. So se pa stroški ob prehodu iz gimnazije na fakulteto bistveno zvišali«, največji zalogaj je študentski dom.

R. Dawkins: Moč čudenja. Kako nastane znanstvenik. pim, Dnevnik, 3.10.2016
»Biolog Richar Dawkins https://www.britannica.com/biography/Richard-Dawkins je sredi 70. let s knjigo Sebični gen pretresel znanost s svojimi spoznanji o evoluciji, ki so preusmerila pogled na gene, ter skoval pojem mem, ki še danes tvori družbeni diskurz. Navdušil je tudi s knjigo Bog kot zabloda
Njegova prevedena knjiga Moč čudenja je to začetek njegove avtobiografije, »o zgodnjih letih, ki jih je preživel v idiličnih afriških deželah britanskega imperija, /…/ intelektualno prebujanje v Oxfordu http://www.ox.ac.uk/ ter začetke kariere.«
(- Glej odlomek o odločitvi za zoologijo, o tutorstvu in predavanjih ter o kriketu na Oxfordu, o takratnem študentskem aktivizmu, genetiki oz. sociobiologiji: http://www.kvarkadabra.net/2016/06/avtobiografija-richarda-dawkinsa/ . Več o R. D. in z njim povezanih temah: https://richarddawkins.net/ . B.M.)

Intervju: dr. Zdravo Kobe, Mladina, št.39. A. Gomboc, Mladina, 7.10.2016
V odgovoru na novinarjevo vprašanje o trgu je Zdravko Kobe dejal, da je ekonomska znanost v klavrnem stanju: »Opustila je znanstvene pretenzije in se podala po poti astronomije: dosti matematike, blizu oblasti in daleč od dejstev.«
Tako začenja svoj odziv Andreja Gomboc, profesorica astronomije UNG. (- http://www.ung.si/sl/ , http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/andreja-gomboc-zalosten-razplet-vesolje-caka-toplotna-smrt/365608 , B.M.)
Najprej je mislila, da je mišljena astrologija, a je ob omenjanju matematike spoznala Z. Kobe misli na astronomijo. Takole piše o svojem znanstvenem področju:
»Intervjuvanca in javnost želim obvestiti, da je astronomija ena od naravoslovnih znanosti, ki z znanstvenimi metodami – postavljanje teorij in hipotez ter preverjanje njihovih napovedi z eksperimenti – izboljšuje naše razumevanje sveta in vesolja.«
»Če je bila /…/ mišljena le 'slovenska' astronomija /…/ se kljub skopo odmerjenim raziskovalnim sredstvom – prav blizu oblasti /…/ nismo – lahko pohvalimo, da je /…/ uspešna in se še kako ukvarja z raziskovanjem dejstev in to na svetovnem nivoju, kar dokazujejo številne objave /…/ npr. 4 objav v /…/ Nature www.nature.com in Science www.science.com , samo v zadnjih treh letih.«
Glede na število naših astronomov in geofizikov »je astronomija ena od najuspešnejših znanosti pri nas!« Dokaz je tudi nedavni simpozij Mednarodne astronomske zveze ob 100. obletnici črnih lukenj v Novi Gorici www.blackholes2016.si .

Univerze, slovenske, njihova kakovost in kako jo izboljšati

Slovenija si zasluži boljšo univerzo. Saša Prešern, Delo, 5.10.2016
Z našimi univerzami ni zadovoljen raziskovalec Saša Prešern in predlaga, kako naj se država loti višanje njihove kakovosti. https://sl.wikipedia.org/wiki/Sa%C5%A1a_Pre%C5%A1ern
Najboljša naša univerza - UL - je na t.i. šanghajski lestvici šele v skupini 401. do 500. mestom na svetu. Na drugi, QS World Univ. Rankings je med 601 in 650., boljša pa je na Webometrics Ranking of World Univ. - na 286. mestu, pri čemer so ocenjevalci izmerili, da je njena šibkost odprtost.
Vzrok za to, kot pravi, povprečnost, je tudi v sistemu financiranja raziskovanja, ki daje prednost že uveljavljenim in ne spodbuja mlajših.
»Asistent, ki bi želel razviti svojo smer raziskav in se oddaljil od svojega profesorja, ima v Sloveniji manj možnosti, kot po svetu.« Podjetnost profesorjev pri nas ni veljala za vrlino. Financiranje ne podpira novih idej. »Prekrasen je občutek v tujini, ko je univerzitetni predavatelj povabljen, naj preda seznam, kaj potrebuje za pedagoško-raziskovalni proces, katero literaturo, programsko opremo, revije…, in je v nekaj dneh vse na njegovi mizi ali v računalniku.«
Pri nas razpravljamo o slovenščini, a imamo na univerzah zaposlenih le 4% tujih predavateljev, na nekaterih najboljših v Evropi pa do 30%. »Če je zahteva po izključno slovenščini na univerzi le metoda za odganjanje mednarodne konkurence, utrjevanje zaprtosti in prikrivanje povprečnosti, potem je taka zahteva škodljiva za študente, gospodarstvo in narodno prepoznavnost. Slovenstvo in nacionalna identiteta lahko z odlično univerzo le pridobita.«
»Verjetno je slovenske univerze treba prevetriti, odpreti in dinamizirati /…/. Rešitev ni v razlagi, da kriteriji pri ocenjevanju univerz https://en.wikipedia.org/wiki/College_and_university_rankings niso pravilni in da imamo pravzaprav zelo dobre univerze. Iz te mentalitete /…/ ko nekdo noče /…/ razmisliti o tem, kako bi bil boljši, je dolga pot.«
Precej držav ima državne programe za višanje kakovosti univerz, »saj je univerzitetno izobraževanje lahko velik posel za državo.« V britansko gospodarstvo prispevajo tuji študenti vek kot 10 milijard funtov na leto, piše https://www.theguardian.com/education/higher-education .
Država torej »lahko zagotovi razmere za vzpon kakovosti univerz. Ne gre za zakon, »ampak za celovit državni program, ki zahteva usklajeno sodelovanje resorjev za visoko šolstvo, raziskovalno dejavnost, finance, gospodarstvo, zaposlovanje, priseljensko politiko in še kaj.
Slovenija si zasluži univerze, ki bodo više uvrščene na globalni lestvici. Ali /…/ bo čez desetletje kakšna slovenska univerza med prvimi 100? Težko je prepričati bruce, ko kaže, da za nekatere fakultete ni glavni problem lumparija v zvezi z dodatkom za stalno pripravljenost, ampak to, kdo jih je izdal.«

Andraž Teršek, pravni filozof in javni uporabnik uma. Delo, 6.10.2016
V oglasu za prilogo časnika Svet kapitala, rubrika 'Na kosilu z…? je navedena izjava A. Terška, FHŠ UP: http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/zaposleni/pedagoski-sodelavci/andraz.%20tersek
»V letih, ko ima človek največ energije za študij in raziskovanje, sem verjel, da bo moj trud v akademskem prostoru prepoznan in cenjen. Prepozno sem spoznal, da zavzeto delo in ustvarjanje nikogar na akademiji ne zanimata, da imaš od tega prej velike težave kot otipljive koristi. Žal pa sem to moral spoznati na težji način, skozi dolgoletne in včasih že skoraj nadrealistične negativne izkušnje.«
( - Z 'akademijo' A. Teršek očitno misli na univerzo, vendar ni jasno ali UL ali UP ali obe 'v akademskem prostoru' Slovenije. Glej celotni prispevek v Svetu kapitala: http://svetkapitala.delo.si/trendi/na-kosilu-dr-andraz-tersek-pravni-filozof-in-javni-uporabnik-uma-151 in nekaj njegovih prispevkov v časnikih in na spletu v zadnjih letih: http://zofijini.net/avtor/andraz-tersek/ , https://www.dnevnik.si/1042716143
http://www.delo.si/druzba/panorama/andraz-tersek-kup-govna-mi-krati-spanec.html
https://www.dnevnik.si/1042726932 , http://metinalista.si/author/andter/. B.M.)

Univerza, na Primorskem; rektor; akademik, predavatelji; študenti, študij zgodovine UP

Za Marušiča tudi akademik »nesposoben«. Ranka Ivelja, Dnevnik, 4.10.2016
Rektor UP https://www.upr.si/sl/ D. Marušič je odpustil 12 profesorjev z odd. za zgodovino FHŠ UP, ki so se odločili nadaljevati delo v odhajajočem Znanstveno raziskovalne središču (ZRS) in jim ni dovolil nadaljevanja poučevanja na UP. V odpovedih so navedeni 'poslovni razlogi' in 'nesposobnost'; med odpuščenimi je tudi Jože Pirjevec http://www.sazu.si/clani/joze-pirjevec , piše Ranka Ivelja.
Študenti zgodovine FHŠ UP http://www.fhs.upr.si/sl/studenti , pred katerimi so profesorji prejeli pisne sklepe o odpovedi, piše R. Ivelja, »so slovo svojih profesorjev v predavalnici pospremili z aplavzom. V izjavi so zapisali, http://www.ekoper.si/koper/studentje-za-dobrodoslico-ostali-brez-profesorjev/ da se je na odd. za zgodovino zgodil pravi pokol, saj so odstavili približno polovico dolgoletnih profesorjev in asistentov, od tega skoraj vse mednarodno priznane predavatelje.« Opozorili so, da je rektor že ob prvi izvolitvi odstavil dekanko Vesno Mikolič, proti kateri je nato na sodišču izgubil vrsto tožb, nato Darka Darovca, zgodovinarja, protikandidata na rektorskih volitvah.
»A študenti smo tisti, ki smo v najslabšem položaju. Kakovost predavanj bo upadla, mnogi bodo izgubili svoje mentorje za zaključna, magistrska dela in doktorate.«
Za opravljanje mentorstva bo UP s profesorji morala skleniti nove pogodbe, končuje R. Ivelja.
Dragan Maruši

https://www.facebook.com/pg/Dragan.Marusic.rector/posts/:
»Vsi zaposleni v ZRS so bili pozvani, da se do 5.5.2016 opredelijo, ali bodo ostali na UP ali preidejo v nov javni raziskovalni zavod. (ZRS http://www.zrs-kp.si/ ) Tisti, ki so se odločili za prekinitev sodelovanja z univerzo, na njej ne morejo več poučevati, deljena delovna razmerja po prenehanju članstva ZRS (- v UP) niso več mogoča. ZRS-ju je bil omogočen prenos raziskovalnega dela, premoženja in sredstev, zato ob odhodu nima več nikakršne podlage za finančne, premoženjske ali zaposlitvene zahteve na univerzi.« Spremembe ne bodo imele velikega vpliva, je dejal po pisanju R. Ivelja, saj na univerzi ostajajo mlajši zgodovinarji z ustreznimi referencami.
Egon Pelikan https://www.dnevnik.si/1042754861 , eden od odpuščenih: »Zaposleni v ZRS smo se res odločili, da bomo ostali na tem zavodu, toda nikoli ni bilo govora o tem, da se bomo ob prenosu raziskovalnega dela v ZRS odpovedali pedagoškemu delu na FHŠ UP. To je /…/ slabo tudi za fakulteto in študente. /…/ študentje so opeharjeni za predavanja ljudi, zaradi katerih se je marsikateri odločil za zgodovino.« Tako so bila npr. predavanja J. Pirjevca zelo priljubljena, obiskovali so jih celo študenti drugih fakultet. »Rektor Marušič /…/ uničuje humanistiko na UP. Kdor mu nasprotuje je deležen šikaniranja«. Načrtuje koprsko politehniko, denar s humanistike »kanalizira drugam«, mdr. »na matematiko, kakor so se letos vpisali trije študentje…«.
Ivan Leban, NAKVIS http://www.nakvis.si/ : »Obžalujem to potezo rektorja UP. Vsepovsod po svetu se raziskovalni inštituti pridružujejo univerzam, manjše visokošolske institucije pa se združujejo v večje. Le pri nas poteka obrnjen proces.«

Poziv rektorju Univerze na Primorskem. A. Juri, Pisma, Delo, 5.10.2016 (tudi Dnevnik, 5.10.2016)
Nekdanji župan Kopra Aurelio Juri piše, da je »bil zraven (dr. Čokova, dr. Jakomin ter ob /…/ Koreliču, Kosmini, Čoku idr., brez katerih se ta projekt ne bi rodil /…/ in se v DZ RS odločno bojeval z ministrom Gabrom, sicer političnim zaveznikom, ki pa naši univerzi ni bil naklonjen, ko je zavlačeval s sprejetjem zakona« o ustanovitvi UP. Ko je vodil občino Koper si je prizadeval, da postane »tretje univerzitetno središče v Sloveniji«.
Odkar vodi UP »dr. Marušič, dragi Dragan« spremlja njegove odločitve in jih težko razume. Morda tudi zato ker jih ne zna sporočiti javnosti. Vse bolj se zgraža nad tem kar počenja.
A. Juri piše, da je to, kar se danes »na tej ustanovi dogaja /…/ daleč od takratnih pričakovanj in želja po valilnici novega intelektualnega bazena ter prostoru strpnega, kultiviranega, odprtega izmenjevanja mnenj, izkušenj in znanj, v katerem avtoritarni vzorci obnašanja nimajo mesta.«
Po vrsti spornih potez do sodelavcev ZR in drugih članic UP je »odpoved delovnega razmerja dvajsetim priznanim docentom višek vsega, klofuta sami funkciji, ki jo zasedaš in poslanstvu, ki ti je zaupano.« Zato ga poziva, da odstopi.

Nesposobnost kot pravni pojem. UP. R. Ivelja, Dnevni, 5.10.2016
Vodstvo UP z rektorjem Draganom Maršičem vztraja, da je odpoved pogodbe profesorjem, ki so se odločili ostati v ZRS, legalna in legitimna, piše Ranka Ivelja.
Pogodbo o zaposlitvi na UP so 12 profesorjem odpovedali iz dveh razlogov: poslovnega in razloga nesposobnosti, kar naj bi pomenilo, da ne obstajajo več potrebni formalni pogoji za opravljanje istega dela na UP.
R.I. navaja: «Zaposleni, ki odhajajo v novi raziskovalni zavod, ne morejo skleniti delovnega razmerja sočasno z dvema različnima pravnima osebama, ki si /…/ konkurirata in sta v koliziji interesov.«
Nekaterim pravnim izvedencem se zdi takšna utemeljitev nenavadna.
Rajko Pirnat, PF UL si ne zna predstavljati, »kako bi lahko bila dva javna zavoda konkurenta. A četudi bi šlo za kolizijo interesov oz. konkurenčno prepoved, bi jo morali najprej ugotoviti; v tem primeru bi lahko delavca doletela izredna odpoved delovnega razmerja.« Dvomi tudi, da bi lahko »habilitiranim strokovnjakom /…/ očitali nesposobnost /…/, da ne izpolnjujejo vsebinskih pogojev za opravljanje dela«.
Pomisleke imajo tudi ministrstvu; Tomaž Boh (MIZŠ) pravi, da se bodo najprej pogovorili z vodstvom UP in počakali na mnenje delovne inšpekcije. UP mora tudi še popraviti elaborat, po katerem se bosta razdružila UP in ZRS, saj je ostale nekaj problemov. V avgustovskem sklepu vlade o razdružitvi »se na ZRS prenaša le raziskovalno delo, pedagoška dejavnost v postopek ločitve ni zajeta. /…/ Če se bo izkazalo, da je bilo opravljeno premeščanje profesorjev nezakonito, bomo ukrepali.«
Ivan Svetlik, rektor UL obžaluje, da se ZRS in UP razdružujeta, namesto da bi znanje in reference v dobro študentov in univerze koncentrirali. Pri odločitvi UP je treba upoštevati še okoliščino, da zaposlitev rednega profesorja stane več kot zaposlitev izrednega ali docenta. Meni, da študentje ne bodo prizadeti, saj bodo še vedno lahko študirali po izbranem programu in večina se jih za študij ne odloči zaradi konkretne osebe.
Po podatkih vpisne službe UP https://www.upr.si/sl/studij/vpis-up ima FHŠ na vseh treh stopnjah študija zgodovine 43 študentov, kar je precej manj kot v št. l. 2011/12, ko jih je bilo 125. Letos se je v dveh prijavnih rokih na zgodovino vpisalo 8 študentov, vseh skupaj je 23. Na FHŠ je največ študentov v programu medkulturno jezikovno posredovanje (23, vseh je 52) in medijske študije (15, vseh 52).

Komedija univerzitetnih zmešnjav. R. Ivelja, Dnevnik, 6.10.2016
Avtoritarna logika je nerešljivi problem UP, piše v komentarju Ranka Ivelja, novinarka.
UP, ki naj bi »postala intelektualno in kulturno stičišče slovansko-romanskega sveta /…/ od ustanovitve dalje poganjajo finančne afere, kadrovske čistke, nepotizmi in nerešljiva osebna nasprotja vplivnih odločevalcev.«
Bojujejo se »družine - Marušiči, Pišoti, … ali celi klani, /…/ ki podpirajo rektorja, pa naj stori še tako neumnost, in /…/ onih, ki bi ga utopili v prvem mandraču tudi takrat, ko poskuša zgolj prekrmariti krize, ki jih /…/ generira oblast s svojim mačehovskim odnosom do te univerze.«
Bojujejo se discipline – »naravoslovci in tehniki vs. humanistika in obrnjeno. Služijo pa odvetniki.«
»Ko afere zaidejo v medije«, piše izkušena novinarka, »so javni dialogi med glavnimi akterji /…/ predvidljivi«. Kdor poskuša »zgodbo sestavi na podlagi informacij ene strani« dobi »interesno obarvano polresnico.«
Z ena stani je javnost izvedela, da je rektor 'izključil' 12 uveljavljenih profesorjev.
Z druge pa, da jim je ponudil več zaposlitvenih možnosti, že maja in da bi lahko po avtorskih pogodbah poučevali še eno leto; sploh pa so se sami odločili osti na odcepljenem inštitutu.
»Na ZRS raziskovali, pri nas poučevali? To ne gre; tako je odločil senat (UP) in pika.«
»Prav v tej avtoritarni, mačo, če ne celo vojni logiki je nerešljivi problem primorske univerze. Na njej že od ustanovitve odločajo ljudje, ki jo razumejo kot svojo lastnino, ki se s pomočjo korenčka in palice gredo osebne vojne.«
Ko rektor moral razmislit, raje računa. Obseg dela 12 odslovljenih znaša skupaj 3,6 polno zaposlenega učitelja (FTE). »Kaj bi se sekirali torej. Ne uvidijo, da bodo mlado, ranljivo institucijo tako do konca raztrgali. Ne razumejo Salamonove modrosti (. T.j. njegove sodbe v zadevi dveh mater https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Kav%C4%8Di%C4%8D#/media/File:Franc_Kav%C4%8Di%C4%8D_-_Salomonova_sodba.jpg http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kr+3&id0=1&pos=0&set=2&l=sl; B.M.), kaj šele evropskih standardov visokošolske kakovosti, po kateri je skrb za odličnost kadrov ena glavnih prioritet.« (- Poglejte pod 1.5. ESG: http://www.eua.be/Libraries/quality-assurance/esg_2015.pdf?sfvrsn=0 ; poskusite najti slovenski prevod teh »standardov« iz 2015. B.M.)
»Tuje univerze, ki visoko kotirajo na kakovostnih lestvicah, na široko odpirajo vrata vsem, ki imajo študentom kaj povedati. Ni pomembno, od kod prihajajo, pomembno, kaj jih lahko naučijo. /…/ Predvsem pa se visokošolske, pedagoške in raziskovalne institucije vsepovsod združujejo, ne razhajajo. V malih državah, ki se hočejo meriti z najboljšimi, je to še trikrat bolj pomembno.
Vse to vemo, a se je vlada odločila z drugačno pot: zeleno luč je prižgala izločanju iz univerz. Pred leti romunizacija univerz ni uspela, bo zdaj marušizacija?«
( - Glej: http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/nic-vec-romunizacija-visokega-solstva.html, L. Čok, Delo, 26.2012; povzetek v Pogledih www.nsdlu.si. Marušizacija? Od Marušičev je eden matematik, drugi zdravnik, tretji pa je bil psiholog, strokovnjak za samomore. B.M.)

Odpustili so jih vpričo študentov. T. Hrastnik, Pisma, Delo, 6.10.2016
Na članek s tem naslovom (Delo, 4.10.2016) se odziva Tina Hrastnik, služba odnose z javnostmi MIZŠ http://www.mizs.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/ . Piše, da ne drži tam zapisana izjava rektorja UP, da je le-ta v postopku ustanavljanja novega ZRS 'že sredi septembra izpolnila ve obveznosti, ki jih je zahtevalo ministrstvo'.
T. Hrastnik piše, da UP na večkratne pozive še ni ustrezno dopolnila elaborata o prenehanju članstva ZRS v UP, tudi glede določitve »zaposlenih, ki jih prevzel ZRS in delitvene bilance. Ker je Upravni odbor UP brez odločitve ustanovitelja (države) izbrisal članico ZRS UP in tako spremenil status UP, je so UP z ministrstva »ponovno opozorili, da so statusne spremembe zavoda v pristojnosti ustanovitelja, in ne univerze.«
Končuje z opozorilom: »Zaradi nespoštovanja navedenih zahtev bo ministrstvo ukrepalo /…/. UP bomo pozvali, da nemudoma odpravi neskladje /…/ ter izpolni zahtevane obveznosti.«
Če ne, na MIZŠ ne bodo dali soglasja »k Letnem programu dela UP ter (bodo) v skladu z zakonodajo omejili financiranje iz proračuna RS.«

Pisatelji, poezija, ideologija, propaganda, partija, politična šola

Vztrajanje pri radoživosti. M. Šučur, Dnevnik, 6.10.2016
Vsaj dvajset let se počuti mlajšega, je dejal v Konzorciju med mladimi študenti in najuglednejšimi slavisti literarni zgodovinar in teoretik Boris Paternu (90) ob predstavitvi nove knjige Premisleki o književnosti in jeziku.
Njen urednik Tine Logar je dejal, da raziskave B. Paternuja segajo od ekspresionizma do postmodernizma, obravnavajo dramatiko, prozo in poezijo; velja za največjega poznavalca Prešerna.
Lotil se je Edvard Kocbeka, Borisa Pahorja, Vladimir Kavčiča in Tomaža Šalamuna.
Za tega B. Paternu dejal, piše Maja Šučur, da je »s svojim nastopom zabrisal ideološke vezi z zgodovino, s svojo radoživostjo pa ni zgolj navdušil Američanov, temveč je napovedal tudi izgon žalosti iz slovenske poezije.« B. Paternu: »Literarna veda k današnjemu času prispeva tko, da literaturi pomaga živeti, ne pa umreti.«
Slavljenec je kritičen tudi do tega, d se ne posvečamo več dovolj poglobljenemu branju, tudi v šolah.
»Stvarem je nedorasla tudi slovenska pedagogika, še ni povsem sprejela, da v šolah ni dovolj zgolj poučevati literarnozgodovinskih dejstev, temveč je treba spodbujati iznajdljivost branja in bralno kulturo.«
V knjigi se dotakne tudi vloge slovenščine na univerzi in v znanosti ter njene morebitne podrejenosti angleščini. Vsak državljan ima pravico, meni, misliti in pisati slovensko na vseh stopnjah izobrazbe: »Jezika ne smemo iztrgati iz višjega diskurza, sicer bo postal provincialni jezik, sicer ga bomo odtrgali od Evrope.« A tudi histerija o izginjanju slovenščine je odveč, poiskati moramo pravo mero.
(-Takole pa je je dogodek opisal Marijan Zlobec, ki je opozoril tudi na Paternujev prispevek Avtonomija univerze (2009, ob obletnici FF UL) on članek Vprašanje slovenščine na univerzi. SP Delo, 29.9.2012, ki smo ga povzeli v Pogledih; dodal je še kritiko Paternujevega pisanja o Inkretu, ki je pisal o Kocbeku… : https://marijanzlobec.wordpress.com/2016/12/27/paternujevi-premisleki-o-knjizevnosti-in-jeziku/ B.M.)

Bartol veličastni, promptnejši, genialnejši od vseh. Igor Bratož, Delo, 4.6.2016
Proza pisatelja Vladimirja Bartola, napisana med 1935 in 1945 je izšla v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev pri ZRC SAZU.
Tomo Virk, urednik Zbranih del V. Bartola, 3. del, je v opombah prispeval nekaj zanimivih drobcev o pisatelju. Npr. da pisatelj v svojem dnevniškem zapisu iz l. 1954 svojem pisanju »nonšalantno veličastno ugotavlja, da je 'skoraj vse, kar se danes v svetu piše, jaz že med obema vojnama v svojih novelah podal. Jaz sem promptnejše, genialnejše reagiral na svetovno in človeško dogajanje. Če bi bila moja dela pred vojno prevajana na svetovne jezike, bi bila danes svetovna literatura v marsičem drugačna.«
V predvojnem času, ko je http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001580/ živel v Lj., Beogradu, Kamniku, je napisal romana Alamut - največkrat prevajan - , Čudež na vasi, zbirko pripovedi Al Araf, novelo Konec pustolovstva in druge. Objavljal je v Slovencu, Jutru in Učiteljskem tovarišu. (- Dostopno na: http://www.dlib.si/.)
(- Iz časa med 1925 in 1935, piše Delo, je tudi objavljena fotografija na kateri so E. Kocbek, B. Horvat, S. Grum, A. Ocvirk, J. Vidmar in V. Bartol, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-53VJMG90/?euapi=1&query=%27keywords%3dfotografija%2c+vidmar%2c+bartol%2c+kocbek%2c%27&pageSize=25. Malo verjetno je, da gre za fotografijo iz l. 1925, leto, ko je na UL doktoriral V. Bartol. Glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/Edvard_Kocbek . Očitno stojijo ti 'slovenski pisatelji' na notranjem dvorišču Univerze (UL), kjer je bila takrat poleg PF tudi FF, s katero so bili omenjeni, razen S. Gruma povezani. Oblečeni so kot takrat študentje ob slovesnih priložnostih. Slika je lahko iz l. 1931, ko je diplomiral A. Ocvirk ali l. 1932, ko je diplomiral J. Vidmar. https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Ocvirk https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Vidmar B.M.)
T. Virk v komentarju knjige popisuje, da je med l. 1935 in 1945 pomembno vplivala 2. sv. vojna in l. 1941 je »postal drugi tajnik Kulturnega plenuma OF v Lj., čeprav se je branil, češ, da ni politik, se spominja J. Vidmar. V. Bartol je kljub kulturnemu molku med vojno objavil dve besedili.
V Jutru 30.3.1944 je pogovor z njim objavil Ljenko Urbančič. Na vprašanje o domobranstvu je odgovoril, zapiše Lj. U. izjavo V.B., »da je pač to logična reakcija na nasilno delovanje OF.«
Da se ne bavi s politiko, pravi, »vendar je potrebno, da človek obsodi tisto, kar je pač obsojanja vredno. /…/ Vzrok nesreči vidim v globokem strankarskem razkolu, ki datira še iz prejšnjega (-19.) stoletja in ki je zavzel v tej vojni strahotne oblike sproščenega fanatizma. Tu ne gre več za stranke, tu gre za ideologije, katerih ena najbolj fanatičnih je nedvomno komunizem.«
(- V. Bartol je simpatiziral z antifašistično organizacijo TIGR, ki pa je niso povabili v OF. Glej za zgodovinski kontekst v besedi, sliki in zvoku: https://sl.wikipedia.org/wiki/TIGR , za Lj. Urbančiča: https://www.scribd.com/document/181681330/Boris-MLAKAR-General-Rupnik-in-Slovensko-domobranstvo; https://www.youtube.com/watch?v=zxDxyw_9M7U; njegovem povojnem delovanju:
https://en.wikipedia.org/wiki/Lyenko_Urbanchich; spomine Srečanja, portreti, dejanja, Sydney, 1995: http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dknjige%40AND%40UDC%3dKnji%c5%beevnost%27&browse=knjige&node=besedila%2f2&pageSize=25&fyear=1995&page=1. v njih Lj. U. omenja tudi Alamuta. B.M.)

Kristalni čas. Lojze Kovačič, Podlistek, 17., Delo, 4-10-2016
»Časopisi zaudarjajo po tiskarskem črnilu, /…/ mitraljirajo javnost /…/. Nikoli nisem maral /…/ na hitro spisanih plakatov /…/ človek šprica črnilo, torej je. Časopisi postanejo zgodovina in veliki naslovi kontrapunkti epohe, ko zastarajo. /…/ Tekoča zgodovina se neha, ko nisi več vpleten vanjo. /…/ Nič izrazitejša ni od nove mode /…/ medtem ko duša, ki 'ne prenese današnjega dne', pogine pod predpražnikom tvojega delovnega kabineta… » /…/
»Mene in moje stare so uničili 25-letni notranji ministri, 18-letni patrioti, mlečnozobi funkcionarji. In čemu se naj ne bi /…/ ponovilo isto od istih z istim?«

Tito po predavanju: 'Zdaj pa zabava!'. Ciril Brajer, Nedeljski, 5.10.2016
O nekdanji partijski politični šoli v Kumrovcu pripoveduje Zdenko Mali.
Po elektrotehniški šoli je delal v Iskri, postal sekretar ZSMS in CK ZKS ga je poslal v Kumrovec.
(Politična šola ZKJ Josipa Broza – Tita ?)
»To je bila enoletna višja šola, organiziral jo je CK ZKJ. V njej so se izobraževali predvsem ljudje iz proizvodnje, ki jim je diploma omogočila uspešnejšo kariero.« Pogoj za vpis je bila končana »srednja šola, najmanj 10 let delovne dobe in moral si biti družbeno in politično dejaven /…/. Nekaj jih je prišlo tudi z diplomo kakšne od fakultet. /…/ V moji generaciji naj se bilo od dobrih 100 študentov iz Slovenije 10, župan Metlike, pravnik iz Mercatorja, novinarka koprskega radia, vodja kadrovske službe rudnika… /…/ Bila je dobra osnova za nadaljevanje študija in diplomo na Visoki šoli za organizacijo dela«. (- Kranj, sedaj FOV UM, B.M.)
(Menda so bili s to šolo zadovoljni lokalni gostilničarji?)
»Ne bo držalo. Resen študij, resno delo, raziskovalni projekti po skupinah, seminarji, naloge, izpiti; kolikor spremljam, je bila to bolj resna šola kot danes MBA, predvsem pa bolj etično in moralno usmerjena.«
(Boljša kot MBA?)
https://en.wikipedia.org/wiki/Master_of_Business_Administration , npr. http://www.ef.uni-lj.si/mba
Z. Mali za primerjavo navede podjetje Cimos, ki ima težave: »Ne pokopali ne prodali pa ga ne bodo diplomanti kumrovške šole. Bolj verjetno so hodili na MBA.«
(Kakšen je bil program šole, predmeti?)
»Velik poudarek je bil na ekonomiji, na kritiki Marxove politične ekonomije pravzaprav. Torej brez dogmatskega marksizma, nobenega idealiziranja, več o nejasnostih njegove teorije, o sodobnih procesih, kje jo potrjujejo, kje potrebuje dopolnila, popravke.«
»Veliko je bilo predavanj o etiki in morali, o zgodovini svetovnih delavskih gibanj, pravnih ureditev držav, primerjalnih razčlemb različnih sistemov. /…/ Tudi nacionalni odnosi v Jugoslaviji so bili pogosta tema. O nevarnosti, da v Bosni izbruhne vojna, smo prvič slišali prav v Kumrovcu.«
(Od kod zdaj zaničljiv odnos do 'Kumrovca'?)
»Od politikantov, ki jim je interes popljuvati vse dobro v prejšnjem sistemu, ker sami nimajo kaj pokazati. In od nevednežev, ki jim nasedajo. Nas niso učili, kje je Tito ustrelil medveda, koliko Nemcev sta pobila Bata Živojinović in Boris Dvornik, ali je Valter ubranil Sarajevo, na razpolago smo imeli res kakovostno literaturo domačih in tujih avtorjev. Zdaj je, kot samo poslopje, tudi ta ogrožena.« https://www.youtube.com/watch?v=IiySAeCcfJg
(Kdo je predaval?)
»… ugledni predavatelji vseh jugoslovanskih univerz, precej jih je slovelo, da so oporečniki. Iz Slovenije se najbolj spomnim Adolfa Bibiča (FSPN UL), Gojka Staniča in Božidarja Debenjaka (FF UL).
(- 2X po 14 dni je marksizem tolmačil Slavoj Žižek, http://www.mladina.si/96679/slavoj-zizek/, B.M.)
(Tudi Tito?)
»Bili smo tudi edina generacija, ki ji je predaval (Josip Broz) Tito. Govoril je o zgodovini partije in o nevarnostih, ki jih prinašajo poskusi spreti jugoslovanske narode. /…/ Po treh dneh – vsak dan je predaval po dve uri – je pribil: 'E, drugarice i drugovi, ne može to tako! Treba se i malo poveselit'. In bila je veselica, še Tereza Kesovija nam je prišla prepevat.«
( - https://www.youtube.com/watch?v=QyZNTbxTfZY Veselica je muzejski vasi vsako leto 25. maja, https://www.youtube.com/watch?v=Fo-JgeEYISs https://www.youtube.com/watch?v=0_ivj1tuNxU https://www.youtube.com/watch?v=hJsnuANiu-Y . B.M.)

Dom in svet; sosedi/szomszedok, migranti, begunci, okolje; ZDA, Madžarska, Slovenija, EU

Američanke – 100% Slovenian. M.V., Delo, 5.2.2016
Ob razstavi Slovenke v ZDA v NUK Lj. http://mladina.si/176045/slovensko-dekle-cuvaj-se/ napovedujejo projekcijo dokumentarnega filma z zgornjim naslovom. http://www.arzenal.si/sobe/filmoteka/filmi/1
Avtorica in scenaristka Mirjam Milharšič Hladnik se z režiserko Hanno A.W. Slak na humoren in človeški način loteva vprašanja nacionalne identitete v multukulturnem svetu. Predstavljata Slovenke, ki so se v Ameriko izselile same, ali pa so se njihovi predniki.
Zgodbe identitet so sestavljene iz spominov na babice, receptov za eksotično potico in kislo zelje…
V pogovoru je M. Hladnik Milharšič, 10 let po nastanku filma, govorila o slovenskem izseljeništvu s perspektive sodobnih migracijskih sprememb. (- Glej tudi njeno predstavitev Marie Priseland: http://www.sistory.si/SISTORY:ID:26990 . O naših izseljencih v ZDA piše Matjaž Klemenčič: http://www.theslovenian.com/articles/klemencic4.htm; o književnosti naših izseljencev glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_izseljenska_knji%C5%BEevnost. B.M.)

Slovenske korenine. C.R., Delo, 5..10.2016
Eden od Nobelovih nagrajencev za fiziko zal. 2016 Duncan Haldane, britanski raziskovalec v ZDA, profesor na Princetonu, je po materi Slovenec. Rojen je bil l. 1951 v Londonu https://en.wikipedia.org/wiki/Duncan_Haldane , njegova mati je bila zavedna koroška Slovenka in se je pisala Renko. (- iz Borovelj/Ferlach?, B.M.) To je časnik izvedel od Uroša Seljaka, profesorja na Berkeleyu (UCL, ZDA), ki je bil pred tem profesor na Princetonu.
(- V pogovoru https://www.nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/2016/haldane-interview.html takoj po izvolitvi je D. Haldane dejal, da je a bit British. Nato je šel predavat: http://www.nj.com/education/2016/10/princeton_physics_professor_celebrates_nobel_prize.html B.M.)

Bi si upali staviti, kdo bo zmagal na ameriških parlamentarnih volitvah?
Nedelovih 7, Nedelo, 2.10.2016
Jure Apih, publicist: »Stavil bi na Sandersa, če ne bi izpadel iz igre. Nekaj tistega presenetljivega, ameriškega, svojeglavega, moralnega, skorajda socialističnega je navduševalo v Bernijevih nastopih, ki so izzveneli v prazno, ko je ubogljivo podprl Hillary. Naj stavijo tisti, ki verjamejo, da je onstran Atlantika še kak up.«
Dušan Jovanović, režiser: »Hilary mi je /…/ zoprna /…/ Da ne govorim o njenih wallstreetskih prijateljih in mastnih honorarjih /… o njeni politiki na Bližnjem Vzhodu in v Libiji, katere posledica so stotisoči mrtvih, pregnanih in brezdomnih. /…/ Trump je lažnivec, nastopač in ignorant. Svetu se sla piše, ko bo kater o teh dveh monstrumov zmagal.
Svetlana Slapšak, redna profesorica: »Seveda bi si upala staviti, na Hillary.« Če bo več del (volivcev) imel razum v glavah, »a pozor, tako smo mislili tudi ob brexitu… Hillary vleč za sabo vse napake Obame, vojne, premajhno skrb za okolje, /…/ Guantanamo, korupcijo washingtonskih elit. A Trump je tako znižal kriterij, da zdaj ne preostaja nič druga. Simptomatično je /…/ ni vzela B. Sandersa podpredsedniškega kandidata ali za kakšno drugo funkcijo /…/ to b ji ob volitvah pomagalo«.
Dragan Petrovec, kriminolog: »Mislim, da ima Clintnova gospa kljub mnogim bremenom več možnost za zmago. Trump je /…/ dokaz tega, kako norost nikakor ni ovira za vrhunske politične projekte in položaje.« Ne norost v psihiatričnem pomenu, ampak taka, »ki ni redka pri politikih in ki vodi v pogubo.«
Vesna Vuk Godina, socialna in kulturna antropologinja: »Bojim se, da bo zmagal Trump.
(1) Običajno »zmaga kandidat, ki najbolje uteleša libidinalno ekonomijo volilnega telesa.
(2) Ignorira »načelo politične korektnosti in s svojim direktnim naslavljanjem, ki frustrirajo velik del predvsem deprivilegiranih volivcev, te aktivira in jim omogoča identifikacijo s samim sabo.« Že iz primera Obame vemo, da v ZDA volitve »odločijo prav deprivilegirani volivci, torej tisti, ki bi jih morala zastopati leva stranka« in jih »pritegne kandidat, ki bolje artikulira njihovo razumevanje sta in problemov v njem in jim ponuja rešitve, ki jih hočejo slišati.«

Nepreslišano. J. Damijan, Dnevnik, 7.10.2016
Ekonomist Jože P. Damijan je zapisal na svoje blogu https://damijan.org/ :
Donald Trump je /…/ tipičen produkt republikanskega institucionalnega in intelektualnega okolja /…/ slik degeneriranosti republikancev. /…/:
»Republikanci = Trump = nizki davki na premoženje in visoke dohodke + nobenega prerazdeljevanja + davčno skrivanje prihodkov v oazah + intelektualni neandertalizem + skrajni nacionalizem.
Boleče je spoznanje /…/, da te lahko neka izjemno ozka elita 150 najpremožnejših družin desetletja dolgo nateguje, te sili v suženjske delov aranžmaje, ti meče drobtinice /…/ ti pa še vedno /…/ voliš za klovne /…, ki ti jih ponudi na volitvah. Ta neobčutljivost za realnost, ta odtujenost od realnosti volilnega telesa je tisto, kar resnično boli.«

Noam Chomsky, jezikoslovec, politični analitik in aktivist. S. Horvat, Mladin, 7.10.2016
Ameriški profesor Noam Chomsky (87) je v pogovoru s hrvaškim filozofom Srečkom Horvatom dejal, da smo se znašli »na točki, na kari se moramo odločiti, ali bo človeški rod obstal ali ne.«
S. Horvat ga označi za 'očeta sodobnega jezikoslovja', ki še vedno predava na MIT v Bostonu. http://web.mit.edu/ Večina ga »pozna zaradi vztrajnega kritiziranja ameriške zunanje politike in neoliberalizma. Že v 60. letih, med vojno v Vietnamu, so ga nekajkrat aretirali, predsednik Nixon ga je celo uvrstil seznam sovražnikov ZDA. Od takrat je objavil več sto knjig in se v njih ukvarjal z jezikoslovjem, geopolitiko, mediji, propagando itn. » https://chomsky.info/
S. Horvat (- *1983, https://en.wikipedia.org/wiki/Sre%C4%87ko_Horvat) se je na začetku tisočletja kot študent z njim seznanil po e- pošti.
(Kako vam uspe še vedno na e-pošto odgovoriti v nekaj urah?)
S. Horvat: »Pravi, da vsak dan samo za odgovarjanje na e-pošto nameni pribl. 5 do 6 ur /…/ na brezštevilne prošnje za intervjuje in gostovanja« do »vprašanj študentov, kako naj se pripravijo na izpit, do vprašanj najstnikov, /…/ kako bi lahko spremenili svet, in pletenih jezikoslovnih vprašanj.«
(Kapitalizmu z državo blaginje uspelo ublažiti avtoritarizem, ki pa se zdaj spet uveljavlja v Evropi, npr. na Madžarskem in s Trumpom v ZDA. Odnos med kapitalizmom in kfsenofobijo, fašizmom?)
»Ob koncu 2. sv. vojne je bilo sprejeto soglasje, /…/ da so socialnodemokratski ukrepi in regulacija kapitalizma nujni. Doživljali smo obdobje /…/ rasti, to je bilo v 50. in 60. letih. V Evropi je bil to čas obnove po opustošenju, ki ga je povzročila vojna, v ZDA obdobje največje rasti v zgodovini. Ni bilo finančne krize, ker je bil sistem reguliran /…/. Potem se je v 70. letih ta ureditev sesula in zamenjal jo je neoliberalni program lastninjenja, ureditev, ki je tržno usmerjena, ki /…/ uveljavlja deregulacijo in temelji na spekulaciji. /…/ Deregulacija ima resne posledice, kriza sledu krizi.«
(Begunska v Evropi?)
»Dokler so odhajali drugam, ni bilo 'krize'. /…/ Napad na Irak je bil usodni udarec«, tam je prej »šiitsko in sunitsko prebivalstvo živelo v miru in povezano. ISIS je ena od posledic«.
V Libiji so Francija, Britanija in ZDA zaobšli resolucijo varnostnega sveta in postali zračna sila upornikov, ti pa so razdejali državo in jo pustili ruševinah, kar je privedlo do džihadizma« v Zahodni Afriki, od koder zdaj prihajajo begunci.
V Evropi je »le majhen odstotek beguncev. Če pogledamo z demografskega vidika, Evropa potrebuje mlade ljudi /…/. V ZDA je prva generacija migrantov pomenila strošek za družbo, že druga je pripomogla h gospodarski rasti.«
(Zakaj taki odzivi Evrope, z zidovi, referendumi itd.?)
»Lahko jih pojasnimo z mešanico rasizma in propadanja družbe, ki so ga povzročili trojkini varčevalni ukrepi, s spodletelim poskusom, da se politična integracija Evrope uskladi z gospodarsko.«
(Terorizem …)
Ampak 'doma vzgojeni', pravi N. Chomsky. Poglejte »Nico, Bruselj, gre za ljudi iz revnih pariških in belgijskih predmestij, z nič kaj trdnimi islamskimi koreninami, džihadizem jim je /…/ zagotovil svojevrsten izstop iz degradacije. /…/ Večji del terorizma je mogoče pojasniti z /…/ posredovanjem Zahoda na Bližnjem Vzhodu in v Afriki.«
(Grčija, Španija, Portugalska, neokolonializem z varčevanjem?)
»Varčevalni ukrepi naj bi se po načrtih uveljavili v celotni Evropi in naj bi razgradili tisto, kar je zgradila socialdemokracija po 2. sv. vojni /…/ udejanjanj neoliberalnega programa«, ki ima v vsej Evropi »enake učinke in odzive. To je kolaps strank sredine, nezaupanje v institucije, rast ksenofobnih oblik populizma itd. /…/ To bi opisal kot razredni spopad.«
(Prihodnost Evrope?)
»Evropa je morda eden od kulturno najbogatejših delov sveta /…/. Toda stoletja je bila /…/ eden najbolj barbarskih«, recimo v 17. stoletju, med 30-letno vojno, »tretjino nemškega« (- tudi Čehov, B.M.) »prebivalstva so poklali, pomislite tudi na 20. stoletje. Zdi se, da se je z evropskim projektom (EU) to končno ustavilo, zato je ta projekt izjemno pomemben. /… če EU razpade, se bomo vrnili v svet, za katerega ni ravno verjetno, da bo obstal.«
(Mar ni bilo, od kubanske, jedrske do ekoloških kriz, človeštvo robu iztrebljenja?)
»Vedno je bilo tako, toda težave nikoli niso bile takšne. Ta generacija – vaša generacija – se je dobesedno našla pred možnostjo iztrebljenja človeške vrste.«
(Upanje…)
»… je v tem, da bi smer lahko hitro obrnili. Tudi nad tem ima človeštvo nadzor, toda o tem se ne razpravlja. /…/ Človeški vpliv na planet obstaja šele nekaj tisočletij, to je res kratko obdobje, pa vendar smo tik pred tem, da bo 75% vrst vsak čas uničenih, izumiranje pa se je začelo v zadnjih nekaj desetletjih. To je kratkotrajen, a dramatičen vpliv na planet, geologi zdaj govorijo o antropocenu. Podoba ni ravno optimistična, toda prepričan sem, da lahko vaša generacija takšen tok dogajanja ustavi in spremeni.«

Cvetlice in plevel. Z. Vrdlovec, Dnevnik, 6.10.2016
V svoji filmski kritiki filma Zdenko Vrdlovec omenja dva prizora iz (ameriških) filmov, ki se dogajata v Sloveniji. Režiser obeh - Michael Moore – je v prvem - Sicko (2007( - dokumentarec… http://topdocumentaryfilms.com/sicko/) za zdravstveni sistem v ZDA ugotavljal, da bi »težko kje našli slabšega. Razen v Sloveniji: in zagledamo prizor, v katerem se zdravnik z ročno žago spravlja nad pacientovo nogo. /…/ Za slovenske gledalce pa je bilo Moorovo 'dokazno' gradivo prej zabavno kot šokantno, saj so v tistem zdravniku z žago prepoznali Bojana Emeršiča v TV seriji Naša mala klinika. https://sl.wikipedia.org/wiki/Bojan_Emer%C5%A1i%C4%8D
V drugem - Koga napasti zdaj?/Where to invade next? - http://wheretoinvadenext.com/ , v katerem je v večih državah »iskal cvetlice in pustil plevel« doma pa je Slovenija »predstavljena kot 'pravljična dežela?, v kateri je boljše to, da študentje ne poznajo dolgov, ker imajo brezplačen študij; če pa oblast poskuša uvesti šolnino, protestirajo in rušijo vlado. Ne smejte se, saj tudi vsi nastopajoči v filmu vedo, da imajo pred sabo Michaela Moora.«
(- V ZDA odplačujejo mnogi diplomanti univerz posojila, ki so jih vzeli, da so lahko plačali šolnine za redni študij. Naši študenti UL nimajo posojil, so povedali M. Mooru, videti je, da znajo tudi protestirati - proti ZViS, maja 2012? -; tudi rektor I. Svetlik in predsednik B. Pahor sta naredila lep vtis. Poglejte ta odlomek https://www.youtube.com/watch?v=5g3Km5kSi7A in tudi nadaljevanje o nemški šoli, ki Moora navduši, da uči o nacizmu in holokavstu. Kje so zdaj cvetlice, kje plevel? Where …? https://www.youtube.com/watch?v=VsFJ_Pi0lfg&list=RDWWjFJOS3d7Y&index=2 . B.M.)

To je bil strašen poraz kampanje sovraštva. Ervin Hladnik – Milharšič, Dnevnik, 5.10.2016
V Madžarskem helsinškem komiteju http://www.helsinki.hu/ se z begunci ukvarja Gabor Gyulai.
V intervjuju po tamkajšnjem referendumu je le-tega ocenil kot poraz vlade Viktorja Orbana. Glasovanja se ni udeležilo skoraj 60% volivcev, zato je bil neveljaven, čeprav je med ostalimi večina podprla vladno zavračanje obveznih kvot (EU) za sprejem beguncev.
(Kdaj so migranti postali osrednje vprašanje madžarske politike?)
»Na začetku lanskega leta. (2015) Madžarska je bila v primerjavi z drugimi evropskimi državami vedno zelo ksenofobična država. /.../ (- G. Gy. ne omenja Judov/Zsidok https://hu.wikipedia.org/wiki/A_zsid%C3%B3s%C3%A1g_Magyarorsz%C3%A1gon in Romov/Ciganyok https://hu.wikipedia.org/wiki/Magyarorsz%C3%A1gi_cig%C3%A1nyok , B.M.)
Ni šlo za sovraštvo do tujcev, ampak za strah pred neznanim. Na Madžarskem ni bilo migrantskih skupnosti, niti velikih begunskih populacij, niti novih izseljenskih izkušenj. Madžari so se začeli množično izseljevati šele pred nekaj leti. Jugoslovani in Romuni so se množično izseljevali tri desetletja.« (- Od 80-tih let 20.stol. dalje, B.M.) »Madžari ne. Do tujcev in tujine so gojili globoko nezaupanje.«
»Orban je l. 2014 ponovno zmagal na volitve in sprejel niz ukrepov, ki so bili skrajno nepopularni. Priljubljenost vlade http://www.kormany.hu/en je začela padati, priljubljenost skrajno dene stranke Jobbik http://jobbik.com/ pa naraščati. /…/ Vlada je potrebovala novo linijo, ki bi hkrati povečala njeno popularnost in stišala skrajno desnico. /…/ To je sovpadlo z naraščanjem števila beguncev v Evropo. /…/ Jasno je bilo, da Madžari tradicionalno zaupajo tujcem in da se migrantov bojijo.
V začetku l. 2015 je na meje »začelo prihajati veliko število Albancev s Kosova. TO se je hitro končalo, proti poletju pa so začeli prihajati begunci iz vojne /…/ iz Sirije, Iraka, Afganistana in Somalije.«
(Koliko beguncev je zdaj na Madžarskem?)
»Madžarska v resnici nima begunskega problema. /…/ manj kot 1% prebivalstva tvorijo priseljenci. Večina je Evropejcev, predvsem Romunov, Slovakov, Srbov, Nemcev, Avstrijcev, nekaj Nizozemcev in Italijanov. To je problem, ki si ga je vlada izmislila, zato da odvrača pozornost od resničnih problemov, ki jih ima država.«
(Kaj pa azilanti?)
»V zadnjih 20 letih je okrog 3.000 ljudi dobilo dokumente za azil. Večina ne živi več na Madžarskem. /…/ Priseljevanje je skoraj nemogoče. Zelo težko je dobiti delo, ni nikakršne pomoči države za integracijo.« L. 2016 je bilo vsak mesec registriranih okrog 3000 prosilcev za azil. »Na začetku julija se je število znižalo, ker je vlada vpeljala zunajsodne fizične zavrnitve na srbski meji« in »azilante brez dokumentov /…/ brez vsake procedure potisnejo nazaj v srbijo. Ne morejo prositi za azil in jih sploh ne registrirajo. To je očitna kršitev mednarodne in evropske zakonodaje. /…/
Žičnate ograje v resnici ne zaustavijo migracij. /…/ V državo pride zelo malo ljudi, tukaj ostanejo zelo kratek čas. Če jih ne zaprejo, zapustijo Madžarsko v nekaj dneh. Zelo zanemarljiva manjšina se odloči, da bo zaprosila za azil, še manjša skupina ga po naključju dobi.«
(Kljub siloviti kampanji je vlado podprlo manj od polovice volivcev?)
»/…/ Madžarov ne morejo v neskončnost vleči za nos. Številnih problemov, ki jih ima država, ne morejo prikrivati samo s ten, da kar naprej govorijo strašne stvari o beguncih in migrantih. Ljudje sprašujejo o sistemu zdravstvenega varstva, o šolskem sistemu o visoki stopnji revščine /…/. Zgodbice o nevarnostih, ki jih prinašajo begunci, še zdaleč niso več tako prepričljive, kot so bile pred enim letom.«
(Vlada govori o zmagi na referendumu…)
(- Udeležba: 44,1%, neveljavnih glasov 6,2%, med veljavnimi je bilo za/Igen 1,6%, proti/Nem 98,4%. https://hu.wikipedia.org/wiki/2016-os_magyarorsz%C3%A1gi_n%C3%A9pszavaz%C3%A1s . B.M.)
»Seveda /…/. Nevladne organizacije smo se zavzemale za oddajanje neveljavnih glasovnic. Več kot 220.000 ljudi je šlo na volišča in na glasovnice pisalo vse mogoče« in »aktivno pokazalo svoje nasprotovanje. To je bilo očitno predvsem v Budimpešti in na osrednjem Madžarskem« ter, najpresenetljiveje, v Szegedu, ob srbski meji. To mesto je »najintenzivneje izkusilo begunsko vprašanje. Pa je /…/ duh solidarnosti še vedno živ in veliko ljudi preprosto ni hotelo podleči vladni propagandi sovraštva do tujcev. (- Npr. https://www.facebook.com/migszolszeged?fref=ts , B.M.)

Živeli! Ljubljana v srcu. T. Partljič, Ljubljana, september 2016
Eden najredkejših Štajercev, Tone Partljič, ki ima Lj. zelo rad, v njej je tudi služboval, tu ima hčerko in vnukinjo Urško je bil zaprošen, da na F3ŽO http://www.f3zo.si/ljubljana/o-festivalu/ 28.9.2016 pove 'kaj vedrega o starosti'.
Pa je povedal tisto Cankarjevo črtico O človeškem napuhu, o tem, kako je v raj pod Triglavom prišel Jezus in tam (t.j. tu) naletel na jokajočega ob cesarski cesti, ki da mu ne more pomagati niti Bog, saj je namreč Slovenec »in tedaj se je razjokal še Jezus sam.«
Dodal pa je še svojo zgodbo, piše dramatik T. Partljič v uvodniku glasila Lj.. Baje je spet prišel Jezus iz svojih rojstnih krajev pred Slovenijo, voda v Kolpi se je razdelila«, vendar sem »vseeno ni mogel, ker ga je ustavila visoka žičnata ograja.« Policist mu je dejal: »'Jaz sem zate Bog Bogova in mi smo zaprli mejo! Tebe, ki si rojen v Jeruzalemu' (- oz. Betlehemu, pod palestinsko upravo… https://en.wikipedia.org/wiki/Bethlehem B.M.), 'pa sploh ne!' In se je Jezus namenil ob žici do meje z Madžarsko. A tam je šele videl hudiča…
Kje med jokajočim /…/ in med policistom pred bodečo žico se najdemo mi starejši Slovenci, se /…/ moramo kdaj vprašati, dokler še imamo čas.«

Preberite, pobrskajte, poglejte, poslušajte, premislite

Inženirski dosežki ujeti v fotografski objektiv. Živa Rokavec, Dnevnik, 4.10.2016
Na Kongresnem trgu v Lj. je Inženirska zbornica Slovenije na ogled postavila fotografije natečaja o objektih zgrajenih v zadnjem stoletju.
Izstopajo: viadukt na Črnem Kalu, obdan z meglicami, daljnovod Beričevo-Krško prav tako v megli in dimnik v Trbovljah, s 360 m. najvišji v Evropi.
(- Dimnik že zaprte termoelektrarne in ostali dve sliki: https://gradbenistvo.finance.si/8849408, B.M.)

Pis on ju, Trubar*. D. Petrovc, Dnevnik, 3.10.2016
*Naj ti bo lahka zemljica, Trubar, je zapisal v kolumno Dragan Petrovec po obisku na njegovi domačiji. Najprej se pohvali, kako je od malega (*1952, http://www.inst-krim.si/fileadmin/user_upload/DRAGAN_PETROVEC.pdf ) »požiral knjige, najraje Sinjega galeba, malo manj Kondorja, /…./ komaj razumljiva besedila, npr. za osemletnika Montaignovi Eseji.
(- Glej odlomke http://www2.arnes.si/~mursic3/Montaigne_tekst.htm - izbral Marko Uršič, FF UL - npr. o knjigah, 31-34.; o zbirki glej: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/60-let-zbirke-kondor-slovenski-penguin-classics/382445 B.M.)
D. Petrovc je bral tudi Mohorjeve https://sl.wikipedia.org/wiki/Mohorjeva_dru%C5%BEba , iz knjižnice frančiškanskega samostana (Lj.), kjer je takrat živel. Omeni tudi, kako sta ga za pisanje likala Vida Matičetova in - v klasični Joža Mahnič https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEa_Mahni%C4%8D
Navdih za naslov prispevka je dobil že pred obiskom v tistem malnu ,
(- v Rašci http://museums.si/sl/museum/details/73/trubarjeva-domacija , B.M.) ko je na spletu (- ? https://www.facebook.com/TrubarjevaDomacijaRasica/) prebral: »'Jaz sm se mela pr vas na ekskurziji ful kul. /…/A mi lahko kdo pove kje lahko najdem življenje pis od trubarja??????prosssmm«.
Na poti »v rahlo depresijo ob misli na izgubljajočo se slovensko besedo« se spomni tudi na šifrirana SMS-sporočila, na napake novinarjev, ki ne skoraj poznajo več ne namenilnika ne rodilnika ne mestnika in najglasnejšega na TV, ki da ne more brez 'brez da'.
D. Petrovc glede rodilnika kot za šalo citira Marka Crnkoviča, ki je v odgovor na ustanovitev društva »za ohranjanje rodilnika pri zanikanju«, objavil: »Jaz ne rabim drugi sklon!«
Mlade duše »težko najdejo dober zgled okoli sebe«, je prizanesljiv do mladih D. Petrovc.
»Še najlepši govor slišim pri duhovnikih /…/ rahlo pokrajinsko melodičen, a zvestoba velikemu protestantu in njegovi misli je izpričana«. Nima pa odgovora na vprašanje, kje »najdemo Trubarjevo življenje in še njegov pis zraven«. Konča v skoraj starocerkvenoslovenščini: »We piss on ju, too.«
(- Za dolensko narečje prisluhnite slikam: http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174454294, za življenjepis P.-a T.-a pa: https://www.youtube.com/watch?v=95kakqSb-Zo , B.M.)

Makedonka, ki je pela o ljubljanskem zvonu. Tina Bernik, Dnevnik, 6.10.2016
V 70. in 80. letih 20. stol. je Ljupka Dimitovska (1945-2016) popevala Ciki-ciki-ci:
Još uvjek često razmišljam, Razmišljam večkrat še,
o sretnim školskim danima./…/ o srečnih šolskih dneh /…/
To su bili dani mladosti, o tistih mladih časih,
pune često novih ludosti norosti polnih naših,
koje uvjek smišljao si ti. ki zmeraj si jih skuhal ti.
Uvrščajo jo med hrvaško-makedonske glasbenice; njen mož je bil Nikica Kalogjera, avtor njenih hitov: Ja ga hoću, a on mene neće; Hej momče; Čibu, čiba; Ta tvoja barka mala; Godine nisu važne;
Nema više ljubavi; Ja znam, vidim to.

L. 1972 je nastopila na Slovenski popevki in osvojila nagrado za najbolj veselo pesem:
Ljubljanski zvon. (- Naj ji zapoje še v slovo: https://www.youtube.com/watch?v=lnzNLKpoWlQ , B.M.)

Otroci, učitelji, profesorici; generacije

Vsak otrok si zasluži odličnega učitelja, najboljšega prižigalca ognja. Sonja Merljak, Delo, 5.10.2016
Ob svetovnem dnevu učiteljev http://www.sviz.si/sdu2016/ jim Mojca Juriševič, PeF UL sporoča, naj »tudi takrat, ko so utrujeni in nejevoljni, ne pozabijo, kako pomembni s v otrokovem življenju.«
zanje je prevedla priročnik ameriških psihologov: https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/prodaja_predstavitev/Dvajset_psiholoskih_nacel.pdf
(Katero načelo bi izpostavili?)
»Študenti so omenjali načelo ustvarjalnosti: da je ustvarjalno mišljenje mogoče spodbujati. Sama pa bi poudarila vpliv učitelja na učence: njihova pričakovanja, pojmovanje učenčevih sposobnosti, povratne informacije in sodelovanje ter socialni kontekst, torej odnose in počutje.«
(In še?)
»Moja mentorica /…/ Cveta Razdevšek Pučko je bodočim učiteljem vedno polagala na srce, naj, kjer se le da, uporabijo magično besedo 'še'. Če rečejo, 'tega še nisi', sporočajo svoje pričakovanje, da 'še bo'. 'To ti še ne gre', sporoča, 'nekoč ti bo šlo'.«

Misli. (iš), Nede 5.10.2016
Francoski filozof Emile Durkheim https://en.wikipedia.org/wiki/%C3%89mile_Durkheim utemeljitelj sociologije in sociološke metode ter teoretik socialne integracije, je o družbi in o vzgoji dejal:
»Družba ni le vsota posameznikov. Je sistem, ki nastane zaradi povezav med posamezniki in ustvari posebno resničnost s posebnimi obeležji. Skupina ljudi misli, čuti, deluje povsem drugače, kot bi to počeli posamezniki, njeni člani, če bi bili sami.«
»Vsako novo generacijo ljudi vzgojijo njeni predniki: ti se morajo zato izpopolniti, da izboljšajo svoje potomce. To gibanje je krožno.«

Kristalni čas. Lojze Kovačič, Podlistek, 17., Delo, 4-10-2016
»Obrazi mladih okrog mene postajajo čedalje mlajši. /…/ To dela starost, ki čedalje bolj pripira oči /…/. Vse mlajši /…/ ljudje bodo okrog mene, na lepem bodo to 40-letniki, potem 50-letniki. Vsi se počasi spreminjajo v mladež in najmlajši med njimi, ki obiskujejo univerzo, bodo postali otroci iz vrtcev. Zadnjič /…/ ko sva šla z B. čez Ljubljansko polje, jo je pozdravila drobna deklica s psičkom. 'Tvoja učenka?' /…/ 'Ne, hčerka dr. M.-jeve /…/ sodnica.' Kmalu bo ves svet mlad /…/ jaz pa star. /…/ začuden, ko bo takle peteršiljček začel izrekati temeljne filozofske resnice, in /…/ se mi bo njegov zreli 'ampak' zdel še daleč pod njegovo mentalno starostjo.«

Izbira študija, študij, bodoči inženirji, astronomi, profesorice, raziskovalci; UL, Oxford, UNG

Zakaj ste se odločili za izbrano smer študija? Urša Rus, Mateja Marko, Dnevnik, 4.10.2016
V anketi med ljubljanskimi študenti so povedali:
Fatima Ibrišević, anglistika in južnoslovanske študije (FF UL): V gimnaziji jo je najbolj pritegnila angleščina pa še profesorice so povedale, da je poklic učitelja iskan. Južnoslovanski jeziki bodo olajšali zaposlitev, prevajanje ipd., če ne bo dela zanjo v šoli. Pri odločanju moraš upoštevati tudi delo.
Miha Jurančič, strojništvo (FS UL). Polic je perspektiven, naravoslovje prinaša širše možnosti. »Po dveh letih študija na fakulteti /…/ pa ocenjujem, da bi morali kvaliteto študija izboljšati. Potrebujemo več praktičnega dela ter mlajše in aktivnejše profesorje, ki ne bi predavali le s pomočjo grafoskopov (Smeh.) Mladim in ambicioznim /…/ je treba omogočiti, da napredujejo, ne pa da jih starejši pri tem zavirajo.« Upa tudi na nove fakultetne prostore.
Filip Kiko, grafično oblikovanje (NTF UL): Prihaja iz Slovaške, študira na Češkem v Lj. je prišel z Erasmusom. »Z izbiro študija v tujini /…/ delodajalcem pokažeš, da se lahko prilagodiš različnim okoljem, si samostojen in dobro govoriš angleško.« Od študija tu si obeta »več praktičnega dela, saj je bil študij na češkem v tem pogledu zelo pomanjkljiv. Praktične izkušnje pa so tisto, s čimer prepričaš delodajalce.«
Megi Batista, analitska sociologija (FDV UL): Pri izbiri je pretehtal interes in ne napovedi o perspektivnih poklicih, čeprav razume mlade, ki ob različnih pritiskih razmišljajo o zaposlitvenih možnostih. »Želim se ukvarjati z ljudmi /…/prispevati k širšim spremembam na bolje. Če bi vsi razmišljali samo o tem, kako se najbolje znajti v obstoječem sistemu, potem se sistem pač ne bo spremenil.« Pa bi se lahko.
Saranda Zogaj, španski jezik in književnost ter anglistika (FF UL): Razmišljala je tudi o medicini, saj je poklic zdravnika varen in dobro plačan, a je ugotovila, da ne bi prenesla tragičnih prizorov. Zato je sledila svojim interesom. »Seveda smo vsi v skrbeh, ker služb ni. A za zdaj se bom posvetila študiju, ki me zanima, in se s tem ne bom obremenjevala. So se pa stroški ob prehodu iz gimnazije na fakulteto bistveno zvišali«, največji zalogaj je študentski dom.

R. Dawkins: Moč čudenja. Kako nastane znanstvenik. pim, Dnevnik, 3.10.2016
»Biolog Richar Dawkins https://www.britannica.com/biography/Richard-Dawkins je sredi 70. let s knjigo Sebični gen pretresel znanost s svojimi spoznanji o evoluciji, ki so preusmerila pogled na gene, ter skoval pojem mem, ki še danes tvori družbeni diskurz. Navdušil je tudi s knjigo Bog kot zabloda
Njegova prevedena knjiga Moč čudenja je to začetek njegove avtobiografije, »o zgodnjih letih, ki jih je preživel v idiličnih afriških deželah britanskega imperija, /…/ intelektualno prebujanje v Oxfordu http://www.ox.ac.uk/ ter začetke kariere.«
(- Glej odlomek o odločitvi za zoologijo, o tutorstvu in predavanjih ter o kriketu na Oxfordu, o takratnem študentskem aktivizmu, genetiki oz. sociobiologiji: http://www.kvarkadabra.net/2016/06/avtobiografija-richarda-dawkinsa/ . Več o R. D. in z njim povezanih temah: https://richarddawkins.net/ . B.M.)

Intervju: dr. Zdravo Kobe, Mladina, št.39. A. Gomboc, Mladina, 7.10.2016
V odgovoru na novinarjevo vprašanje o trgu je Zdravko Kobe dejal, da je ekonomska znanost v klavrnem stanju: »Opustila je znanstvene pretenzije in se podala po poti astronomije: dosti matematike, blizu oblasti in daleč od dejstev.«
Tako začenja svoj odziv Andreja Gomboc, profesorica astronomije UNG. (- http://www.ung.si/sl/ , http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/andreja-gomboc-zalosten-razplet-vesolje-caka-toplotna-smrt/365608 , B.M.)
Najprej je mislila, da je mišljena astrologija, a je ob omenjanju matematike spoznala Z. Kobe misli na astronomijo. Takole piše o svojem znanstvenem področju:
»Intervjuvanca in javnost želim obvestiti, da je astronomija ena od naravoslovnih znanosti, ki z znanstvenimi metodami – postavljanje teorij in hipotez ter preverjanje njihovih napovedi z eksperimenti – izboljšuje naše razumevanje sveta in vesolja.«
»Če je bila /…/ mišljena le 'slovenska' astronomija /…/ se kljub skopo odmerjenim raziskovalnim sredstvom – prav blizu oblasti /…/ nismo – lahko pohvalimo, da je /…/ uspešna in se še kako ukvarja z raziskovanjem dejstev in to na svetovnem nivoju, kar dokazujejo številne objave /…/ npr. 4 objav v /…/ Nature www.nature.com in Science www.science.com , samo v zadnjih treh letih.«
Glede na število naših astronomov in geofizikov »je astronomija ena od najuspešnejših znanosti pri nas!« Dokaz je tudi nedavni simpozij Mednarodne astronomske zveze ob 100. obletnici črnih lukenj v Novi Gorici www.blackholes2016.si .

Univerze, slovenske, njihova kakovost in kako jo izboljšati

Slovenija si zasluži boljšo univerzo. Saša Prešern, Delo, 5.10.2016
Z našimi univerzami ni zadovoljen raziskovalec Saša Prešern in predlaga, kako naj se država loti višanje njihove kakovosti. https://sl.wikipedia.org/wiki/Sa%C5%A1a_Pre%C5%A1ern
Najboljša naša univerza - UL - je na t.i. šanghajski lestvici šele v skupini 401. do 500. mestom na svetu. Na drugi, QS World Univ. Rankings je med 601 in 650., boljša pa je na Webometrics Ranking of World Univ. - na 286. mestu, pri čemer so ocenjevalci izmerili, da je njena šibkost odprtost.
Vzrok za to, kot pravi, povprečnost, je tudi v sistemu financiranja raziskovanja, ki daje prednost že uveljavljenim in ne spodbuja mlajših.
»Asistent, ki bi želel razviti svojo smer raziskav in se oddaljil od svojega profesorja, ima v Sloveniji manj možnosti, kot po svetu.« Podjetnost profesorjev pri nas ni veljala za vrlino. Financiranje ne podpira novih idej. »Prekrasen je občutek v tujini, ko je univerzitetni predavatelj povabljen, naj preda seznam, kaj potrebuje za pedagoško-raziskovalni proces, katero literaturo, programsko opremo, revije…, in je v nekaj dneh vse na njegovi mizi ali v računalniku.«
Pri nas razpravljamo o slovenščini, a imamo na univerzah zaposlenih le 4% tujih predavateljev, na nekaterih najboljših v Evropi pa do 30%. »Če je zahteva po izključno slovenščini na univerzi le metoda za odganjanje mednarodne konkurence, utrjevanje zaprtosti in prikrivanje povprečnosti, potem je taka zahteva škodljiva za študente, gospodarstvo in narodno prepoznavnost. Slovenstvo in nacionalna identiteta lahko z odlično univerzo le pridobita.«
»Verjetno je slovenske univerze treba prevetriti, odpreti in dinamizirati /…/. Rešitev ni v razlagi, da kriteriji pri ocenjevanju univerz https://en.wikipedia.org/wiki/College_and_university_rankings niso pravilni in da imamo pravzaprav zelo dobre univerze. Iz te mentalitete /…/ ko nekdo noče /…/ razmisliti o tem, kako bi bil boljši, je dolga pot.«
Precej držav ima državne programe za višanje kakovosti univerz, »saj je univerzitetno izobraževanje lahko velik posel za državo.« V britansko gospodarstvo prispevajo tuji študenti vek kot 10 milijard funtov na leto, piše https://www.theguardian.com/education/higher-education .
Država torej »lahko zagotovi razmere za vzpon kakovosti univerz. Ne gre za zakon, »ampak za celovit državni program, ki zahteva usklajeno sodelovanje resorjev za visoko šolstvo, raziskovalno dejavnost, finance, gospodarstvo, zaposlovanje, priseljensko politiko in še kaj.
Slovenija si zasluži univerze, ki bodo više uvrščene na globalni lestvici. Ali /…/ bo čez desetletje kakšna slovenska univerza med prvimi 100? Težko je prepričati bruce, ko kaže, da za nekatere fakultete ni glavni problem lumparija v zvezi z dodatkom za stalno pripravljenost, ampak to, kdo jih je izdal.«

Andraž Teršek, pravni filozof in javni uporabnik uma. Delo, 6.10.2016
V oglasu za prilogo časnika Svet kapitala, rubrika 'Na kosilu z…? je navedena izjava A. Terška, FHŠ UP: http://www.fhs.upr.si/sl/o-fakulteti/zaposleni/pedagoski-sodelavci/andraz.%20tersek
»V letih, ko ima človek največ energije za študij in raziskovanje, sem verjel, da bo moj trud v akademskem prostoru prepoznan in cenjen. Prepozno sem spoznal, da zavzeto delo in ustvarjanje nikogar na akademiji ne zanimata, da imaš od tega prej velike težave kot otipljive koristi. Žal pa sem to moral spoznati na težji način, skozi dolgoletne in včasih že skoraj nadrealistične negativne izkušnje.«
( - Z 'akademijo' A. Teršek očitno misli na univerzo, vendar ni jasno ali UL ali UP ali obe 'v akademskem prostoru' Slovenije. Glej celotni prispevek v Svetu kapitala: http://svetkapitala.delo.si/trendi/na-kosilu-dr-andraz-tersek-pravni-filozof-in-javni-uporabnik-uma-151 in nekaj njegovih prispevkov v časnikih in na spletu v zadnjih letih: http://zofijini.net/avtor/andraz-tersek/ , https://www.dnevnik.si/1042716143
http://www.delo.si/druzba/panorama/andraz-tersek-kup-govna-mi-krati-spanec.html
https://www.dnevnik.si/1042726932 , http://metinalista.si/author/andter/. B.M.)

Univerza, na Primorskem; rektor; akademik, predavatelji; študenti, študij zgodovine UP

Za Marušiča tudi akademik »nesposoben«. Ranka Ivelja, Dnevnik, 4.10.2016
Rektor UP https://www.upr.si/sl/ D. Marušič je odpustil 12 profesorjev z odd. za zgodovino FHŠ UP, ki so se odločili nadaljevati delo v odhajajočem Znanstveno raziskovalne središču (ZRS) in jim ni dovolil nadaljevanja poučevanja na UP. V odpovedih so navedeni 'poslovni razlogi' in 'nesposobnost'; med odpuščenimi je tudi Jože Pirjevec http://www.sazu.si/clani/joze-pirjevec , piše Ranka Ivelja.
Študenti zgodovine FHŠ UP http://www.fhs.upr.si/sl/studenti , pred katerimi so profesorji prejeli pisne sklepe o odpovedi, piše R. Ivelja, »so slovo svojih profesorjev v predavalnici pospremili z aplavzom. V izjavi so zapisali, http://www.ekoper.si/koper/studentje-za-dobrodoslico-ostali-brez-profesorjev/ da se je na odd. za zgodovino zgodil pravi pokol, saj so odstavili približno polovico dolgoletnih profesorjev in asistentov, od tega skoraj vse mednarodno priznane predavatelje.« Opozorili so, da je rektor že ob prvi izvolitvi odstavil dekanko Vesno Mikolič, proti kateri je nato na sodišču izgubil vrsto tožb, nato Darka Darovca, zgodovinarja, protikandidata na rektorskih volitvah.
»A študenti smo tisti, ki smo v najslabšem položaju. Kakovost predavanj bo upadla, mnogi bodo izgubili svoje mentorje za zaključna, magistrska dela in doktorate.«
Za opravljanje mentorstva bo UP s profesorji morala skleniti nove pogodbe, končuje R. Ivelja.
Dragan Maruši

https://www.facebook.com/pg/Dragan.Marusic.rector/posts/:
»Vsi zaposleni v ZRS so bili pozvani, da se do 5.5.2016 opredelijo, ali bodo ostali na UP ali preidejo v nov javni raziskovalni zavod. (ZRS http://www.zrs-kp.si/ ) Tisti, ki so se odločili za prekinitev sodelovanja z univerzo, na njej ne morejo več poučevati, deljena delovna razmerja po prenehanju članstva ZRS (- v UP) niso več mogoča. ZRS-ju je bil omogočen prenos raziskovalnega dela, premoženja in sredstev, zato ob odhodu nima več nikakršne podlage za finančne, premoženjske ali zaposlitvene zahteve na univerzi.« Spremembe ne bodo imele velikega vpliva, je dejal po pisanju R. Ivelja, saj na univerzi ostajajo mlajši zgodovinarji z ustreznimi referencami.
Egon Pelikan https://www.dnevnik.si/1042754861 , eden od odpuščenih: »Zaposleni v ZRS smo se res odločili, da bomo ostali na tem zavodu, toda nikoli ni bilo govora o tem, da se bomo ob prenosu raziskovalnega dela v ZRS odpovedali pedagoškemu delu na FHŠ UP. To je /…/ slabo tudi za fakulteto in študente. /…/ študentje so opeharjeni za predavanja ljudi, zaradi katerih se je marsikateri odločil za zgodovino.« Tako so bila npr. predavanja J. Pirjevca zelo priljubljena, obiskovali so jih celo študenti drugih fakultet. »Rektor Marušič /…/ uničuje humanistiko na UP. Kdor mu nasprotuje je deležen šikaniranja«. Načrtuje koprsko politehniko, denar s humanistike »kanalizira drugam«, mdr. »na matematiko, kakor so se letos vpisali trije študentje…«.
Ivan Leban, NAKVIS http://www.nakvis.si/ : »Obžalujem to potezo rektorja UP. Vsepovsod po svetu se raziskovalni inštituti pridružujejo univerzam, manjše visokošolske institucije pa se združujejo v večje. Le pri nas poteka obrnjen proces.«

Poziv rektorju Univerze na Primorskem. A. Juri, Pisma, Delo, 5.10.2016 (tudi Dnevnik, 5.10.2016)
Nekdanji župan Kopra Aurelio Juri piše, da je »bil zraven (dr. Čokova, dr. Jakomin ter ob /…/ Koreliču, Kosmini, Čoku idr., brez katerih se ta projekt ne bi rodil /…/ in se v DZ RS odločno bojeval z ministrom Gabrom, sicer političnim zaveznikom, ki pa naši univerzi ni bil naklonjen, ko je zavlačeval s sprejetjem zakona« o ustanovitvi UP. Ko je vodil občino Koper si je prizadeval, da postane »tretje univerzitetno središče v Sloveniji«.
Odkar vodi UP »dr. Marušič, dragi Dragan« spremlja njegove odločitve in jih težko razume. Morda tudi zato ker jih ne zna sporočiti javnosti. Vse bolj se zgraža nad tem kar počenja.
A. Juri piše, da je to, kar se danes »na tej ustanovi dogaja /…/ daleč od takratnih pričakovanj in želja po valilnici novega intelektualnega bazena ter prostoru strpnega, kultiviranega, odprtega izmenjevanja mnenj, izkušenj in znanj, v katerem avtoritarni vzorci obnašanja nimajo mesta.«
Po vrsti spornih potez do sodelavcev ZR in drugih članic UP je »odpoved delovnega razmerja dvajsetim priznanim docentom višek vsega, klofuta sami funkciji, ki jo zasedaš in poslanstvu, ki ti je zaupano.« Zato ga poziva, da odstopi.

Nesposobnost kot pravni pojem. UP. R. Ivelja, Dnevni, 5.10.2016
Vodstvo UP z rektorjem Draganom Maršičem vztraja, da je odpoved pogodbe profesorjem, ki so se odločili ostati v ZRS, legalna in legitimna, piše Ranka Ivelja.
Pogodbo o zaposlitvi na UP so 12 profesorjem odpovedali iz dveh razlogov: poslovnega in razloga nesposobnosti, kar naj bi pomenilo, da ne obstajajo več potrebni formalni pogoji za opravljanje istega dela na UP.
R.I. navaja: «Zaposleni, ki odhajajo v novi raziskovalni zavod, ne morejo skleniti delovnega razmerja sočasno z dvema različnima pravnima osebama, ki si /…/ konkurirata in sta v koliziji interesov.«
Nekaterim pravnim izvedencem se zdi takšna utemeljitev nenavadna.
Rajko Pirnat, PF UL si ne zna predstavljati, »kako bi lahko bila dva javna zavoda konkurenta. A četudi bi šlo za kolizijo interesov oz. konkurenčno prepoved, bi jo morali najprej ugotoviti; v tem primeru bi lahko delavca doletela izredna odpoved delovnega razmerja.« Dvomi tudi, da bi lahko »habilitiranim strokovnjakom /…/ očitali nesposobnost /…/, da ne izpolnjujejo vsebinskih pogojev za opravljanje dela«.
Pomisleke imajo tudi ministrstvu; Tomaž Boh (MIZŠ) pravi, da se bodo najprej pogovorili z vodstvom UP in počakali na mnenje delovne inšpekcije. UP mora tudi še popraviti elaborat, po katerem se bosta razdružila UP in ZRS, saj je ostale nekaj problemov. V avgustovskem sklepu vlade o razdružitvi »se na ZRS prenaša le raziskovalno delo, pedagoška dejavnost v postopek ločitve ni zajeta. /…/ Če se bo izkazalo, da je bilo opravljeno premeščanje profesorjev nezakonito, bomo ukrepali.«
Ivan Svetlik, rektor UL obžaluje, da se ZRS in UP razdružujeta, namesto da bi znanje in reference v dobro študentov in univerze koncentrirali. Pri odločitvi UP je treba upoštevati še okoliščino, da zaposlitev rednega profesorja stane več kot zaposlitev izrednega ali docenta. Meni, da študentje ne bodo prizadeti, saj bodo še vedno lahko študirali po izbranem programu in večina se jih za študij ne odloči zaradi konkretne osebe.
Po podatkih vpisne službe UP https://www.upr.si/sl/studij/vpis-up ima FHŠ na vseh treh stopnjah študija zgodovine 43 študentov, kar je precej manj kot v št. l. 2011/12, ko jih je bilo 125. Letos se je v dveh prijavnih rokih na zgodovino vpisalo 8 študentov, vseh skupaj je 23. Na FHŠ je največ študentov v programu medkulturno jezikovno posredovanje (23, vseh je 52) in medijske študije (15, vseh 52).

Komedija univerzitetnih zmešnjav. R. Ivelja, Dnevnik, 6.10.2016
Avtoritarna logika je nerešljivi problem UP, piše v komentarju Ranka Ivelja, novinarka.
UP, ki naj bi »postala intelektualno in kulturno stičišče slovansko-romanskega sveta /…/ od ustanovitve dalje poganjajo finančne afere, kadrovske čistke, nepotizmi in nerešljiva osebna nasprotja vplivnih odločevalcev.«
Bojujejo se »družine - Marušiči, Pišoti, … ali celi klani, /…/ ki podpirajo rektorja, pa naj stori še tako neumnost, in /…/ onih, ki bi ga utopili v prvem mandraču tudi takrat, ko poskuša zgolj prekrmariti krize, ki jih /…/ generira oblast s svojim mačehovskim odnosom do te univerze.«
Bojujejo se discipline – »naravoslovci in tehniki vs. humanistika in obrnjeno. Služijo pa odvetniki.«
»Ko afere zaidejo v medije«, piše izkušena novinarka, »so javni dialogi med glavnimi akterji /…/ predvidljivi«. Kdor poskuša »zgodbo sestavi na podlagi informacij ene strani« dobi »interesno obarvano polresnico.«
Z ena stani je javnost izvedela, da je rektor 'izključil' 12 uveljavljenih profesorjev.
Z druge pa, da jim je ponudil več zaposlitvenih možnosti, že maja in da bi lahko po avtorskih pogodbah poučevali še eno leto; sploh pa so se sami odločili osti na odcepljenem inštitutu.
»Na ZRS raziskovali, pri nas poučevali? To ne gre; tako je odločil senat (UP) in pika.«
»Prav v tej avtoritarni, mačo, če ne celo vojni logiki je nerešljivi problem primorske univerze. Na njej že od ustanovitve odločajo ljudje, ki jo razumejo kot svojo lastnino, ki se s pomočjo korenčka in palice gredo osebne vojne.«
Ko rektor moral razmislit, raje računa. Obseg dela 12 odslovljenih znaša skupaj 3,6 polno zaposlenega učitelja (FTE). »Kaj bi se sekirali torej. Ne uvidijo, da bodo mlado, ranljivo institucijo tako do konca raztrgali. Ne razumejo Salamonove modrosti (. T.j. njegove sodbe v zadevi dveh mater https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Kav%C4%8Di%C4%8D#/media/File:Franc_Kav%C4%8Di%C4%8D_-_Salomonova_sodba.jpg http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kr+3&id0=1&pos=0&set=2&l=sl; B.M.), kaj šele evropskih standardov visokošolske kakovosti, po kateri je skrb za odličnost kadrov ena glavnih prioritet.« (- Poglejte pod 1.5. ESG: http://www.eua.be/Libraries/quality-assurance/esg_2015.pdf?sfvrsn=0 ; poskusite najti slovenski prevod teh »standardov« iz 2015. B.M.)
»Tuje univerze, ki visoko kotirajo na kakovostnih lestvicah, na široko odpirajo vrata vsem, ki imajo študentom kaj povedati. Ni pomembno, od kod prihajajo, pomembno, kaj jih lahko naučijo. /…/ Predvsem pa se visokošolske, pedagoške in raziskovalne institucije vsepovsod združujejo, ne razhajajo. V malih državah, ki se hočejo meriti z najboljšimi, je to še trikrat bolj pomembno.
Vse to vemo, a se je vlada odločila z drugačno pot: zeleno luč je prižgala izločanju iz univerz. Pred leti romunizacija univerz ni uspela, bo zdaj marušizacija?«
( - Glej: http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/nic-vec-romunizacija-visokega-solstva.html, L. Čok, Delo, 26.2012; povzetek v Pogledih www.nsdlu.si. Marušizacija? Od Marušičev je eden matematik, drugi zdravnik, tretji pa je bil psiholog, strokovnjak za samomore. B.M.)

Odpustili so jih vpričo študentov. T. Hrastnik, Pisma, Delo, 6.10.2016
Na članek s tem naslovom (Delo, 4.10.2016) se odziva Tina Hrastnik, služba odnose z javnostmi MIZŠ http://www.mizs.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/ . Piše, da ne drži tam zapisana izjava rektorja UP, da je le-ta v postopku ustanavljanja novega ZRS 'že sredi septembra izpolnila ve obveznosti, ki jih je zahtevalo ministrstvo'.
T. Hrastnik piše, da UP na večkratne pozive še ni ustrezno dopolnila elaborata o prenehanju članstva ZRS v UP, tudi glede določitve »zaposlenih, ki jih prevzel ZRS in delitvene bilance. Ker je Upravni odbor UP brez odločitve ustanovitelja (države) izbrisal članico ZRS UP in tako spremenil status UP, je so UP z ministrstva »ponovno opozorili, da so statusne spremembe zavoda v pristojnosti ustanovitelja, in ne univerze.«
Končuje z opozorilom: »Zaradi nespoštovanja navedenih zahtev bo ministrstvo ukrepalo /…/. UP bomo pozvali, da nemudoma odpravi neskladje /…/ ter izpolni zahtevane obveznosti.«
Če ne, na MIZŠ ne bodo dali soglasja »k Letnem programu dela UP ter (bodo) v skladu z zakonodajo omejili financiranje iz proračuna RS.«

Pisatelji, poezija, ideologija, propaganda, partija, politična šola

Vztrajanje pri radoživosti. M. Šučur, Dnevnik, 6.10.2016
Vsaj dvajset let se počuti mlajšega, je dejal v Konzorciju med mladimi študenti in najuglednejšimi slavisti literarni zgodovinar in teoretik Boris Paternu (90) ob predstavitvi nove knjige Premisleki o književnosti in jeziku.
Njen urednik Tine Logar je dejal, da raziskave B. Paternuja segajo od ekspresionizma do postmodernizma, obravnavajo dramatiko, prozo in poezijo; velja za največjega poznavalca Prešerna.
Lotil se je Edvard Kocbeka, Borisa Pahorja, Vladimir Kavčiča in Tomaža Šalamuna.
Za tega B. Paternu dejal, piše Maja Šučur, da je »s svojim nastopom zabrisal ideološke vezi z zgodovino, s svojo radoživostjo pa ni zgolj navdušil Američanov, temveč je napovedal tudi izgon žalosti iz slovenske poezije.« B. Paternu: »Literarna veda k današnjemu času prispeva tko, da literaturi pomaga živeti, ne pa umreti.«
Slavljenec je kritičen tudi do tega, d se ne posvečamo več dovolj poglobljenemu branju, tudi v šolah.
»Stvarem je nedorasla tudi slovenska pedagogika, še ni povsem sprejela, da v šolah ni dovolj zgolj poučevati literarnozgodovinskih dejstev, temveč je treba spodbujati iznajdljivost branja in bralno kulturo.«
V knjigi se dotakne tudi vloge slovenščine na univerzi in v znanosti ter njene morebitne podrejenosti angleščini. Vsak državljan ima pravico, meni, misliti in pisati slovensko na vseh stopnjah izobrazbe: »Jezika ne smemo iztrgati iz višjega diskurza, sicer bo postal provincialni jezik, sicer ga bomo odtrgali od Evrope.« A tudi histerija o izginjanju slovenščine je odveč, poiskati moramo pravo mero.
(-Takole pa je je dogodek opisal Marijan Zlobec, ki je opozoril tudi na Paternujev prispevek Avtonomija univerze (2009, ob obletnici FF UL) on članek Vprašanje slovenščine na univerzi. SP Delo, 29.9.2012, ki smo ga povzeli v Pogledih; dodal je še kritiko Paternujevega pisanja o Inkretu, ki je pisal o Kocbeku… : https://marijanzlobec.wordpress.com/2016/12/27/paternujevi-premisleki-o-knjizevnosti-in-jeziku/ B.M.)

Bartol veličastni, promptnejši, genialnejši od vseh. Igor Bratož, Delo, 4.6.2016
Proza pisatelja Vladimirja Bartola, napisana med 1935 in 1945 je izšla v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev pri ZRC SAZU.
Tomo Virk, urednik Zbranih del V. Bartola, 3. del, je v opombah prispeval nekaj zanimivih drobcev o pisatelju. Npr. da pisatelj v svojem dnevniškem zapisu iz l. 1954 svojem pisanju »nonšalantno veličastno ugotavlja, da je 'skoraj vse, kar se danes v svetu piše, jaz že med obema vojnama v svojih novelah podal. Jaz sem promptnejše, genialnejše reagiral na svetovno in človeško dogajanje. Če bi bila moja dela pred vojno prevajana na svetovne jezike, bi bila danes svetovna literatura v marsičem drugačna.«
V predvojnem času, ko je http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001580/ živel v Lj., Beogradu, Kamniku, je napisal romana Alamut - največkrat prevajan - , Čudež na vasi, zbirko pripovedi Al Araf, novelo Konec pustolovstva in druge. Objavljal je v Slovencu, Jutru in Učiteljskem tovarišu. (- Dostopno na: http://www.dlib.si/.)
(- Iz časa med 1925 in 1935, piše Delo, je tudi objavljena fotografija na kateri so E. Kocbek, B. Horvat, S. Grum, A. Ocvirk, J. Vidmar in V. Bartol, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-53VJMG90/?euapi=1&query=%27keywords%3dfotografija%2c+vidmar%2c+bartol%2c+kocbek%2c%27&pageSize=25. Malo verjetno je, da gre za fotografijo iz l. 1925, leto, ko je na UL doktoriral V. Bartol. Glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/Edvard_Kocbek . Očitno stojijo ti 'slovenski pisatelji' na notranjem dvorišču Univerze (UL), kjer je bila takrat poleg PF tudi FF, s katero so bili omenjeni, razen S. Gruma povezani. Oblečeni so kot takrat študentje ob slovesnih priložnostih. Slika je lahko iz l. 1931, ko je diplomiral A. Ocvirk ali l. 1932, ko je diplomiral J. Vidmar. https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Ocvirk https://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Vidmar B.M.)
T. Virk v komentarju knjige popisuje, da je med l. 1935 in 1945 pomembno vplivala 2. sv. vojna in l. 1941 je »postal drugi tajnik Kulturnega plenuma OF v Lj., čeprav se je branil, češ, da ni politik, se spominja J. Vidmar. V. Bartol je kljub kulturnemu molku med vojno objavil dve besedili.
V Jutru 30.3.1944 je pogovor z njim objavil Ljenko Urbančič. Na vprašanje o domobranstvu je odgovoril, zapiše Lj. U. izjavo V.B., »da je pač to logična reakcija na nasilno delovanje OF.«
Da se ne bavi s politiko, pravi, »vendar je potrebno, da človek obsodi tisto, kar je pač obsojanja vredno. /…/ Vzrok nesreči vidim v globokem strankarskem razkolu, ki datira še iz prejšnjega (-19.) stoletja in ki je zavzel v tej vojni strahotne oblike sproščenega fanatizma. Tu ne gre več za stranke, tu gre za ideologije, katerih ena najbolj fanatičnih je nedvomno komunizem.«
(- V. Bartol je simpatiziral z antifašistično organizacijo TIGR, ki pa je niso povabili v OF. Glej za zgodovinski kontekst v besedi, sliki in zvoku: https://sl.wikipedia.org/wiki/TIGR , za Lj. Urbančiča: https://www.scribd.com/document/181681330/Boris-MLAKAR-General-Rupnik-in-Slovensko-domobranstvo; https://www.youtube.com/watch?v=zxDxyw_9M7U; njegovem povojnem delovanju:
https://en.wikipedia.org/wiki/Lyenko_Urbanchich; spomine Srečanja, portreti, dejanja, Sydney, 1995: http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dknjige%40AND%40UDC%3dKnji%c5%beevnost%27&browse=knjige&node=besedila%2f2&pageSize=25&fyear=1995&page=1. v njih Lj. U. omenja tudi Alamuta. B.M.)

Kristalni čas. Lojze Kovačič, Podlistek, 17., Delo, 4-10-2016
»Časopisi zaudarjajo po tiskarskem črnilu, /…/ mitraljirajo javnost /…/. Nikoli nisem maral /…/ na hitro spisanih plakatov /…/ človek šprica črnilo, torej je. Časopisi postanejo zgodovina in veliki naslovi kontrapunkti epohe, ko zastarajo. /…/ Tekoča zgodovina se neha, ko nisi več vpleten vanjo. /…/ Nič izrazitejša ni od nove mode /…/ medtem ko duša, ki 'ne prenese današnjega dne', pogine pod predpražnikom tvojega delovnega kabineta… » /…/
»Mene in moje stare so uničili 25-letni notranji ministri, 18-letni patrioti, mlečnozobi funkcionarji. In čemu se naj ne bi /…/ ponovilo isto od istih z istim?«

Tito po predavanju: 'Zdaj pa zabava!'. Ciril Brajer, Nedeljski, 5.10.2016
O nekdanji partijski politični šoli v Kumrovcu pripoveduje Zdenko Mali.
Po elektrotehniški šoli je delal v Iskri, postal sekretar ZSMS in CK ZKS ga je poslal v Kumrovec.
(Politična šola ZKJ Josipa Broza – Tita ?)
»To je bila enoletna višja šola, organiziral jo je CK ZKJ. V njej so se izobraževali predvsem ljudje iz proizvodnje, ki jim je diploma omogočila uspešnejšo kariero.« Pogoj za vpis je bila končana »srednja šola, najmanj 10 let delovne dobe in moral si biti družbeno in politično dejaven /…/. Nekaj jih je prišlo tudi z diplomo kakšne od fakultet. /…/ V moji generaciji naj se bilo od dobrih 100 študentov iz Slovenije 10, župan Metlike, pravnik iz Mercatorja, novinarka koprskega radia, vodja kadrovske službe rudnika… /…/ Bila je dobra osnova za nadaljevanje študija in diplomo na Visoki šoli za organizacijo dela«. (- Kranj, sedaj FOV UM, B.M.)
(Menda so bili s to šolo zadovoljni lokalni gostilničarji?)
»Ne bo držalo. Resen študij, resno delo, raziskovalni projekti po skupinah, seminarji, naloge, izpiti; kolikor spremljam, je bila to bolj resna šola kot danes MBA, predvsem pa bolj etično in moralno usmerjena.«
(Boljša kot MBA?)
https://en.wikipedia.org/wiki/Master_of_Business_Administration , npr. http://www.ef.uni-lj.si/mba
Z. Mali za primerjavo navede podjetje Cimos, ki ima težave: »Ne pokopali ne prodali pa ga ne bodo diplomanti kumrovške šole. Bolj verjetno so hodili na MBA.«
(Kakšen je bil program šole, predmeti?)
»Velik poudarek je bil na ekonomiji, na kritiki Marxove politične ekonomije pravzaprav. Torej brez dogmatskega marksizma, nobenega idealiziranja, več o nejasnostih njegove teorije, o sodobnih procesih, kje jo potrjujejo, kje potrebuje dopolnila, popravke.«
»Veliko je bilo predavanj o etiki in morali, o zgodovini svetovnih delavskih gibanj, pravnih ureditev držav, primerjalnih razčlemb različnih sistemov. /…/ Tudi nacionalni odnosi v Jugoslaviji so bili pogosta tema. O nevarnosti, da v Bosni izbruhne vojna, smo prvič slišali prav v Kumrovcu.«
(Od kod zdaj zaničljiv odnos do 'Kumrovca'?)
»Od politikantov, ki jim je interes popljuvati vse dobro v prejšnjem sistemu, ker sami nimajo kaj pokazati. In od nevednežev, ki jim nasedajo. Nas niso učili, kje je Tito ustrelil medveda, koliko Nemcev sta pobila Bata Živojinović in Boris Dvornik, ali je Valter ubranil Sarajevo, na razpolago smo imeli res kakovostno literaturo domačih in tujih avtorjev. Zdaj je, kot samo poslopje, tudi ta ogrožena.« https://www.youtube.com/watch?v=IiySAeCcfJg
(Kdo je predaval?)
»… ugledni predavatelji vseh jugoslovanskih univerz, precej jih je slovelo, da so oporečniki. Iz Slovenije se najbolj spomnim Adolfa Bibiča (FSPN UL), Gojka Staniča in Božidarja Debenjaka (FF UL).
(- 2X po 14 dni je marksizem tolmačil Slavoj Žižek, http://www.mladina.si/96679/slavoj-zizek/, B.M.)
(Tudi Tito?)
»Bili smo tudi edina generacija, ki ji je predaval (Josip Broz) Tito. Govoril je o zgodovini partije in o nevarnostih, ki jih prinašajo poskusi spreti jugoslovanske narode. /…/ Po treh dneh – vsak dan je predaval po dve uri – je pribil: 'E, drugarice i drugovi, ne može to tako! Treba se i malo poveselit'. In bila je veselica, še Tereza Kesovija nam je prišla prepevat.«
( - https://www.youtube.com/watch?v=QyZNTbxTfZY Veselica je muzejski vasi vsako leto 25. maja, https://www.youtube.com/watch?v=Fo-JgeEYISs https://www.youtube.com/watch?v=0_ivj1tuNxU https://www.youtube.com/watch?v=hJsnuANiu-Y . B.M.)

Dom in svet; sosedi/szomszedok, migranti, begunci, okolje; ZDA, Madžarska, Slovenija, EU

Američanke – 100% Slovenian. M.V., Delo, 5.2.2016
Ob razstavi Slovenke v ZDA v NUK Lj. http://mladina.si/176045/slovensko-dekle-cuvaj-se/ napovedujejo projekcijo dokumentarnega filma z zgornjim naslovom. http://www.arzenal.si/sobe/filmoteka/filmi/1
Avtorica in scenaristka Mirjam Milharšič Hladnik se z režiserko Hanno A.W. Slak na humoren in človeški način loteva vprašanja nacionalne identitete v multukulturnem svetu. Predstavljata Slovenke, ki so se v Ameriko izselile same, ali pa so se njihovi predniki.
Zgodbe identitet so sestavljene iz spominov na babice, receptov za eksotično potico in kislo zelje…
V pogovoru je M. Hladnik Milharšič, 10 let po nastanku filma, govorila o slovenskem izseljeništvu s perspektive sodobnih migracijskih sprememb. (- Glej tudi njeno predstavitev Marie Priseland: http://www.sistory.si/SISTORY:ID:26990 . O naših izseljencih v ZDA piše Matjaž Klemenčič: http://www.theslovenian.com/articles/klemencic4.htm; o književnosti naših izseljencev glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_izseljenska_knji%C5%BEevnost. B.M.)

Slovenske korenine. C.R., Delo, 5..10.2016
Eden od Nobelovih nagrajencev za fiziko zal. 2016 Duncan Haldane, britanski raziskovalec v ZDA, profesor na Princetonu, je po materi Slovenec. Rojen je bil l. 1951 v Londonu https://en.wikipedia.org/wiki/Duncan_Haldane , njegova mati je bila zavedna koroška Slovenka in se je pisala Renko. (- iz Borovelj/Ferlach?, B.M.) To je časnik izvedel od Uroša Seljaka, profesorja na Berkeleyu (UCL, ZDA), ki je bil pred tem profesor na Princetonu.
(- V pogovoru https://www.nobelprize.org/nobel_prizes/physics/laureates/2016/haldane-interview.html takoj po izvolitvi je D. Haldane dejal, da je a bit British. Nato je šel predavat: http://www.nj.com/education/2016/10/princeton_physics_professor_celebrates_nobel_prize.html B.M.)

Bi si upali staviti, kdo bo zmagal na ameriških parlamentarnih volitvah?
Nedelovih 7, Nedelo, 2.10.2016
Jure Apih, publicist: »Stavil bi na Sandersa, če ne bi izpadel iz igre. Nekaj tistega presenetljivega, ameriškega, svojeglavega, moralnega, skorajda socialističnega je navduševalo v Bernijevih nastopih, ki so izzveneli v prazno, ko je ubogljivo podprl Hillary. Naj stavijo tisti, ki verjamejo, da je onstran Atlantika še kak up.«
Dušan Jovanović, režiser: »Hilary mi je /…/ zoprna /…/ Da ne govorim o njenih wallstreetskih prijateljih in mastnih honorarjih /… o njeni politiki na Bližnjem Vzhodu in v Libiji, katere posledica so stotisoči mrtvih, pregnanih in brezdomnih. /…/ Trump je lažnivec, nastopač in ignorant. Svetu se sla piše, ko bo kater o teh dveh monstrumov zmagal.
Svetlana Slapšak, redna profesorica: »Seveda bi si upala staviti, na Hillary.« Če bo več del (volivcev) imel razum v glavah, »a pozor, tako smo mislili tudi ob brexitu… Hillary vleč za sabo vse napake Obame, vojne, premajhno skrb za okolje, /…/ Guantanamo, korupcijo washingtonskih elit. A Trump je tako znižal kriterij, da zdaj ne preostaja nič druga. Simptomatično je /…/ ni vzela B. Sandersa podpredsedniškega kandidata ali za kakšno drugo funkcijo /…/ to b ji ob volitvah pomagalo«.
Dragan Petrovec, kriminolog: »Mislim, da ima Clintnova gospa kljub mnogim bremenom več možnost za zmago. Trump je /…/ dokaz tega, kako norost nikakor ni ovira za vrhunske politične projekte in položaje.« Ne norost v psihiatričnem pomenu, ampak taka, »ki ni redka pri politikih in ki vodi v pogubo.«
Vesna Vuk Godina, socialna in kulturna antropologinja: »Bojim se, da bo zmagal Trump.
(1) Običajno »zmaga kandidat, ki najbolje uteleša libidinalno ekonomijo volilnega telesa.
(2) Ignorira »načelo politične korektnosti in s svojim direktnim naslavljanjem, ki frustrirajo velik del predvsem deprivilegiranih volivcev, te aktivira in jim omogoča identifikacijo s samim sabo.« Že iz primera Obame vemo, da v ZDA volitve »odločijo prav deprivilegirani volivci, torej tisti, ki bi jih morala zastopati leva stranka« in jih »pritegne kandidat, ki bolje artikulira njihovo razumevanje sta in problemov v njem in jim ponuja rešitve, ki jih hočejo slišati.«

Nepreslišano. J. Damijan, Dnevnik, 7.10.2016
Ekonomist Jože P. Damijan je zapisal na svoje blogu https://damijan.org/ :
Donald Trump je /…/ tipičen produkt republikanskega institucionalnega in intelektualnega okolja /…/ slik degeneriranosti republikancev. /…/:
»Republikanci = Trump = nizki davki na premoženje in visoke dohodke + nobenega prerazdeljevanja + davčno skrivanje prihodkov v oazah + intelektualni neandertalizem + skrajni nacionalizem.
Boleče je spoznanje /…/, da te lahko neka izjemno ozka elita 150 najpremožnejših družin desetletja dolgo nateguje, te sili v suženjske delov aranžmaje, ti meče drobtinice /…/ ti pa še vedno /…/ voliš za klovne /…, ki ti jih ponudi na volitvah. Ta neobčutljivost za realnost, ta odtujenost od realnosti volilnega telesa je tisto, kar resnično boli.«

Noam Chomsky, jezikoslovec, politični analitik in aktivist. S. Horvat, Mladin, 7.10.2016
Ameriški profesor Noam Chomsky (87) je v pogovoru s hrvaškim filozofom Srečkom Horvatom dejal, da smo se znašli »na točki, na kari se moramo odločiti, ali bo človeški rod obstal ali ne.«
S. Horvat ga označi za 'očeta sodobnega jezikoslovja', ki še vedno predava na MIT v Bostonu. http://web.mit.edu/ Večina ga »pozna zaradi vztrajnega kritiziranja ameriške zunanje politike in neoliberalizma. Že v 60. letih, med vojno v Vietnamu, so ga nekajkrat aretirali, predsednik Nixon ga je celo uvrstil seznam sovražnikov ZDA. Od takrat je objavil več sto knjig in se v njih ukvarjal z jezikoslovjem, geopolitiko, mediji, propagando itn. » https://chomsky.info/
S. Horvat (- *1983, https://en.wikipedia.org/wiki/Sre%C4%87ko_Horvat) se je na začetku tisočletja kot študent z njim seznanil po e- pošti.
(Kako vam uspe še vedno na e-pošto odgovoriti v nekaj urah?)
S. Horvat: »Pravi, da vsak dan samo za odgovarjanje na e-pošto nameni pribl. 5 do 6 ur /…/ na brezštevilne prošnje za intervjuje in gostovanja« do »vprašanj študentov, kako naj se pripravijo na izpit, do vprašanj najstnikov, /…/ kako bi lahko spremenili svet, in pletenih jezikoslovnih vprašanj.«
(Kapitalizmu z državo blaginje uspelo ublažiti avtoritarizem, ki pa se zdaj spet uveljavlja v Evropi, npr. na Madžarskem in s Trumpom v ZDA. Odnos med kapitalizmom in kfsenofobijo, fašizmom?)
»Ob koncu 2. sv. vojne je bilo sprejeto soglasje, /…/ da so socialnodemokratski ukrepi in regulacija kapitalizma nujni. Doživljali smo obdobje /…/ rasti, to je bilo v 50. in 60. letih. V Evropi je bil to čas obnove po opustošenju, ki ga je povzročila vojna, v ZDA obdobje največje rasti v zgodovini. Ni bilo finančne krize, ker je bil sistem reguliran /…/. Potem se je v 70. letih ta ureditev sesula in zamenjal jo je neoliberalni program lastninjenja, ureditev, ki je tržno usmerjena, ki /…/ uveljavlja deregulacijo in temelji na spekulaciji. /…/ Deregulacija ima resne posledice, kriza sledu krizi.«
(Begunska v Evropi?)
»Dokler so odhajali drugam, ni bilo 'krize'. /…/ Napad na Irak je bil usodni udarec«, tam je prej »šiitsko in sunitsko prebivalstvo živelo v miru in povezano. ISIS je ena od posledic«.
V Libiji so Francija, Britanija in ZDA zaobšli resolucijo varnostnega sveta in postali zračna sila upornikov, ti pa so razdejali državo in jo pustili ruševinah, kar je privedlo do džihadizma« v Zahodni Afriki, od koder zdaj prihajajo begunci.
V Evropi je »le majhen odstotek beguncev. Če pogledamo z demografskega vidika, Evropa potrebuje mlade ljudi /…/. V ZDA je prva generacija migrantov pomenila strošek za družbo, že druga je pripomogla h gospodarski rasti.«
(Zakaj taki odzivi Evrope, z zidovi, referendumi itd.?)
»Lahko jih pojasnimo z mešanico rasizma in propadanja družbe, ki so ga povzročili trojkini varčevalni ukrepi, s spodletelim poskusom, da se politična integracija Evrope uskladi z gospodarsko.«
(Terorizem …)
Ampak 'doma vzgojeni', pravi N. Chomsky. Poglejte »Nico, Bruselj, gre za ljudi iz revnih pariških in belgijskih predmestij, z nič kaj trdnimi islamskimi koreninami, džihadizem jim je /…/ zagotovil svojevrsten izstop iz degradacije. /…/ Večji del terorizma je mogoče pojasniti z /…/ posredovanjem Zahoda na Bližnjem Vzhodu in v Afriki.«
(Grčija, Španija, Portugalska, neokolonializem z varčevanjem?)
»Varčevalni ukrepi naj bi se po načrtih uveljavili v celotni Evropi in naj bi razgradili tisto, kar je zgradila socialdemokracija po 2. sv. vojni /…/ udejanjanj neoliberalnega programa«, ki ima v vsej Evropi »enake učinke in odzive. To je kolaps strank sredine, nezaupanje v institucije, rast ksenofobnih oblik populizma itd. /…/ To bi opisal kot razredni spopad.«
(Prihodnost Evrope?)
»Evropa je morda eden od kulturno najbogatejših delov sveta /…/. Toda stoletja je bila /…/ eden najbolj barbarskih«, recimo v 17. stoletju, med 30-letno vojno, »tretjino nemškega« (- tudi Čehov, B.M.) »prebivalstva so poklali, pomislite tudi na 20. stoletje. Zdi se, da se je z evropskim projektom (EU) to končno ustavilo, zato je ta projekt izjemno pomemben. /… če EU razpade, se bomo vrnili v svet, za katerega ni ravno verjetno, da bo obstal.«
(Mar ni bilo, od kubanske, jedrske do ekoloških kriz, človeštvo robu iztrebljenja?)
»Vedno je bilo tako, toda težave nikoli niso bile takšne. Ta generacija – vaša generacija – se je dobesedno našla pred možnostjo iztrebljenja človeške vrste.«
(Upanje…)
»… je v tem, da bi smer lahko hitro obrnili. Tudi nad tem ima človeštvo nadzor, toda o tem se ne razpravlja. /…/ Človeški vpliv na planet obstaja šele nekaj tisočletij, to je res kratko obdobje, pa vendar smo tik pred tem, da bo 75% vrst vsak čas uničenih, izumiranje pa se je začelo v zadnjih nekaj desetletjih. To je kratkotrajen, a dramatičen vpliv na planet, geologi zdaj govorijo o antropocenu. Podoba ni ravno optimistična, toda prepričan sem, da lahko vaša generacija takšen tok dogajanja ustavi in spremeni.«

Cvetlice in plevel. Z. Vrdlovec, Dnevnik, 6.10.2016
V svoji filmski kritiki filma Zdenko Vrdlovec omenja dva prizora iz (ameriških) filmov, ki se dogajata v Sloveniji. Režiser obeh - Michael Moore – je v prvem - Sicko (2007( - dokumentarec… http://topdocumentaryfilms.com/sicko/) za zdravstveni sistem v ZDA ugotavljal, da bi »težko kje našli slabšega. Razen v Sloveniji: in zagledamo prizor, v katerem se zdravnik z ročno žago spravlja nad pacientovo nogo. /…/ Za slovenske gledalce pa je bilo Moorovo 'dokazno' gradivo prej zabavno kot šokantno, saj so v tistem zdravniku z žago prepoznali Bojana Emeršiča v TV seriji Naša mala klinika. https://sl.wikipedia.org/wiki/Bojan_Emer%C5%A1i%C4%8D
V drugem - Koga napasti zdaj?/Where to invade next? - http://wheretoinvadenext.com/ , v katerem je v večih državah »iskal cvetlice in pustil plevel« doma pa je Slovenija »predstavljena kot 'pravljična dežela?, v kateri je boljše to, da študentje ne poznajo dolgov, ker imajo brezplačen študij; če pa oblast poskuša uvesti šolnino, protestirajo in rušijo vlado. Ne smejte se, saj tudi vsi nastopajoči v filmu vedo, da imajo pred sabo Michaela Moora.«
(- V ZDA odplačujejo mnogi diplomanti univerz posojila, ki so jih vzeli, da so lahko plačali šolnine za redni študij. Naši študenti UL nimajo posojil, so povedali M. Mooru, videti je, da znajo tudi protestirati - proti ZViS, maja 2012? -; tudi rektor I. Svetlik in predsednik B. Pahor sta naredila lep vtis. Poglejte ta odlomek https://www.youtube.com/watch?v=5g3Km5kSi7A in tudi nadaljevanje o nemški šoli, ki Moora navduši, da uči o nacizmu in holokavstu. Kje so zdaj cvetlice, kje plevel? Where …? https://www.youtube.com/watch?v=VsFJ_Pi0lfg&list=RDWWjFJOS3d7Y&index=2 . B.M.)

To je bil strašen poraz kampanje sovraštva. Ervin Hladnik – Milharšič, Dnevnik, 5.10.2016
V Madžarskem helsinškem komiteju http://www.helsinki.hu/ se z begunci ukvarja Gabor Gyulai.
V intervjuju po tamkajšnjem referendumu je le-tega ocenil kot poraz vlade Viktorja Orbana. Glasovanja se ni udeležilo skoraj 60% volivcev, zato je bil neveljaven, čeprav je med ostalimi večina podprla vladno zavračanje obveznih kvot (EU) za sprejem beguncev.
(Kdaj so migranti postali osrednje vprašanje madžarske politike?)
»Na začetku lanskega leta. (2015) Madžarska je bila v primerjavi z drugimi evropskimi državami vedno zelo ksenofobična država. /.../ (- G. Gy. ne omenja Judov/Zsidok https://hu.wikipedia.org/wiki/A_zsid%C3%B3s%C3%A1g_Magyarorsz%C3%A1gon in Romov/Ciganyok https://hu.wikipedia.org/wiki/Magyarorsz%C3%A1gi_cig%C3%A1nyok , B.M.)
Ni šlo za sovraštvo do tujcev, ampak za strah pred neznanim. Na Madžarskem ni bilo migrantskih skupnosti, niti velikih begunskih populacij, niti novih izseljenskih izkušenj. Madžari so se začeli množično izseljevati šele pred nekaj leti. Jugoslovani in Romuni so se množično izseljevali tri desetletja.« (- Od 80-tih let 20.stol. dalje, B.M.) »Madžari ne. Do tujcev in tujine so gojili globoko nezaupanje.«
»Orban je l. 2014 ponovno zmagal na volitve in sprejel niz ukrepov, ki so bili skrajno nepopularni. Priljubljenost vlade http://www.kormany.hu/en je začela padati, priljubljenost skrajno dene stranke Jobbik http://jobbik.com/ pa naraščati. /…/ Vlada je potrebovala novo linijo, ki bi hkrati povečala njeno popularnost in stišala skrajno desnico. /…/ To je sovpadlo z naraščanjem števila beguncev v Evropo. /…/ Jasno je bilo, da Madžari tradicionalno zaupajo tujcem in da se migrantov bojijo.
V začetku l. 2015 je na meje »začelo prihajati veliko število Albancev s Kosova. TO se je hitro končalo, proti poletju pa so začeli prihajati begunci iz vojne /…/ iz Sirije, Iraka, Afganistana in Somalije.«
(Koliko beguncev je zdaj na Madžarskem?)
»Madžarska v resnici nima begunskega problema. /…/ manj kot 1% prebivalstva tvorijo priseljenci. Večina je Evropejcev, predvsem Romunov, Slovakov, Srbov, Nemcev, Avstrijcev, nekaj Nizozemcev in Italijanov. To je problem, ki si ga je vlada izmislila, zato da odvrača pozornost od resničnih problemov, ki jih ima država.«
(Kaj pa azilanti?)
»V zadnjih 20 letih je okrog 3.000 ljudi dobilo dokumente za azil. Večina ne živi več na Madžarskem. /…/ Priseljevanje je skoraj nemogoče. Zelo težko je dobiti delo, ni nikakršne pomoči države za integracijo.« L. 2016 je bilo vsak mesec registriranih okrog 3000 prosilcev za azil. »Na začetku julija se je število znižalo, ker je vlada vpeljala zunajsodne fizične zavrnitve na srbski meji« in »azilante brez dokumentov /…/ brez vsake procedure potisnejo nazaj v srbijo. Ne morejo prositi za azil in jih sploh ne registrirajo. To je očitna kršitev mednarodne in evropske zakonodaje. /…/
Žičnate ograje v resnici ne zaustavijo migracij. /…/ V državo pride zelo malo ljudi, tukaj ostanejo zelo kratek čas. Če jih ne zaprejo, zapustijo Madžarsko v nekaj dneh. Zelo zanemarljiva manjšina se odloči, da bo zaprosila za azil, še manjša skupina ga po naključju dobi.«
(Kljub siloviti kampanji je vlado podprlo manj od polovice volivcev?)
»/…/ Madžarov ne morejo v neskončnost vleči za nos. Številnih problemov, ki jih ima država, ne morejo prikrivati samo s ten, da kar naprej govorijo strašne stvari o beguncih in migrantih. Ljudje sprašujejo o sistemu zdravstvenega varstva, o šolskem sistemu o visoki stopnji revščine /…/. Zgodbice o nevarnostih, ki jih prinašajo begunci, še zdaleč niso več tako prepričljive, kot so bile pred enim letom.«
(Vlada govori o zmagi na referendumu…)
(- Udeležba: 44,1%, neveljavnih glasov 6,2%, med veljavnimi je bilo za/Igen 1,6%, proti/Nem 98,4%. https://hu.wikipedia.org/wiki/2016-os_magyarorsz%C3%A1gi_n%C3%A9pszavaz%C3%A1s . B.M.)
»Seveda /…/. Nevladne organizacije smo se zavzemale za oddajanje neveljavnih glasovnic. Več kot 220.000 ljudi je šlo na volišča in na glasovnice pisalo vse mogoče« in »aktivno pokazalo svoje nasprotovanje. To je bilo očitno predvsem v Budimpešti in na osrednjem Madžarskem« ter, najpresenetljiveje, v Szegedu, ob srbski meji. To mesto je »najintenzivneje izkusilo begunsko vprašanje. Pa je /…/ duh solidarnosti še vedno živ in veliko ljudi preprosto ni hotelo podleči vladni propagandi sovraštva do tujcev. (- Npr. https://www.facebook.com/migszolszeged?fref=ts , B.M.)

Živeli! Ljubljana v srcu. T. Partljič, Ljubljana, september 2016
Eden najredkejših Štajercev, Tone Partljič, ki ima Lj. zelo rad, v njej je tudi služboval, tu ima hčerko in vnukinjo Urško je bil zaprošen, da na F3ŽO http://www.f3zo.si/ljubljana/o-festivalu/ 28.9.2016 pove 'kaj vedrega o starosti'.
Pa je povedal tisto Cankarjevo črtico O človeškem napuhu, o tem, kako je v raj pod Triglavom prišel Jezus in tam (t.j. tu) naletel na jokajočega ob cesarski cesti, ki da mu ne more pomagati niti Bog, saj je namreč Slovenec »in tedaj se je razjokal še Jezus sam.«
Dodal pa je še svojo zgodbo, piše dramatik T. Partljič v uvodniku glasila Lj.. Baje je spet prišel Jezus iz svojih rojstnih krajev pred Slovenijo, voda v Kolpi se je razdelila«, vendar sem »vseeno ni mogel, ker ga je ustavila visoka žičnata ograja.« Policist mu je dejal: »'Jaz sem zate Bog Bogova in mi smo zaprli mejo! Tebe, ki si rojen v Jeruzalemu' (- oz. Betlehemu, pod palestinsko upravo… https://en.wikipedia.org/wiki/Bethlehem B.M.), 'pa sploh ne!' In se je Jezus namenil ob žici do meje z Madžarsko. A tam je šele videl hudiča…
Kje med jokajočim /…/ in med policistom pred bodečo žico se najdemo mi starejši Slovenci, se /…/ moramo kdaj vprašati, dokler še imamo čas.«

Preberite, pobrskajte, poglejte, poslušajte, premislite

Inženirski dosežki ujeti v fotografski objektiv. Živa Rokavec, Dnevnik, 4.10.2016
Na Kongresnem trgu v Lj. je Inženirska zbornica Slovenije na ogled postavila fotografije natečaja o objektih zgrajenih v zadnjem stoletju.
Izstopajo: viadukt na Črnem Kalu, obdan z meglicami, daljnovod Beričevo-Krško prav tako v megli in dimnik v Trbovljah, s 360 m. najvišji v Evropi.
(- Dimnik že zaprte termoelektrarne in ostali dve sliki: https://gradbenistvo.finance.si/8849408, B.M.)

Pis on ju, Trubar*. D. Petrovc, Dnevnik, 3.10.2016
*Naj ti bo lahka zemljica, Trubar, je zapisal v kolumno Dragan Petrovec po obisku na njegovi domačiji. Najprej se pohvali, kako je od malega (*1952, http://www.inst-krim.si/fileadmin/user_upload/DRAGAN_PETROVEC.pdf ) »požiral knjige, najraje Sinjega galeba, malo manj Kondorja, /…./ komaj razumljiva besedila, npr. za osemletnika Montaignovi Eseji.
(- Glej odlomke http://www2.arnes.si/~mursic3/Montaigne_tekst.htm - izbral Marko Uršič, FF UL - npr. o knjigah, 31-34.; o zbirki glej: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/60-let-zbirke-kondor-slovenski-penguin-classics/382445 B.M.)
D. Petrovc je bral tudi Mohorjeve https://sl.wikipedia.org/wiki/Mohorjeva_dru%C5%BEba , iz knjižnice frančiškanskega samostana (Lj.), kjer je takrat živel. Omeni tudi, kako sta ga za pisanje likala Vida Matičetova in - v klasični Joža Mahnič https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEa_Mahni%C4%8D
Navdih za naslov prispevka je dobil že pred obiskom v tistem malnu ,
(- v Rašci http://museums.si/sl/museum/details/73/trubarjeva-domacija , B.M.) ko je na spletu (- ? https://www.facebook.com/TrubarjevaDomacijaRasica/) prebral: »'Jaz sm se mela pr vas na ekskurziji ful kul. /…/A mi lahko kdo pove kje lahko najdem življenje pis od trubarja??????prosssmm«.
Na poti »v rahlo depresijo ob misli na izgubljajočo se slovensko besedo« se spomni tudi na šifrirana SMS-sporočila, na napake novinarjev, ki ne skoraj poznajo več ne namenilnika ne rodilnika ne mestnika in najglasnejšega na TV, ki da ne more brez 'brez da'.
D. Petrovc glede rodilnika kot za šalo citira Marka Crnkoviča, ki je v odgovor na ustanovitev društva »za ohranjanje rodilnika pri zanikanju«, objavil: »Jaz ne rabim drugi sklon!«
Mlade duše »težko najdejo dober zgled okoli sebe«, je prizanesljiv do mladih D. Petrovc.
»Še najlepši govor slišim pri duhovnikih /…/ rahlo pokrajinsko melodičen, a zvestoba velikemu protestantu in njegovi misli je izpričana«. Nima pa odgovora na vprašanje, kje »najdemo Trubarjevo življenje in še njegov pis zraven«. Konča v skoraj starocerkvenoslovenščini: »We piss on ju, too.«
(- Za dolensko narečje prisluhnite slikam: http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174454294, za življenjepis P.-a T.-a pa: https://www.youtube.com/watch?v=95kakqSb-Zo , B.M.)

Makedonka, ki je pela o ljubljanskem zvonu. Tina Bernik, Dnevnik, 6.10.2016
V 70. in 80. letih 20. stol. je Ljupka Dimitovska (1945-2016) popevala Ciki-ciki-ci:
Još uvjek često razmišljam, Razmišljam večkrat še,
o sretnim školskim danima./…/ o srečnih šolskih dneh /…/
To su bili dani mladosti, o tistih mladih časih,
pune često novih ludosti norosti polnih naših,
koje uvjek smišljao si ti. ki zmeraj si jih skuhal ti.
Uvrščajo jo med hrvaško-makedonske glasbenice; njen mož je bil Nikica Kalogjera, avtor njenih hitov: Ja ga hoću, a on mene neće; Hej momče; Čibu, čiba; Ta tvoja barka mala; Godine nisu važne;
Nema više ljubavi; Ja znam, vidim to.

L. 1972 je nastopila na Slovenski popevki in osvojila nagrado za najbolj veselo pesem:
Ljubljanski zvon. (- Naj ji zapoje še v slovo: https://www.youtube.com/watch?v=lnzNLKpoWlQ , B.M.)

Otroci in pisatelj, učitelj, pribežnik

Kristalni čas. Podlistek, 15. L. Kovačič, Delo, 1.10.2016
O svojem delu z otroci piše Lojze Kovačič – napisal je tudi Deček in smrt - :
»Otroke imam rad, to mi ni ostalo skrito, to je prišlo samo od sebe na dan in tako se je izkazalo, kar sem že zdavnaj sluti, da sem takšen v resnici in da je to najboljši del mene …
Recimo, da tule v tej instituciji« (- v Pionirskem domu, Lj., https://www.pionirski-dom.si/ , konec 80-let, B.M.) »na najboljši način služim človeštvu kot nekakšen mini Rdeči križ /…/
»O ja, slišim, nagnjenost vzbujam v njih, namreč nagnjenost do samih sebe, svojih izumov, iger, ročnih spretnosti … /…/ Nisem učitelj, ki lahko svoj bes ohladi na otrocih, sem nekakšen oče, socialni delavec, duhovnik, duhovnik, sem brez družine, brez sociologije, brez veroizpovedi, raje bi rekel, da sem stric, ujec… moje delo je, da držim skupaj deščice na razburkanem morju /…/.
Zunaj na Ljubljanskem polju, na meji med njivami kmetov in občinsko zemljo sušim znoj, hladim lice /…/ mi perje koruznih storžev obdrsa obraz in zavoham vonj po nezrelem belem zrnu /…/.
Ponoči leta 1938, ko smo pripotovali v Jugoslavijo, sem šel s starši skozi turščico ob poplavljeni Krki /…/koruza je bila prva rastlina, ki sem jo spoznal v drugi domovini in naslednji dan že prva hrana: koruzni kruh in žganci /…/«.

Srednje izobraževanje; mreža šol, vpis, poklici

Za 50 šol manj otrok, število šol pa enako. P. Mlakar, Objektiv, Dnevnik, 1.10.2016
O težavah srednjih šol izvemo šele, ko začnejo odpuščati zaposlene, piše Petra Mlakar. Lanska generacija srednješolcev je bila za tretjino manjša kot tista pred dvema desetletjema. Težave so se zaostrile z uvajanjem financiranja po številu dijakov, ne po številu oddelkov, v gimnazijah z š.l. 2003.V zadnjih letih, piše P. Mlakar, je najbolj upadel vpis v gradbene in ekonomske šole te gimnazije. Po množici kuharskih oddaj na TV se je okrepil vpis na gostinske šole.
'Poklicne šole so vse bolj priljubljene', piše nad grafom s podatki MIZŠ http://www.mizs.gov.si/.
(- Graf kaže, da se je delež dijakov v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju do prvega kriznega l. 2008/2009 zmanjševal, potem se je trend ustavil in njihovo število ostaja približno enako. Pač pa se je zmanjšalo skupno število dijakov. Pred več kot 15 leti, v š.l. 1998/99 jih je bilo 106.536, v št.l. 2006/06 že manj - 99.860, v š.l.2009/10 jih je bilo 87.518, v š.l. 2015/16 pa le 74.831. B.M.)
P. Mlakar piše, da bo v š.l. 2019/20 generacija spet večja od letošnje – nad 18.000 in septembra l. 2023 pričakujejo že 21.600 dijakov novincev.
Marjan Šimenc, Pedagoški inštitut Lj. pravi, da šolske oblasti slabo anticipirajo vpis, čeprav demografski podatki kažejo, da v srednje šole prihaja manj dijakov; najmanj rojstev je bilo l. 2003.
nadaljevanje težav utegne biti nevarno, saj bi lahko šole, »ki jih obiskujejo otroci premožnejših staršev /…/ del težav prenesle na starše.« Nekatere tega - zaradi »finančno šibkejših staršev«- ne bodo mogle. Opozarja, da je smisel javne šolske mreže v tem, da so učencem po vsej Sloveniji šole približno enako dostopne. A pravih regij pri nas nimamo, zato niso dejavnik pri načrtovanju šolstva.
Anton Šepetavc, I. gimnazija v Celju, prejemnik državne nagrade za delo v srednjem šolstvu http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/nagrade_in_priznanja/nagrade_rs_na_podrocju_solstva/ je prav tako kritičen: »Šolska mreža je bila v samostojni Sloveniji širjena kar povprek in poćez, brez treznega in odgovornega premisleka, po sistemu: naj jo imajo, če jo hočejo.« Zdaj imamo gimnazij preveč, enako še nekaterih drugih programov. »Marsikje si šole hodijo v zelje in si konkurirajo s programi, ki jih prej sploh niso izvajali in zanje tudi nimajo usposobljenega kadra.«
Na šolskem ministrstvu (MIZŠ ) pa zatrjujejo, da imajo načrte za mrežo šol in je ne bodo dosti spreminjali v prihodnjih letih. Letos so morali finančno pomagati dvajsetim srednjim šolam, od tega štirim gimnazijam, z 2,5 milijonom evrov, kar predstavlja 1% sredstev za srednje šolstvo. Ne zdi se mu pravilno sedanje zelo restriktivno delovanje ministrstva do novih programov. Upoštevati bo morali tudi tradicijo in rezultate šol ter demografske trende v posameznem okolju.
Andreja Barle Lakota, MIZŠ, pravi, da najprej šole v težavah spodbudijo k racionalizaciji, finančno pomoč pa namenijo predvsem manjšim šolam »zunaj večjih mestnih središč, na demografsko ogroženih in obmejnih območjih /…/ z nekoliko slabšimi ekonomskimi kazalniki.« Dodatna sredstva za to, da bodo zadržali srednješolske profesorje bodo pridobili tudi z evropskimi projekti, v katere bodo vključene šole.
Anton Meden, Združenje aktivov sveta staršev pravi, da starši »za te težave večinoma sploh ne vedo.« Za vpis se odločajo po vtisih in informacijah z informativnih dnevov ter znancev.
»Zaupanje se lahko omaje takrat, ko težave v poslovanju začnejo razkrajati kakovost, /…/ strokovno delo, odnos do staršev, urejenost šole…«
Pri načrtovanju šolstva je treba upoštevati družbene trende, meni Elido Bandelj, Center za poklicno izobraževanje http://www.cpi.si/ .Pravi, da bomo v prihodnosti potrebovali 30-35% ljudi z visokimi kvalifikacijami (- z višjo, visoko izobrazbo?) in 50-55% s srednjimi kvalifikacijami.
Jože Drenovec, Šolski center Kranj pravi, da so že nekaj let »zaposlovali zelo konservativno«, predvsem so upokojevali. Šole znotraj centra se borijo za vsakega dijaka, ki prinese 2.800 evrov od ministrstva. Pri večjih šolskih centrih je možno bolj racionalno razporediti skupne službe in učitelje, zlasti profesorje splošnih predmetov. Od 15% do 20% proračuna šole dobijo z izobraževanjem odraslih, izrednim študijem, izvajanjem /…/ izobraževanj za podjetja in občane. Glede evropskih projektov ni preprosto, pravi, šole »nimajo niti izkušenj niti kadrov, ki bi pisali prijave za projekte« in jih vodili.
Simon Feštanj, Škofijska klasična gimnazija, Šentvid nad Lj. pravi, da imajo stabilen vpis, šola je prepoznavna, dijaki in starši so najboljša reklama, razredi so polni »zaposleni so bilj mirni, šolska klima« pa prispeva h kakovostnemu delu. »Težko pa je, če kateri od teh elementov v krogu odpove in se vsa šola znajde v začaranem krogu.« Ker je bila ta gimnazija ustanovljena pred spremembo zakona (ZOFI) je njen javni program financiran 100%, pri ostalih zasebnih šolah (npr. OŠ) pa le 85%.
Sindikalist Jože Brazavšček, Sviz http://www.sviz.si/ pravi, da so od svojih zaupnikov dobili podatke, da je v šolah (-srednjih, letos?) ostalo brez dela 28 učiteljev, od tega 18 zaradi zmanjšanje vpisa v programe; največ odvečnih je poučevalo ekonomijo in nemščino. V zadnjih letih je brez dela ostalo 200 učiteljev, največ v Podravski regiji in Zasavju. V okolici Maribora in Ptuja se vedno več dijakov vpisuje v šole v Avstriji, da se naučijo jezika in izboljšajo zaposljivost »na nemško govorečih trgih dela.« Na njegovi Ekonomski gimnaziji in srednji šoli Radovljica se je v dveh desetletjih vpis prepolovil in v zadnjih dveh letih se je poslovilo 65 zaposlenih, od teh se jih je le 15 upokojilo.
Na n šolah težave rešujejo tudi z razdelitvijo obveznosti (ur) manjkajočega učitelja, npr. matematike, na ostale, in po izkušnjah Sviza ministrstvo dovoljuje, da nekateri poučujejo 24 ali 25 ur. Precej jih dopolnjuje obveznosti na drugih šolah. Še prihodnje leto bodo lahko dodatno obremenili učitelje pri predmetih, za katere niso formalno usposobljeni.
Na koncu P. Mlakar predstavi mnenje pristojnega ministrstva (MIZŠ), kjer so z obstoječo mrežo srednjih šol zadovoljni: je dobro razvejana, programsko raznolika in obsežna ter vsem uporabnikom nudi dovolj možnosti za izobraževanje.
Andreja Barle Lakota, MIZŠ: »Zato na tem področju ne predvidevamo velikih sprememb.« Bodo pa razmeščanje programov »vsako leto sproti prilagajali potrebam gospodarstva, trgu dela, demografskim kazalnikom, deficitarnosti poklicev…/…/ To pomeni tudi ohranitev šol, ki so zunaj večjih mestnih središč in na demografsko ogroženih območjih. /…/ Najverjetneje bo dodan kakšen oddelek obstoječega programa ali bo razpisan kakšen nov program glede na morebitne potrebe gospodarstva in trga dela ter zaradi večanja vpisne generacije.«

Izobraževanje, finance, vpis v terciarno izobraževanje, na MF, zdravniki, njihovo število, delo, status

Za izobraževanje manj kot drugi. Delo 22. septembra. A. Umek, Sobotna priloga, Delo, 1.10.2016
Na članek Sonje Merljak (22.9.) o poročilu OECD o našem izobraževalnem sistemu, se odziva bralec Andrej Umek, Lj. Piše, da je iz publikacije (Ed. at a glance, 2016) od vseh podatkov poudarila »pretežno samo dejstvo, da Slovenija namenja za izobraževanje manj od drugih primerljivih držav.«
A. Umek se strinja, da je delež BDP za izobraževanje »pomemben kazale razvojne usmerjenosti«, posebej ob prehodu industrijske v družbo znanja. Vendar meni, da bolj kot financiranje razvojne učinke našega izobraževanja »bremenita dve nesorazmerji.
(1) Prvo je količnik med vpisom in diplomami v terciarnem izobraževanju« - »borih 57%, je izračunal iz podatkov v članku. (- Poročilo OECD http://www.oecd.org/education/education-at-a-glance-19991487.htm v grafu https://data.oecd.org/eduatt/graduation-rate.htm#indicator-chart res prikazuje, da pri nas diplomira nekaj pod 60% vpisanih v terciarno izobraževanje, vendar podatki za višje izobraževanje manjkajo. B.M.)
»Nedvomno je, da je 72% vpis mladih generacij v terciarno izobraževanje med najvišjimi v OECD in torej pretiran. Torej, 41% mlade generacije, ki konča terciarno izobraževanje, je /…/ za nekaj procentnih točk večja od povpraševanja na trgu dela /…/ recimo štiri do 6%. »Teh nekaj procentnih točk /…/ je skupaj z vsemi«, ki terciarnega izobraževanja po vpisu »niso končali, teh je pribl. 31% generacije, eden od osnovnih elementov nezaposlenosti mladih.« Med nezaposlene šteje tudi tiste, ki delajo samo občasno »in nimajo stalne zaposlitve, na osnovi katere bi gradili svojo poklicno kariero.«
( - Glede obsega vpisa mladih na študij na http://www.stat.si/StatWeb/pregled-podrocja?idp=111&headerbar=7 lahko preberete, da se pri nas 47% generacije vpisuje v višje/visoko izobraževanje; časniki objavljajo različne, večkrat precej višje % kot uradna statistika. V poročilu OECD res piše, da je pri nas nadpovprečen delež 'mladih ki študirajo« - enrolement rate celo nad 90% - vendar velja to za skupino od 15 do 19 let. Pri skupini 20 do 29 let je ta delež le malo nad 30%, podoben je v večini držav OECD. Vir: https://data.oecd.org/eduatt/enrolment-rate.htm , B.M.)
(2) »Drug pomemben element nezaposlenosti mladih je, da študijske smeri diplomantov niso usklajene s trgom dela. Ta analiza v prispevku /…/ manjka.« (- In tudi v poročilu OECD, B.M.)
A. Umek je smeri razdelil v dve skupini, v prvo »diplomante inženirsko-naravoslovnih programov. Teh je pribl. 32%. In v drugo skupino diplomante umetniško-družboslovnih programov. Razmerje med tema skupinama je pribl. 1:2,2 v korist druge. To je nevzdržno razmerje. /…/ To razmerje je v Avstriji 1:1 in v Nemčiji 1: 0,9.«
To nesorazmerje generira nezaposlene diplomantov druge skupine in tudi »pomanjkanje strokovno usposobljenih človeških virov z inženirsko-naravoslovno izobrazbo«, kar je »ovira za rast slovenskega gospodarstva in dvig dodatne vrednosti na zaposlenega«.
»Nezadostno financiranje izobraževanja v Sloveniji ni njegova največja pomanjkljivost. Nedvoumno največji /…/ sta (1) prevelik vpis na terciarno izobraževanje /…/ visok osip in (2) neusklajenost študijskih smeri diplomantov s potrebami trga dela. Ti dve nesorazmerji generirata pretežno večino nezaposlenosti in nezaposljivih mladih, sta ključna kazalnika /../ izobraževalnega sistema. Potrebno ju je nujno popraviti, saj je nezaposlenost mladih socialno in gospodarsko nesprejemljiva. /…/ tako, da se o njima /…/ piše. Žal članek /…/ ni prispevek v to smer.«

Pomanjkanje zdravnikov – fikcija ali dejstvo. M. Fortuna, Odprta stran, Objektiv, Dnevnik, 1.10.2016
Razpravljamo o pomanjkanju zdravnikov, a različni podatki zdravniške zbornice in ministrstva kažejo, da »nimamo enotnih meril o tem, koliko zdravnikov potrebujemo«, piše primarij Marjan Fortuna.
»Zdravniški poklic je eden redkih, kjer je vsakomur zagotovljena služba, če jo le želi sprejeti. Nerazumljivo je, da mlad človek, ki konča študij medicine« (- zdravnik, dober človek, ki pozna medicino, je dejal Janez Milčinski: na https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Mil%C4%8Dinski o njem 9.1.2017 piše malo, da je bil tudi rektor UL, ne pa kaj je delal in da je bil predsednik SAZU! B.M.)
»ni zainteresiran za delo npr. v Bovcu /…/ zagotovljeno stanovanje /…/.«
»Če se že sprijaznimo s tem, da je zdravnikov premalo, je treba pogledati vzroke, zakaj je tako. Eden glavnih razlogov je omejen vpis na obe http://www.mf.uni-lj.si/ http://www.mf.uni-mb.si/si/ medicinski fakulteti. Zaradi zanimanja za študij medicine je bilo treba pač omejiti število vpisanih študentov, Morda je bilo to nekoč nujno in smiselno, kasnejše povečevanje števila študentov pa ni sledilo potrebam. Delno je /…/ pripomoglo tudi to, da smo s podaljšanjem študija na 6 let« izgubili« eno generacijo /…/ (okoli 250).
Še najbolj skrb zbujajoče pa je, da zdravniki v najbolj produktivni delovni dobi odhajajo v tujino, kjer so, vsaj tako pravijo, delovne razmere bolj urejene in /…/ je boljši tudi osebni dohodek.
Mnogo zdravnikov pa začasno ali trajno zapusti svoj poklic oz. delajo taka dela, pri katerih nimajo opraviti z bolniki, npr. v dokaj dobro plačanih upravno-administrativnih službah. Tako imamo državne funkcionarje, ki so zdravniki, pa tega poklica /…/ več ne opravljajo. Na lokalnih in državnozborskih volitvah kandidira veliko zdravnikov /…/. Po enem ali dveh mandatih je tak /…/ 'izgubljen' /…/ za dobro klinično prakso je pomemben /…/ stalen stik z 'ivo' medicino.
(Pre)velike feminizacije medicine raje ne bi omenjal, ker sem o tem že /…/in bil deležen zgolj kritik«.
»Kako rešiti aktualen problem? /…/ Uvažanje zdravnikov pri res deficitarnih specializacijah – in če so res dobri – je morda še sprejemljivo«, a pri osnovnem zdravstvu in najbolj privlačnih specializacijah je treba biti previden, meni M. Fortuna. Naše zdravstvene ustanove so lahko »le odskočna deska za odhod nazaj domov ali v tujino.«
»Treba je najti način, kako stimulirati mlade zdravnike, da bodo ostali čim dlje, ker je pogosta menjava zdravnikov škodljiva in draga.« Ceneje je »dobro plačevati domače zdravnike kot zaposlovati tuje. Mnogo problemov bi rešili s pogodbenim delom domačih zdravnikov (tudi upokojenih, med katere spadam tudi sam) /../ vendar je zakonodaja tu dokaj toga in neživljenska.«
Kdo »pri zdravi pameti bi privolil v to, da mu država odvzame /…/ del pokojnine /…/, če pridobi status s.p.?« Redno zaposleni/samozaposleni »lahko pridobi toliko statusov s.p. kolikor hoče«, upokojencem pa oblast grozi z odvzemom /…/ pokojnine.«
Morali bi tudi prenehati z etiketiranjem zdravnikov, ki delajo pri različnih delodajalcih, z /…/ zaslužkarji ipd.«; to jih »odvrača od tega, da bi še več delali.« Napadom je vzrok fovšija.
»Potrebna je torej konsistentna politika načrtovanja števila zdravnikov, predvsem glede na potrebe prebivalstva /…/. Doma vzgojenih zdravnikov je - še vedno – dovolj, le stimulirati jih je treba /…/ da ne bodo bežali v /…/ bolje plačane poklice« in z večjimi »z davčnimi olajšavami.«

Učni jezik, na univerzi

Slovenščina ne sme postati žrtev provincialnega snobizma. V. Žabot, Sobotna priloga, Del, 1.10.2016
Pred razpravo o noveli zakona o visokem šolstvu v parlamentarnem odboru za šolstvo http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/sektor_za_visoko_solstvo/novela_zakona_o_visokem_solstvu/ piše (pisatelj) Vlado Žabot o luknjah v predlogu in o odgovornosti univerz za slovenski jezik.
Taka luknja možnost, da visokošolski zavodi »'lahko v tujem jeziku izvajajo študijske programe' če 'je vanje vpisano večje število tujih študentov.' Kaj pomeni besedica 'večje'?«
Bo v tem primeru »tudi za slovenske študente in profesorje obvezen študijski jezik, ki bo ustrezal« tujim študentom? In bi se bili prisiljeni odpovedali ustavni pravici do učne slovenščine?
Predlagateljem očita, da jim »ni mar za strokovno poglabljanje in bogatenje visokošolskih programov ampak podpirajo /…/ luknjasto zakonodajo, ki /…/ odpira možnosti /…/ karierističnega manipuliranja, brezvestnega pohlepa in snobizma.«
»Če bi jim šlo za dejansko kvaliteto /…/ študija, bi si /…/ prizadevali za zakon, ki bi omogočal urejene razmere na univerzah. /…/ za zdravo, spodbudno ustvarjalno okolje za razvoj /…/ strokovnih potencialov – vključno z učno strokovno slovenščino«.
Ustaviti je treba tiste, ki si »z ustavo zagotovljeno avtonomnost univerz« razlagajo tako, da se lahko s pomanjkljivimi zakoni spreminjajo v »tretjerazredno 'ponudništvo' naključnemu 'večjemu številu' tujcev, slovenščino pa v domačijsko govorico«.
Pod krinko sicer potrebne internacionalizacije visokošolskih programov se MIZŠ http://www.mizs.gov.si/ v utemeljevanju predloga naslanja na »manjvrednostni kompleks, provincializem, snobizem in karierizem spolitiziranih posameznikov izmed visokošolskih učiteljev.« To skuša opravičevati s primeri iz nekaterih držav, ki s Slovenijo niso primerljive.
Pravi vzrok tega početja MIZŠ je »področni finančni nered in posledično podhranjenost visokošolskih študijev in univerz« in predstavlja še eno »v vrsti prevar in goljufij na tem področju.«
V. Žabot opozarja, da gre za podrejanje »pohlepu provincialnega snobizma in karierizma« in da se se »slovenščina in slovenstvo« s tem ne srečuje prvič. Slovenščina je »skozi zgodovino v določenih krogih že večkrat veljala za lokalni anahronizem, ki bi ga naj bilo v imenu razvoja in napredka najbolje zavreči.« Določenim okoliščinam so kot »ustrezen učni jezik že zagovarjali italijanščino, nemščino, srbohrvaščino, ponekod tudi madžarščino…« (- Madžarščino le za osnovno šolstvo v Prekmurju. Iz časov rojevanja UL dodajmo še ruščino, še prej je bila ena od možnosti 'slovanščina', v časih Ilirije francoščina, na srednjeveških univerzah je bila latinščina, kar je zdaj že skoraj angleščina. B.M.)
»Šlo je pač za zgolj izložbeno svetovljansko in prosvetljeno držo«, v kateri so se kazale »luknje provincialne zlaganosti«. Tudi pri zagovornikih novele je znanje slovenščine »kvečjemu na srednješolski ravni« kljub »akademskim nazivom in funkcijam«. Podobno velja za znanje angleščine. Tisti, ki ne loči med 'puritanstvom' in 'purizmom' težko prepriča o svoji jezikovni usposobljenosti.
Tudi nameravano uzakonjanje 'večjega števila' tujih študentov je le zamegljevanje problema, ki je »v podhranjenosti slovenskih univerz«. In »politično trivialni 'pljunek v obraz' tistim visokošolskim zavodom, ki so /…/ že razvili svoje mednarodno primerljive in ugledne programe.«
Od tistih, »ki takih programov še ne premorejo in ki v strahu za položaje in službe ter razne dodatke po vzorcu 'stalne pripravljenosti'«, bi morali »zahtevati predvsem izpolnjevanje mednarodno primerljivih kriterijev kvalitete.« http://www.enqa.eu/index.php/home/esg/ http://www.nakvis.si/
Zdaj, ko je stroka povedala svoje, končuje V. Žabot, javnost od politike pričakuje »korektne zakonske podlage, ki bo zagotavljala tako obstoj in razvoj strokovne slovenščine kot tudi učinkovito internacionalizacijo /…/ visokošolskih programov.«

Univerza, raziskovalci, profesorji, na Primorskem

Quo vadis, Univerza na Primorskem. Delo, 20. avgusta.
B. Butinar et all., Pisma, Sobotna priloga, Del, 1.10.2016
V nadaljevanju polemike o UP se na prispevek Jadranke Šturm Kocjan (SP, Delo, 24.9.2016, glej te Poglede, B.M.) navezujejo predstojniki in člani Znanstvenega sveta UP ZRS B. Butinar, B. Lenarčič,V. Mikolič, E. Pelikan, M. Podgornik, R. Pišot, M. Sedmak, B. Šimunič in L. Škof.
Strinjajo se z njo, da »so bila prizadevanja za nastanek središčne institucije raziskovanja in širjenja znanja na Primorskem še pred ustanovitvijo primorske univerze široka. Znanstveno-raziskovalno središče http://www.zrs-kp.si/ je bilo ustanovljeno 1.12.1994 /…/ ključen korak /…/ h kasnejši ustanovitvi UP (2003) /../ je /…/ več kot dobro opravil svojo nalogo vzpostavljanja znanstvenih podlag za /…/ pedagoško akademsko delo in uspešno deloval kot središčna znanstvena institucija na UP. To se je začelo spreminjati z nastopom sedanjega rektorja UP l. 2011.«
Že v prvem obdobju se je ZRS znašel pod pritiski in »posegi v avtonomijo raziskovalnega delovanja.« Ob predstavitvi programa D. Marušiča za obdobje 2015 – 2019 je bila napovedano, da se bodo spremenili »organizacijski, poslovni in delovni pogoji« raziskovanja UP. Rečeno je bilo, da je «'organiziranost inštitutov univerzi prej v breme kot v korist'« ter da naj si ZRS išče »samostojne poti izven univerze« (Glasnik UP ZRS, dec. 2014).
Temu so sledili »ukrepi krčenja ur raziskovalnemu programom /../, odpuščanje raziskovalcev na tej članici, krčenje sredstev za poslovanje, odrekanje podpisov k prijavi projektov /…/ ipd.«
V pomoč je bila visokošolska zakonodaja, ki »raziskovalni zavod kot članico obravnava /…/ diskriminatorno v primerjavi« s tisto, ki »ureja delovanje javnih raziskovalnih zavodov.«
Raziskovalci ZRS, pišejo, »smo se po letih opozarjanj na /…/ pritiske in /…/ zlorabe univerzitetne avtonomije odločili, da v takšnem /…/ okolju« svojih ciljev ne morejo uresničevati. Zbor raziskovalcev ZRS se je odločil »nadaljevati tako, kot je inštitut deloval pred vstopom v UP«. Njegovo uničenje bi bila »za primorsko in slovensko znanost prevelika /…/ škoda. /…/ Povrnitev v status samostojnega raziskovalnega zavoda ZRS Koper je /…/ edina rešitev /…/ v smeri ponovnega bogatenja primorskega znanstvenega prostora.«
Znanstveni svet ZRS je 24.11.2015 sklenil predlagati »pridruženo članstvo UP /…/ povezovanje z EMUNI pa /…/ vzvod za napredek slovenske odlične znanosti /…/. Zato smo Vladi RS in MIZŠ hvaležni, da sta pripoznala pomen ZRS Koper /…/ ter se odločila /…/ podpreti njegovo delovanje – ne da bi bila potrebna dodatna proračunska sredstva.«

Čistka na FHŠ UP. Javna izjava sodelavcev /…/ Odd. za zgodovino UP FHŠ.
Sobotna priloga, Delo, 1.10.2016
Na FHŠ UP so iz izvajanja programa zgodovine izločili štiri dolgoletne predavatelje »novejše in sodobne zgodovine«, (J. Pirjevec, E. Pelikan, B. Klabjan, M. Režek), ki so bili »visoko ocenjeni v študentskih anketah, avtorji številnih znanstvenih del in pisci učbenikov«, dobitniki mednarodnih štipendij, med njimi člana SAZU. »Oddelek za zgodovino UP FHŠ je tako rekoč objavljen.«
Tako pišejo v javni izjavi sodelavci oddelka v š.l. 2015/16, med njimi predstojnik in dva njegova namestnika - Jože Pirjevec, Mateja Režek, Borut Klabjan, Egon Pelikan, Dragiča Čeč, Miha Preinfak, Urška Železnik, Manca G. Renko, Darja Mihelič, Marta Verginella, Andrej Studen, Gašper Mithaus, Salvator Žitko in Zdenka Bonin.
Opozarjajo na posledice dejstva, da so »študijski programi zgodovine /…/ kadrovsko zdesetkani. Predmetnik se pripravlja brez sodelovanja in celo brez vednosti vodstva oddelka«, kar je v nasprotju s pravili fakultete. Predstojnik J. Pirjevec in drugi podpisani »zato ne moremo prevzeti odgovornost za kakovost izvedbe študijskih programov zgodovine v š.l. 2016/17 in zavračamo ravnanje dekanje /…/ Irene Lazar, ter jo pozivamo k odgovornosti.«
Ne gre »samo za diskriminacijo zaposlenih na institucionalni podlagi, za kršenje delovnopravne zakonodaje in pravil fakultete ter za nepopravljivo škodo, ki jo bodo utrpeli študenti /…/ zgodovine, ampak za uničevanje humanistike na UP. To /…/ ogroža /…/ celotno regijo, /…/ slovenski akademski prostor, ki dobiva /…/ še eno organizacijo, v kateri imajo osebne zamere, nizke strasti in medsebojna obračunavanja prednost pred razmislekom, strpnostjo, izobrazbo in širino.«

Razprtije na Primorski univerzi. Odpuščeni profesorji. S. Handžić. Delo, 1.10.2016
Na UP https://www.upr.si/sl/ so odpustili 12 redno zaposlenih profesorjev, še vsaj osmim pa ni podaljšala pogodbe za določen čas. Odpuščeni pravijo, da je vzrok v njihovem sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem ZRS, na »univerzi pa zatrjujejo, da so se zaposleni sami odločili za prekinitev sodelovanja«, piše Sandra Handžić.
Univerza (t.j. rektorat UP) je namreč dala čas do 5. maja, da se odločijo, ali ostajajo na njej ali bodo prešli na nov javni raziskovalni zavod ZRS (- http://www.zrs-kp.si/ doslej je bil UP ZRS, inštitut, član-ica Univerze, B.M.)
Rado Pišot, direktor ZRS, je to zanikal in dejal, da je on dobil odpoved zaradi poslovnih razlogov, hkrati a so mu ponudili novo pogodbo, ki pa ne vključuje pedagoškega dela. To se je zgodilo še 12 profesorjem, trije pa so dobili dokončno odpoved.
Rok Svetličič, pravni inštitut FHŠ UP, tudi odpuščen, meni, da gre za nadaljevanje arbitrarne politike rektorja D. Marušiča, ki ima cilj, pretrgati vse vezi z zaposlenimi na ZRS.
Mateja Sedmak, FHŠ UP pravi, da je posledica to, da je rektor nekatere preobremenil in namestil za področja nekompetentne izvajalce. Zato jih skrbi, kaj bo s študijem in kakovostjo poučevanja.
Med odpuščenimi je Jože Pirjevec, ki se je o tem pogovarjal za Sobotno prilogo 1.10.2016

J. Pirjevec in še nekateri zgodovinarji ne smejo več poučevati. Univerza.
J. Grgič, Sobotna priloga, Delo, 1.10.2016
UP je od ustanovitve l. 2003 zaznamovana s škandali, piše Jožica Grgič. Nedavno so na odd. za zgodovino FHŠ UP prekinili sodelovanje z štirimi predavatelji, ki so (bili) hkrati raziskovalci ZRS. http://www.zrs-kp.si/To so akademik Jože Pirjevec, Egon Pelikan, Borut Klabjan in Mateja Režek.
Piše, da je na univerzah običajno, da ljudje z inštitutov poučujejo na univerzi, tudi zdravniki, zaposleni v bolnišnici učijo na MF. Nemalo zaposlenih na UP https://www.upr.si/sl/ dela še v drugih ustanovah.
J. Grgič pojasnjuje afero takole: »Rektor Marušič je /…/ predavatelje odslovil zato, ker zagovarjajo odcepitev ZRS od univerze. S privolitvijo vlade namreč /…/ postaja samostojen javni zavod.«
V pogovoru z njo je Jože Pirjevec »pojasnil dogajanje in vlogo ZRS ter univerze v Kopru, kot si jo zamišlja sam. Ob tem je dodal, da česa podobnega /…/ ni doživel v svoji 40 letni karieri na različnih univerzah«, kjer je poučeval – »v Pisi, Trstu, Padovi in kot gostujoči profesor na Dunaju in v Celovcu.«
(Zakaj ZRS, UP?)
J. Pirjevec: »ZRS, iz katerega je nastala univerza, smo ustanovili iz zavedanja /…/ ustvariti močno intelektualno središče, ki naj bi se »merilo s tistimi na italijanski strani meje«, da bi pokazali, kako smo na Primorskem Slovenci intelektualno zreli«.
»Zadeve so kljub finančnim težavam lepo napredovale do izvolitve Dragana Marušiča za rektorja«. J. Pirjevec, ki je takrat delal na ZRS, katerega direktor Darko Darovec je bil tudi kandidiral, je pričakoval od človeka, matematika, »z drugačno mentaliteto«, da »bo v vodenje vpeljal svežo dinamiko«. Pokazalo se je, da nima smisla za »akademski bonton in da je avtokratski. Kmalu po izvolitvi je napodil dekanjo FHŠ /…/ Vesno Mikolič /…/ in vse bolj je bilo jasno, da namerava /…/ zapostavljati humanistiko http://www.fhs.upr.si/sl, favorizirati pa fakulteto za matematiko, ki ima malo študentov, a veliko profesorjev ter denarja. http://www.famnit.upr.si/sl/ Zaradi tega je prihajalo do kratkih stikov. /…/ Ko je Marušič lani vnovič kandidiral /../ je zmagal gladko, a na nečasten način. Za določen čas je namreč zaposlil večje število ljudi, ki so lahko volili.
(Zakaj je humanistika tako pomembna?)
»V slovenskem prostoru smo edini, ki proučujemo zgodovino Primorja in njegove odnose z italijanskimi in hrvaškimi sosedi. /…/ Zato smo sklenili, da se bomo skušali osamosvojiti.«
(In rektor? Se je pogovarjal z vami?)
»Rektor /…/ tiste, ki smo se odločili za ZRS, kaznuje tako, da nam ne dovoljuje še naprej opravljati pedagoškega dela.« Na žalost je Irena Lazar, dobra arheologinja »postala njegovo orodje. /…/ Ne razumem, zakaj ne odstopi.«
»Rektor se /…/ o tem ni pogovarjal, dekanji pa smo povedali, da ni mogoče obglaviti oddelka in odstraniti usposobljenih profesorjev /…/ ne da bi /…/ protestirali.«
(Zakaj protestirate?)
»Predvsem nas moti dejstvo, da so se študenti vpisali na fakulteto v prepričanju, da bodo imeli določene predavatelje, zaradi katerih je oddelek /…/ najbolj uspešen glede vpisanega števila študentov, čeprav je to skromnejše, ker je fakulteta v zadnjih letih izgubila ugled zaradi kaosa. Študente bodo zdaj poučevali drugi ljudje«.
Nekdo npr. »želi, da bi bil jaz njegov doktorski mentor pri temi Slovenci v Moskvi v času Stalinovega terorja, s katero sem se /…/ ukvarjal«, mentor pa naj bi bil nekdo od tistih, ki ostanejo, čeprav nima »pojma o temi«. Dekanja sicer ponuja somentorstvo, a če bi ga sprejel, »bi pomenilo, da soglašam z rektorjevim ravnanjem.«
(Kaj bo s študenti, ki delajo naloge?)
»Ne poznam odgovora/…/ imam vtis, da so /…/ študenti postranska stvar /…/ važne so igrice za uveljavitev moči rektorja in tistih, ki ga podpirajo.«
(Novi izvajalci? Predmetnik…)
»… mora ostati, ker ga je potrdila NAKVIS, vprašljiva pa je kompetentnost novih ljudi, ki so jim ti predmeti zaupani«. Ostati so smeli »poslušni rektorju, /…/ tudi taki, ki so jih študenti v anketah »zelo slabo ocenili.« (- Glej poročilo FHŠ: http://www.fhs.upr.si/sl/resources/files/o-fakulteti/kakovost/porocilo-o-anketiranju-2015-16.pdf, tudi mnenja na koncu in rezultate neuradne ankete: http://profesorji.net/profesor/fakulteta-za-humanisticne-studije/uni/joze-pirjevec , B.M.)
(Pravite, da ste zaposleni na ZRS delali na FHŠ tudi zastonj?)
»Osebno me finančna plat manj zanima«, bolj važno je, »da poleg raziskovanja še poučujem, kajti to počnem z veseljem.«
(Zakaj osamosvojitev ZRS?)
»Želimo imeti nadzor nad svojim raziskovalnim delom, saj je to največje jabolko spora. Rektor nam je odtegoval denar, čeprav imamo številne projekte /…/. Z osamosvojitvijo se vračamo /…/ kjer smo pred ustanovitvijo UP že bili.« Ponujajo sodelovanje UP in tudi Sredozemski univerzi, ki je bila ustanovljena l. 2008 /…/ a iz tega nismo znali narediti kaj prida.« (EMUNI http://www.emuni.si/ )
»Naša vizija je, da bi bilo ZRS avtonomna ustanova, odprta k obema univerzama.«
(Univerzama?)
Z EMUNI bi lahko Slovenija postala »intelektualni vezni člen vsega sredozemskega prostora«. Vse je odvisno od podpore politike. »UP je bogastvo za Slovenijo. Marušič je prišel in bo odšel, univerza pa mora ostati, zato jo moramo še naprej ščititi«, po drugi strani pa »se nam iz mednarodnih razlogov splača, da damo zagon Sredozemski univerzi.«

Umor, pripor, sodniki, sodišča, pravniki, PF, pravosodje, pravosodni minister, vladanje

Ponovitvena nevarnost ni pravni pojem, je navaden oksimoron. Delo, 13. avgusta.
M. Krivic, Pisma, Sobotna priloga, Delo, 1.10.2016
S trditvijo, da je bil »pripor za dr. Noviča« (- obtoženega umora direktorja KI, B.M.) »povsem nezakonit« se z Vilijem Kovačičem strinja bralec Matevž Krivic iz Zgornjih Pirnič (- nekdaj član ustavnega sodišča, B.M.).
Ne strinja pa se z njegovo posplošeno kritiko stanja v slovenskem pravosodju.
M. Krivic ponovi svojo bolj natančno kritiko, da je namreč zgrožen, ker »na naših kazenskih sodiščih večina sodnikov« ne obvlada 'strokovne veščine', ki se ji reče odločanje po načelu sorazmernosti.«
Ta huda kritika ne pomeni, da so ti sodniki »tudi na drugih področjih svoje strokovnosti slabi.« Nasprotno, napisal je da so za to neznanje »mnogo bolj od teh sodnikov krivi tisti, ki so jih na tej pomembni točki slabo usposobili, torej fakultete, in še bolj tisti na višjih položajih v pravosodju.«
V anomalije pri tej zadevi so se v »22 mesecih Novičeve priporniške kalvarije uvrstili že praktično vsi kazenski sodniki vseh instanc v Lj,, 'levi' in 'desni', kar V. Kovačiča pri »njegovem počeznem udrihanju čez 'krivosodje' /…/ ne moti.« Med njimi »sta bila tudi ljubljenca janševskih kritikov krivosodja Marko Šorli, medtem izvoljen za ustavnega sodnika in Barbara Zobec!«.
»Tragičnost /…/ je v tem, da tak povsem neutemeljen pripor res uničuje psiho in zdravje takega pripornika – ne glede na to ali bo /…/ kasneje obsojen ali ne.« (- O sojenju v zadevi umora direktorja inštituta glej dokument in dva komentarja http://www.demokracija.eu/komentar/vili-kovacic-umor-dr-janka-jamnika-umor-brez-krvi.html, ki jih je objavil V. Kovačič. Dodajmo, da je bil – prvi - med študenti, ki so l. 1963 na EF UL sprožili kritiko proti reformi študija z uvajanjem stopenj, podobno 'bolonjski'. Glej B.M. Ključ je v naših rokah, UL, 2008, s.1174-176. B.M.)

Bralec Peter Križnik iz Lj. se v polemiki med »pravnim strokovnjakom« Matevžom Krivicem in laikom Vilijem Kovačičem« oglaša kot »tudi laik« in »del javnosti, ki redno spremljamo proces proti dr. Noviču.« Strinja se z ugotovitvijo V. Kovačiča, da je pravo »preveč pomembna zadeva, da bi jo smeli prepustiti samo pravnikom.«
»Očitno Kovačič črpa iz izkušnje, ki jo je pridobil v dolgoletnem boju proti TEŠ 6 http://www.te-sostanj.si/si/ /…/ z nekaterimi eminentnimi akademskimi, pa tudi samozvanimi 'strokovnjaki'.« Da gre za »ekonomsko in ekološko propadel projekt« zdaj »s cmokom v grlu« priznava tudi »osramočena – v resnici pa podkupljena slovenska energetska, ekonomska, pa tudi pravna stroka.«
P. Križnik meni, da za nasprotovanje temu projektu »ni bilo potrebno znanje termodinamike, kot tudi v primeru /…/ Milka Joviča ni potrebno poznati rimsko pravo, da človek ve, kaj je prav in kaj narobe /…/ v našem pravosodju, v katerem manjšina sodnikov /…/ proizvaja krivične obsodbe« in izdaja nezakonite odločbe, kot je to z analizo pokazal Matevž Krivic.«
»Problem pa niso samo sodniki, ki opravljajo Judeževo delo. Problem Slovenije je, da vsi drugi molčijo. Na Krivičev poziv pravnikom se je /…/ oglasil samo dr. Matej Avbelj
Nimamo 'žvižgačev' kot na Zahodu, »ne znamo žvižgati, znamo pa bližnjemu delati škodo in pri tem še veselo peti /…/ kaj nam pa morejohttp://www.akordi.eu/182/Agropop/Pesmi-s-Triglava/
Piše o še drugih nepravilnostih v pravosodju in dodaja »še problem izrazito skrivnostne, nepregledne a praviloma negativne kadrovske selekcije /…/ za vrh sodne veje oblasti«, kar zadeva tudi »širšo demokratično javnost in družbo kot celoto.«

/…/ pravosodni minister, ki je napovedal sečnjo. P. Lovšin, Dnevnik, 1.10.2016
Goran Klemenčič - *1972 Žiri - je po gimnaziji v Kranju izbral študij prava, čeprav je že kot mladenič služil z računalniškim programiranjem. https://sl.wikipedia.org/wiki/Goran_Klemen%C4%8Di%C4%8D
»Klemenčič velja za garača«, piše Peter Lovšin, »saj izhaja iz tipične žirovske delavsko-kmečke družine.« Mati je delala v Alpini, oče v Etiketi. Žirovci, na robu med Primorsko in Notranjsko, veljajo za »klene Gorenjce«. http://muzej-ziri.si/portfolio/ziri-skozi-stoletja/
Izpiti na PF UL »mu niso predstavljali večjega napora, tako da je« študij »končal s povprečjem 9,5 in nato odšel /…/ na Harvard, kjer je magistriral iz varstva človekovih pravic in boja proti korupciji.«
»Občutek za pravičnost« je ena od vrednot, ki jih ima /…/ vgravirane v svoje bistvo.«
V mladosti se je »spogledoval s kriminalističnim delom« a ga odvetništvo ni zanimalo, pač pa odvetnica, njegova sedanja »soproga Nina Zidar Klemenčič, ki jo je spoznal kot asistent na PF UL in s katero ima dve hčerki.«
Za »nadaljevanje akademske kariere in pot na Harvard« ga je prepričal »eden najbolj znanih slovenskih pravnikov Boštjan M. Zupančič. Prav njega in Rajka Pirnata naj bi med slovenskimi pravniki najbolj cenil.
G. Klemenčič nikoli ni bil kriminalist, tožilec ali sodnik, bil pa je svetovalec na notranjem ministrstvu, ko so bili ministri Mirko Bandelj, Borut Šuklje, Peter Jambrek in Katarina Kresal. Nazadnje je bil državni sekretar in je odstopil zaradi – njenega - spornega posla s prostori v Dimičevi ulici. Odstopil je tudi pozneje kot predsednik komisije za preprečevanje korupcije https://www.kpk-rs.si/sl/ .
Delal je tudi »kot svetovalec Sveta Evrope http://www.coe.int/en/ in predavatelj na FVV UM https://www.fvv.um.si/ .
S (sedanjim) predsednikom vlade Mirom Cerarjem (takrat PF UL) si »ni bil pretirano osebno blizu. Cerar naj bi ga k sodelovanju povabil po eni izmed okroglih miz«. Po premisleku je privolil in sklenil, »da bo kot pravosodni minister tokrat on ugašal luč. Da /…/ ne misli kar tako odstopiti« piše P.L..
V vladi naj bi bil precej »osamljen in nima izrazitih zaveznikov. Na politične prostoru mu je /…/ blizu predsednik državnega zbora Milan Brglez, s katerim naj bi /…/ mirila /…/ skušnjave po trši vladarjevi roki« v času begunske krize. Z notranjo ministrico »ga povezuje le izobrazba (oba sta pravnika) sicer pa so njuni pogledi močno različni.« Klemenčič je »zadržan do širjenja policijskih pooblastil«.
Je eden najdejavnejših ministrov; v pripravi ima novele kazenskega zakonika, zakona o kazenskem postopku (ZKP), o državnem odvetništvu, o pravdnem postopku in o delovanju Sove.
Groženj sodstvu in sodnikom se je v času »napovedi sezone sečnje« (- ?, nejasno, B.M.) vzdržal. »Ob pritiskih SDS po razveljavitvi /…/ sodbe v zadevi Patria http://patria.fi/fi je sodstvo celo branil, čeprav je do slovenskega pravosodja /…/ kritičen in napoveduje spremembe, ki pravosodju niso povsem všeč. http://www.rtvslo.si/slovenija/klemencic-bi-imenovanje-sodnikov-vzel-iz-rok-poslancev/394738 Napoveduje ukinitev sodne preiskave in odpravo dosmrtnega zapora.

Obglavljanje sodstva. R. Čeferin, Sobotna priloga, Delo, 1.10.2016
Odvetnik Rok Čeferin opozarja na primere »posplošenega blatenja sodstva v zadnjem času in »neargumentirane žalitve sodnikov in sodišč ali celo grožnje, kot so jih bili sodniki deležni od pravosodnega ministra«. (- T.j. G. Klemenčiča, glej: http://reporter.si/clanek/slovenija/procesi-leta-bavcar-novic-balkanski-bojevnik-487141 tudi o podobnih primerih sojenja. In še pogovor z R. Čeferinom o tem: http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/rok-ceferin-za-obstoj-demokracije-je-bistveno-da-so-ljudje-obvesceni.html B.M.)
»V opisanih okoliščinah postane bolj razumljivo, zakaj se na prvi razpis za predsednika vrhovnega sodišča ni javil nihče. Nezainteresiranost vrhunskih pravnih strokovnjakov /…/ vodi k temu, da bo /…/ izbran anemični kandidat, ki sicer nima političnih nasprotnikov« in tudi ne »želje pripomoči k temu, da si sodstvo povrne ugled«.
R. Čeferin predlaga dva izhoda iz opisanega položaja, še prej pa navede evropsko sodišče ESČP http://www.echr.coe.int/Pages/home.aspx?p=home&c=fre , da so »sodniki 'varuhi pravičnosti', ki morajo za opravljanje svoje funkcije uživati zaupanje javnosti /…/ zato morajo biti /…/ varovani pred neutemeljenimi napadi na svoj ugled.« To sodišče sicer »dopušča strogo kritiko predstavnikov /…/ oblasti«, vendar pa je »bistveno bolj zadržano« glede kritiziranja sodnikov in sodišč.
(1) »Predstavniki izvršilne in zakonodajne veje oblasti naj dvakrat premislijo, preden se znebijo žaljivih izjav ali groženj na račun sodstva ali /…/ sodnika. /…/ zaradi pridobivanja političnih točk«.
(2) K »povrnitvi ugleda sodstva bi morali svoje prispevati tudi sodniki. S prenehanjem medsebojnega obračunavanja, ki je vrh doseglo v zadevi Patria https://sl.wikipedia.org/wiki/Afera_Patria_(Slovenija) http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174429186 in« s prizadevanjem za to, da mesto predsednika zasede /najboljši /…/ ne glede na politična in osebna nasprotja«.
Družba »namreč lahko funkcionira le ob neodvisnih in visokokakovostnih sodiščih, ki sodijo samo na podlagi zakona, za vse enako in ne glede na pričakovanja javnosti.« /…/

Oni, bogoslovje, en hribček, nedeljske šole, šampioni, MA, LJ, dom in svet, 1821, 1956, 1970, 1988

Umrl je narodov buditelj in vzgojitelj škof Slomšek. E. Sečen, Objektiv, Dnevnik, 1.10.2016
V rubriki Zgodovinska fronta je Ernest Sečen ob odlomkih iz starih časnikov zapisal,
da je bil Anton Martin Slomšek, pred 170 leti posvečen za škofa, l. 1999 razglašen za blaženega.
»Že med študijem teologije /…/ ter pozneje pisal knjige za mladino in pesmi«.
(- A. M. Slomšek je l. 1824 končal bogoslovje v Celovcu. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi584693/ Bil je sodobnik F. Prešerna; o njunih nazorih piše Matija Ogrin. http://isllv.zrc-sazu.si/node/399#v O Slomšku piše, da se je smelo postavil za učenje slovenščine in je je učil sošolce v celovškem semenišču. Takrat je cesar pozival k ubogljivosti učitelje liceja v Lj., l. 1821. Glej: http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_15.pdf , str. 459, 463. B.M.).M. )
Najprej je bil kaplan na Bizeljskem; v tem vinorodnem kraju – glej spodaj - je napisal par ponarodelih:
En hribček bom kupil https://www.youtube.com/watch?v=FsPCTxKdjT0
Na svetu lepše rož'ce ni
https://www.youtube.com/watch?v=o3Q2UumZI34
Sloven'c Slovenca vabi
https://www.youtube.com/watch?v=JURSfVQvZrA
Anton Martin Slomšek. Novice, gospodarske, obrtniške in narodne, 1.10.1862
»Umrli so 24. sept /…/ Žalostno in tožno pojo zvonovi od Mure do Save, od koroške do ogerske meje. /…/ »Kdo boe nas tolažil, - kdo tako lepo učil, kdo take lepe bukve spisoval, kakor jih je rajni /…/ tako vpraša narod slovenski – in se bridko joče… /…/ Naj v miru počivajo.«
(- Oni - za mlajše, neslaviste - onikanje, v odmiranju: https://sl.wikipedia.org/wiki/Onikanje. B.M.)
Slomšek. Slovenec, 24.10.1912
»Danes je minilo 50 let /…/ od njegove smrti, slovenska zemlja, knjiga in slovensko ljudstvo kaže precej drugačno lice /…/ in umevno je, da sedanji rod ne čuti /…/ pomena tega moža tako, kakor sodobniki. /…/ »Slomšek je veliko pisal /…/ abecednike, razna šolska berila, pravljice, pripovedke, znano berilo za nedeljske šole Blaže in Nežica in vse /…/ je tako živahno, praktično in zanimivo, da lahko še danes služi v marsičem kot vzorec. /…/ Bil je tudi narodov buditelj in vzgojitelj /…/ s svojimi knjigami in cerkvenimi govori. /…/ Eno največjih zaslug pa si je pridobil s tem, da je prenesel sedež /…/ škofije iz Koroškega v Maribor in združil vse spodnještajerske Slovence v eni škofiji.«
(- V Mariboru je bilo zato l. 1859 ustanovljeno bogoslovje, glej: 130 let visokega šolstva v Mariboru, zbornik in https://sl.wikipedia.org/wiki/Visoka_bogoslovna_%C5%A1ola_v_Mariboru , B.M.)
Beseda o jubileju. Dan, 24.9.1912
Danes je 50 let, kar je umrl /…/ Slomšek. /…/ deželni šolski svet je sklenil, da /…/ imajo ta dan šole prosto. /…/ Mnogo primerneje bi bilo, da bi se vršila po šolah primerna predavanja /…/ čitale ali deklamirale njegove pesmi basni« idr. /…/ lepo bi bilo, ko bi /…/ svet /…/ izdal primerno knjižico« z »odlomki iz knjige Blaže in Nežica« itd.
https://www.pinterest.com/jurijdolenc/bla%C5%BEeni-anton-martin-slom%C5%A1ek/ https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=12055 http://www.fmf.uni-lj.si/en/news/20812/
»Ne smemo pozabiti, da spada Slomšek v čas konkordata, t.j. v tisto dobo, ko je bila država pod cerkveno komando in ko je bil učitelj le ubog cerkveni sluga. Klerikalci dobro vedo, zakaj časte Slomškov spomin: žele nazaj njegovih časov. Treba je torej razločevati med Slomškom, kot narodnim delavcem svoje dobe in med Slomškom, ki je stal v službi konkordata.«
(- Glej še: http://www.dkps.si/prodaja/anton-martin-slomsek-knezoskof-lavantinski/in literaturo navedeno v: http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_15.pdf

Ljubljana, to je Ivo Daneu. G. Vojnović, Objektiv, Dnevnik, 1.10.2016
O nekdanjih šampionih in današnjih meščanih piše Goran Vojnović, režiser, pisatelj (iz Lj., ljubitelj košarke). http://www.delo.si/sobotna/o-cem-ne-govorimo-ko-ne-govorimo-o-jugoslaviji.html
»Mi nimamo kulture spomina«, mu je potožil Zoran Slavić, režiser filma Šampioni iz petdeset i šeste (1956), o košarkarjih Proleterja iz Zrenjanina.
»Mesta namreč rada pozabljajo«, nadaljuje G. Vojnović. »Vanje se ljudje neprestano priseljujejo in prinašajo s seboj spomine drugih krajev, tisti, ki se odseljujejo, pa spomine raznašajo po svetu. In če govorimo o času pred 60 leti je večina spominov že preminila skupaj s /…/pričami tistih davnih dogodkov.« (- Primer zbirke »svetovno pomembnih« dogodkov/oseb iz 50' let: http://www.infoplease.com/ipa/A0005250.html, B.M.)
»Sedanjosti je iz dneva v dan vedno več in preteklost je vse bolj oddaljena. Kako naj se spomini na veličastne uspehe košarkarjev Olimpije med l. 1957 in 1970 /…/ kosajo z /…/ lestvicami najatraktivnejših potez sodobnih /…/ na Yutubeu. https://www.youtube.com/watch?v=aAdioIs17LM Kako naj mitske pripovedi o /…/ Ivu Daneu danes nagovorijo mlade/…/, če je od njegove dolge /…/ kariere ohranjen le en sam TV posnetek, s /…/ prvenstva v Tivoliju (Lj.) l. 1970 proti Američanom? https://www.youtube.com/watch?v=s2Bbp2exuVs
»I. Daneu, morda največji Ljubljančan, kar se jih je kdaj rodilo v Mariboru, bo nekoč /…/ nekje dobil svoj spomenik, a vprašanje, ali bo /…/ še kdo izrekel«, je »nekdanji košarkar Proleterja in Partizana Zoran Stojačič: 'Ljubljana, to je Ivo Daneu!« https://www.youtube.com/watch?v=OcVtyrDoejg
»Vsa tista veličastna Olimpijina leta, vseh tistih 7 naslovov državnih prvakov, /…/ zmage nad Crveno zvezdo, Partizanom, Cibono idr. , veliki rivali, vse to se zdi že danes pozabljeno.«
»Kulturo spomina /…/ je treba ohranjati in negovati.«
Kdor »se danes sprehodi po slovenski prestolnici /…/ dobi občutek, da je to mesto brez velikih športnih zgodb /…/, ki svojih športnikov ne ceni tako zelo, da bi jim /…/ postavljalo bronaste spomenike in /…/ plošče.«
»Tako mora /…/ priti nekdo od zunaj in nas opozoriti na to, da se po /…/ mestu sprehajajo ljudje, ki bi se jim morali /…/ prikloniti. /…/ nekdo iz Zrenjanina http://www.zrenjanin.rs/default.aspx?lang=2 https://hu.wikipedia.org/wiki/Nagybecskerek , da nam pove, da je Lj. Ivo Daneu in da je Lj. Olimpija / http://www.union.olimpija.com/sezona/ …/, čeprav danes ne zmore več premagati niti Domžal in Šentjurja«. (- Na ŽP Šentjur pri C. se je l. 1887 ustavila Nj. Vis. Franc Jožef. In so mu zapeli slovensko: https://www.youtube.com/watch?v=pI2UvLgk1l8 – še en dokaz o minljivosti – slik…, prim. http://www.zrenjanin.rs/video.html B.M.)

Kristalni čas. Podlistek, 15. L. Kovačič, Delo, 1.10.2016
V nadaljevanju svojega pisanja Lojze Kovačič – napisal je tudi Deček in smrt – piše tudi o svoji migrantski mladosti, o prihajajoči starosti in ljudeh, tudi izobražencih v času pred osamosvojitvijo.
»Zunaj na Ljubljanskem polju, na meji med njivami kmetov in občinsko zemljo sušim znoj, hladim lice /…/ mi perje koruznih storžev obdrsa obraz in zavoham vonj po nezrelem belem zrnu /…/.
Ponoči leta 1938, ko smo pripotovali v Jugoslavijo, sem šel s starši skozi turščico ob poplavljeni Krki /…/koruza je bila prva rastlina, ki sem jo spoznal v drugi domovini in naslednji dan že prva hrana: koruzni kruh in žganci /…/«.
»Kot otroku so se mi trava, grmovje, goščave, dobrave v Cegelnici, fižolovo listje dozdevale neme zveri /…/ zavetišča za milijarde ličink, insektov, mravelj, kač, polžev …/…/ Zdaj pa me bujno zelenje na Ljubljanskem polju, koruza, zelje, ohrovt, proso, krompir, siva in rdeča ajda, poganjajoči plevel na kolovozu /…/ spominja na pokopališče /…/ z milijoni mrtvih /…/ porazdeljenih na te, ki so še zmeraj v gibanju, /…/ na druge, ki samo sedijo in tiste, ki so vsakršno iskanje opustili /…/.
Vsa ta krajina /…/ je tako kičasta, da čutiš, kako si jo z uravnovešenimi napakami v svoji duši spregledal /…/ In potem, malo naprej stari vrtičkarji na gredah brezpravno prisvojene zemlje, /…/ zaposleni z okopavanjem in obrezovanjem /…/.«
»Po drevesu skače ptič in stari ga spremlja s pogledom, z rokami na hrbtu, kot na tisti TV reklami državne loterije. Če že ni mogel biti pristno mlad, naj bi bil vsaj zares star.« ( - So bile v tistem času reklame bolj pristne? So zdaj že zares stare? https://www.youtube.com/watch?v=wZnL5_w-DyM https://www.youtube.com/watch?v=n-VP_SjMYoU, B.M.)
Kristalni čas. Podlistek, 16. L. Kovačič, Delo, 1.10.2016
»Iz službe grem, ne da bi se ozrl na levo in desno, naravnost domov in se vržem na posteljo /…/. Ostati zunaj ne morem /…/ se pokažeš v očeh mimoidočih … cel katalog raznovrstnih značajev samega sebe. Pri sv. Križu /…/ med grobovi se počutim varnega kot frontni zdravnik med bolniki v zaledni ambulanti; in še tu naletim na nekoga z žgočimi religioznimi očmi /…/.
Ali v rotovški špelunki, v katero sem vstopil, ko sem se vrnil z grajskega hriba: pijančki svojimi razsolzenimi očmi te spremljajo, ko greš k šanku, kot zgago, ki moti pravila neke razborite igre…
Udeležiti se kake prireditve, diskusije, simpozija … obrazi tistih postav na stolih, žolčni od branja in razglabljanja o življenju /…/. A vseeno grem na protestni večer v DSP http://www.drustvo-dsp.si/ zaradi vojaškega procesa… V.B. me je zvlekel tja … Žareče sonce, vroča soba, veliko ljudi.« (- Glej dokumente iz tistih časov, http://www.academia.edu/8525018/Viri_o_demokratizaciji_in_osamosvojitvi_Slovenije_-_I._del_Opozicija_in_oblast , B.M.)

In na koncu olajšanje. Z. Senković, Objektiv, Dnevnik, 1.10.2016
Avtor kolumne Zoran Senković bere in ne more verjeti. Kera država!?
Na očesno operacijo se čaka 467 dni; lastnik firme je dajal dve leti plače manjše od minimalne, nato pobral 20 milijonov odpravnine in pobral šila in kopita; v domovih za ostarele se manjša-jo obroki in število zaposlenih…
»Kaj dela vlada /…/ bi rekla mlada novinarka komercialne TV /…/ opolnoči pred vladnim poslopjem«, v oknih pa tema.
»V srednjih šolah odpuščajo učitelje, šole nimajo denarja za kritje osnovnih stroškov, znanje učencev je po mednarodnih standardih vse bolj kilavo, prehitevajo nas /…/ kitajske vasi, do dobrega znanja bodo kmalu prišli zgolj tisti iz bogatih družin, ki si bodo lahko privoščili zasebne šole in univerze.«
Ko to prebere mu »pade mrak na oči«, pade v »primež brezupa«.
Obrne stran – »nastanek Islamske države /…/ začetek nove vojne in milijonsko reko beguncev je povzročila tudi naša vlada, ki je blagoslovila ameriško uničenje Sadamovega Iraka https://www.theguardian.com/world/iraq na podlagi izmišljenih dokazov o /…/ orožju za množično uničevanje«.
»V trenutku, ko sem že mislil /…/ pa sem doživel veliko olajšanje. Vse zgoraj naštete grozote so namreč popisane v britanskih http://www.msn.com/en-gb/news/uknews časopisih in se nanašajo izključno na V. Britanijo.«
»Dragi bralci, vsaka podrobnost z razmerami v Sloveniji ne more biti niti naključna, vlečenje vzporednic« je plod »pokvarjene domišljije.«

Položaj delavskega razreda v /…/; javni sektor, plače, sindikati

Imamo kapitalizem. Imamo tudi razrede? Kapitaliste? Proletariat?
A. Žerdin, Sobotna priloga, Delo, 1.10.2016
Ali Žerdin v prispevku analizira strukturo sodobne slovenske družbe, tudi delavskega razreda.
(- Za disertacijo na FDV UL je analiziral menjavo politične in ekonomske elite ter njihova omrežja: http://dk.fdv.uni-lj.si/doktorska_dela/pdfs/dr_zerdin-aleksander.PDF , nato tudi v knjigi Omrežja moči; o ugotovitvah glej npr. http://www.rtvslo.si/slovenija/zerdin-biti-v-srediscu-omrezja-je-tezko-delo-jim-ne-zavidam/293439 , B.M.)
Po eni od - klasičnih, iz 19. stoletja - definicij družbenega razreda »se ljudje v družbene razrede uvrščajo glede na lastništvo produkcijskih sredstev. Tisti, ki so lastniki /…/ kapitala v različnih pojavnih oblikah« sodijo v »kapitalistični razred. Tisti, ki niso lastniki kapitala, sodijo v kak drug, najpogosteje delavski razred.«
(- O tem razredu v Angliji je l. 1845 pisal F. Engels: http://www.studymore.org.uk/xeng1845.htm.
Za naš kontekst glej komentar M. Štefančiča Jr. http://www.mladina.si/147338/konec-spanja/, B.M.)
Delavski razred danes pri nas ni enoten blok, meni A. Žerdin.
Znotraj njega »so solidno plačani profesionalci, z varno obliko zaposlitve, prekarci, torej delavci z najbolj negotovim statusom, slabo plačani delavci s pogodbo za nedoločen čas, slabo plačani s pogodbo za določen čas…«
Največ piše o 'prekarcih', nazadnje še o brezposelnih. Izhaja iz pravne ureditve delovnih razmerij.
»Tako kot je položaj lastnikov in menedžerjev pravno kodificiran – s potrdili o lastništvu vrednostnih papirjev in individualnimi pogodbami o zaposlitvi - je tudi položaj člana delavskega razreda odvisen od tega, kakšne vrste pogodbe ima v rokah. /…/ pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas? To je /…/ dober status. Slabša je zaposlitev za določen čas, zaposlitev prek agencije, status samozaposlenega je bolj negotov.
'Prožne oblike' zaposlitve so olepšan izraz za negotov pravni status delavca. Gre za zaposlene, ki delajo v režimu skrajšanega delovnega časa, ki so zaposleni za določen čas ali pa so samozaposleni.«
Navaja podatke Eurostata http://ec.europa.eu/eurostat/ , da je l. 2015 pri nas 12% zaposlenih delalo po skrajšanem urniku, 16% jih je bilo zaposlenih za določen čas, 13% pa samozaposlenih«, skupaj v 'prožnih' oblikah 40% zaposlenih, v »pravni situaciji, ki je negotova«, le dobra polovica je nekoliko bolj zavarovana.
»Negotov pravni status ni povezan z izobrazbo delavca. Vedno večje število vrhunsko izobraženih delavcev danes tudi v javnem sektorju dela prek pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki se vsakih nekaj mesecev podaljšujejo – ali pa ne -, ter prek statusa samostojnega podjetnika. (s.p., espe)
Sociologa Aleksandra Kanjou Mrčela in Miroljub Ignjatovič sta z analizo ankete o delovni sili ugotovila, da je v začetku 90-tih let v 'prožnih' oblikah delalo 26%, l. 2014 pa 42% zaposlenih. Še večja so bila nihanja med številom zaposlenih in brezposelnih.
»Če je bilo za socializem značilno, da je bil brez službe relativno majhen % ljudi – ob koncu 80-tih je delo iskalo okrog 20.000 ljudi – ej množična brezposelnost prvi vidni učinek nastopa kapitalizma. Sredi prve polovice 90-tih je bilo registriranih 130.000 brezposelnih.« Ne le zaradi spremembe sistema, del gospodarstva je izgubil jugoslovanske kupce.
Do okrog 2005 se je število brezposelnih prepolovilo, »delo je iskalo manj kot 70.000 ljudi, po izbruhu /…/ krize l. 2008 pa je spet naraslo in se znova približalo 130.000. Šele letos (2016) je število brezposelnih padlo pod 100.000.«
Na začetku A. Žerdin zapiše: »V socializmu je vprašanje o razredni strukturi družbe veljalo za tabu. A zdi se, da se je tabu zavlekel tudi v kapitalistično obdobje.« Ugotavlja, da je to vprašanje sodobne slovenske družbe »zastavljeno zelo redko, podatki, ki bi nam pomagali skicirati odgovor pa so težko dostopni.«

Stimulacija izgubi moč, če je stalna. J. Zeni, Delo, 3.10.2016
Za slab plačni sistem v javnem sektorju sta kriva zakon in vloga sindikatov, meni Janez Zeni.
Na začetku prispevka navaja mnenji sindikalista in nekdanjega ministra:
(1) da je država shujšala v možgane (Branimir Štrukelj, dolgoletni sindikalist),
(2) da ga skrbi nadzor nad številom zaposlenih (Gregor Virant, avtor plačnega sistema iz 2008).
J. Zeni očita vladi nedoslednost, varčevanje za ene in popuščanje za druge.
Z varčevalnimi »ukrepi je vlada v našem javnem sektorju najprej ukinila stimulativne dele plač, t.j. napredovanja zaposlenih«, in »nagrajevanja /…/ odvisna od delovne uspešnosti«, ki so med najpomembnejšimi motivacijskimi dejavniki. Podplačanost medicinskih sester, pomočnikov vzgojiteljic, policistov in vrhunskih strokovnjakov »povzroča nelagodje in slabo voljo.«
Kljub temu, da sindikati - tudi zaradi gospodarske rasti - oporekajo, vlada varčevanje nadaljuje, hkrati pa je dovolila, da so v 'slabi banki' DUTB »lahko izplačali dodatek na lojalnost, in to prav v času, ko širšemu javnemu sektorju oporeka popuščanje pri varčevanju.«
Kritičen je tudi do napredovanja, ki je »v praksi /…/ prešlo v navado in ga mnogi razumejo kot pridobljeno pravico«, ki pa »izgubi svojo motivacijsko moč, če je stalen in nedotakljiv.«
Poudarja, da sta za napredovanje delavca potrebna dva pogoja:
(1) »ustrezna /…/ ali celo višja strokovna usposobljenost in /…/
(2) pričakovana ali celo nadpovprečna delovna uspešnost« v daljšem obdobju.«
Vladi očita, tako kot G. Virant, da »nima trdnega nadzora nad številom zaposlenih v našem javnem sektorju« in da se »pri številnih pravnih subjektih javnega sektorja nenadzorovano povečuje 'masa denarja za plače«. Za to sistemsko napako je 'zaslužen' »Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki ne predpisuje načrtovanja obsega denarja za (za stroške dela, kjer imajo plače največji delež) glede na doseganje načrtovanega obsega kakovosti dela in poslovanja« npr. upravne enote, zdravstvenega doma, bolnice, šole, vrtca. To so poznavalci predlagali, »pa ga je politika zavrnila, žal«.
Nato piše o nasprotnih mnenjih glede javnih financ in o pomanjkljivemu argumentiranju višine plač.
Pri sindikatih je /…/ v ospredju argument, da so jih v zadnjih letih varčevalni ukrepi že dovolj udarili, da so dovolj zategovali pasove in tako pripomogli k blažitvi naše gospodarsko-družbene krize.
Vlada pa nastopa z argumentom, da je javnofinančni primanjkljaj še vedno preveli in da je naš javni sektor še vedno predimenzioniran in še vedno ne dovolj učinkovit servis državljanov in gospodarstva /…/. Žal pa se kaj otipljivega na bolje ne premakne.«
Javni sektor ima seveda svojo ceno, vendar J. Zeni ne vidi »tehtnega strokovnega ne kakšnega drugega razloga, da bi bile plače na primerljivih delovnih mestih v našem javnem sektorju precej drugačne – morda celo višje – kot so v gospodarstvu.« V razvitih državah so »za pribl. 20% nižje kot v gospodarstvu.«
Razlog je »preprost: v javnem sektorju so plače redne, stalne, delovna mesta so stabilnejša«.
Pri nas pa bi naj bile plače v javnem sektorju »po željah njihovih sindikatov še celo nekoliko višje. Odpuščanja pri nas zaradi vplivnosti njihovih sindikatov niso mogoča«. Kot dokaz (?) navaja primer tovarne sladkorja v Ormožu, kjer niso odpustili malomarnih delavcev.
Vendar podatki – statistike - za primerjanje plač med obema sektorjema niso ustrezni, piše J. Zeni, »zato ne morejo služiti za boljša pogajalska izhodišča, še posebno vladi ne.«
»Sedanji podatki«, ki kažejo, da so »zaradi višje zahtevane strokovne usposobljenosti v javnem sektorju v 'masi' višje za okoli 40%, so za primerjave popolnoma neuporabni. Za laične poznavalce pa so 'dobri' za sprenevedanja in ustvarjanja napačnih predstav.«
Potrebovali bi podatke »o plačah po delovnih mestih (DM), vsaj po tarifnih razredih«. Teh je 9, v prvem so DM za katera se ne zahteva posebna izobrazba v devetem z zahtevanim doktoratom.
»Leta 1998 smo izdelali primerjalno študijo o plačah za vsa delovna mesta iz gospodarstva in javnega sektorja.« Prepričan je, da bi »zavod za statistiko« (Statistični urad RS http://www.stat.si/StatWeb ) pripravil te podatke, če bi dobil »ustrezno zahtevo«

Preberite, prelistajte, pobrskajte, poklikajte, poglejte, poslušajte, premislite

Enostavna šestdeseta. B. Šuligoj, Delo, 3.10.2016
Za Dobro jutro nas v uvodniku Boris Šuligoj spomni na Paula McCartneya.
Koncert ima v Kaliforniji. https://www.youtube.com/watch?v=y7ffShw94CE V mladih letih ga je zastrupil z bendom narednika/Sgt Pepperja, ki ga je revija Roling Stone http://www.rollingstone.com/ »postavila na prestol glasbenih dosežkov.«
( - Par verzov, prev. B.Š., redakcija B.M.. Posnetek z glasbo je tudi z Youtube težko najti… )

Ko se postaram, izgubim lase -
mi boš še /…/voščila /…/?
Samo reci, bom s teboj!
Ko bo žarnica pregorela,
jo bom zamenjal,
da boš lahko pletla /…/.
Poleti najameva hišico /…/,
če ne bo predrago.
Bova stiskala in varčevala,
z vnuki na kolenih /…/
Me boš še potrebovala,
me boš hranila,
ko bom 64?

»Paul je to
http://www.azlyrics.com/lyrics/beatles/whenimsixtyfour.html https://en.wikipedia.org/wiki/File:When_I%27m_Sixty-Four_(Beatles_song_-_sample).ogg
zapisal, ko je bil star 16 let. Nič se ni spremenil, pesem je ostala, samo mi smo nenadoma /…/ junaki njegove pesmi. In lahko beremo članke o tem, kako pesem spodbuja srčne bolezni, da deli stare in mlade… Ma ne, prav nasprotno: McCartney me je že takrat pripravil na 2. oktober, ko jesen /…/ zamenja poletje in se začenjajo nove lepe stvari.«

   

Neodvisni sindikat delavcev
Ljubljanske univerze

Kongresni trg 12, Ljubljana
telefon 01.2418.554
email sindikat@nsdlu.si

 
 
 
   
 
 
 
Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze, Kongresni trg 12, Ljubljana, telefon 01.2418.554, design&development LSD