Kontakt

Kazalo
 
  Domov|Novice|Pogledi|Vse o sindikatu|Ugodnosti članov|Pravna pomoč|Povezave|Predpisi NSDLU|Pišite nam|Peticije|New  
 
 
Aktualno
Arhiv pogledov
Priloge
Arh
New
Pogledi
 
   
  Infotag: Pogledi/Aktualno
   
  Sveži pogledi.




Povzetki zanimivih člankov, gradiv in tudi fotografij o visokem šolstvu, znanosti, znanstveno-pedagoških in drugih delavcih, študentih, družbenem razvoju itd. Ni nujno, da se avtorji prispevkov in/ali NSDLU strinjajo s podnaslovi, besedili in opombami. Zanje in za izbor odgovarja(m) urednik  Bogomir Mihevc. Opozorila na napačne podatke ali drugačne interpretacije pošljite na miro.mihevc@guest.arnes.si .V skladu z zakonom o tisku bodo objavljeni popravki. Objavljamo  tudi  prispevke z mnenji posameznikov in organizacij, zato vas vabimo, da nam jih pošljete.


December 2016


( Splet 44 - dec )

USPEŠNOST IN POČUTJE OTROK, ŠOLARJEV

PISA 2015. V pismenosti zelo napredovali, a šola redkim v veselje.
R. Ivelja, Dnevnik, 7.12.2016
V poročilu o primerjava znanja PISA 2015, pri kateri je sodeloval Pedagoški inštitut Lj. (PI), so strokovnjaki OECD glede Slovenijo uvrstili v skupino najuspešnejših po znanju naših učencev in dijakov, ki pa pri učenju uživajo manj kot vrstniki v 33 od 35 držav OECD.
V mednarodni primerjavi znanja 15-letnikov iz 72 držav vodi Singapur, v EU pa Finska. Pri nas so testirali 5406 učencev in dijakov iz 31 OŠ, 300 srednješolskih programov in dveh ustanov za odrasle.
Ugotovili so nadpovprečno bralno pismenost naših 15-letnikov, Od l. 2012, ko so se naši učenci uvrstili pod povprečjem, so napredovali pri delu z besedili, tj. razumevanju, uporabi podatkov, analiziranju in sklepanju. L. 2015 so se uvrstili med Poljsko in Nizozemsko. Samo Nizozemci se v šoli počutijo slabše kot naši učenci.
Nadpovprečne rezultate so naši dosegi tudi pri testih iz naravoslovja, pri matematiki pa so bili v EU boljši, piše Ranka Ivelja, le Švicarji (?) in Estonci.
Mojca Štravs, PI, pravi, da so bila dekleta znova boljša v bralni pismenosti, na drugih področjih ni razlik v spolu. Spodbudno je da so se dosežki povečali v vseh regijah, razen v Pomurju
Barbara Japelj, PI: »Več raziskav je pokazalo, da so bili rezultati boljši na tistih šolah, kjer imajo učitelji do vseh učencev visoka pričakovanja in kjer med seboj dobro sodelujejo razredni in predmetni učitelji. /…/ Dobrodejna je tudi skrb, da se boljši učenci ne dolgočasijo«, kar je pri nas, »kaže PISA, pogosteje kot drugod.«
Maja Makovec Brenčič, ministrica, je bila vesela rezultatov, zlasti pri bralni pismenosti, k čemer je poleg drugih uspešnih ukrepov prispeval tudi triletni projekt Opolnomočenje učencev v bralni pismenosti. Treba pa bi bilo raziskati vzroke za nizko motivacijo.
Fani Nolimal, Zavod RS za šolstvo, ki je vodila omenjeni projekt v katerem so spodbujal branje in merili napredek učencev na 42 šolah z najnižjimi dosežki na NPZ pa pravi, da so ga končali l. 2013, potem pa od MIZŠ niso zanj dobili več denarja.
(V rubriki Pa še to časnik omenja pohvalo ministrice testiranim učencem in njeno priporočilo, da šolsko znanje uporabljajo za karierni in osebni razvoj. Pod naslovom 'PISA prihodnost' uredništvo dodaja še to: »Če bodo zelo pridni, bodo enkrat po 30-tem letu morda lahko odlični PISA prekarci..«)

Otroci s široko odprtimi očmi.
R. Ivelja, Dnevnik, 8.12.2016
Ob rezultatih raziskav PISA in TIMSS ter »umetniških« fotografijah deklic D. Hamiltona piše novinarka Ranka Ivelja o ranljivih skupinah otrok
O tistih z učnimi težavami in tistih stotih, z »vedenjskimi, čustvenimi in drugimi težavami, ki so jih lani sprejeli na zaprte psihiatrične oddelke za odrasle /…/ Ker zanje v bogati Sloveniji ni ne ustreznih institucij, ne dovolj pedopsihiatrov in kliničnih psihologov, ne vladnega koncepta za oblikovanje mreže javnih služb za duševno zdravje otrok in mladostnikov.«
Leonida Zalokar, Vzgojni dom Planina: »Slovenija za ranljive skupine otrok ne skrbi, lahko nas je sram.« V dom pridejo »stari 16 ali 17 let, ko imajo že hude, težko popravljive težave. Ampak mi so do otrok humana in čuteča družba: odložimo ji na čisto in toplo…«, grenko komentira R. Ivelja, in še:
»V slepo ulico lahko vodi tudi splošno veselje nad izvrstnimi rezultati slovenskih šolarje v mednarodnih raziskavah znanja TIMSS in PISA. Res je krasno, da pri nas 85% 15-letnikov dosega drugo, temeljno raven bralne pismenosti, kar je za 5% bolj od povprečja OECD. Toda to pomeni, da vsak šesti šola ni usposobljen za življenje v postindustrijski družbi. Tak posameznik se namreč težko prebije čez vozni red, ne razume bančnega obrazca in obupa že pri preprostem časopisnem članku. In za to ne gre kriviti učiteljev. Ključni razlog so družinske in ekonomske razmere, v kateri ti otroci živijo.
Kako naj napreduje otrok iz vasi Boguzahrbtom, kjer je prometni znak na cesti edino ki ga lahko 'prebere' zunaj šole, kot pavi ena od raziskovalk na PI. Kako naj bo uspešen in psihično zdrav ob nezaposleni mami, ki preleži dan z gajbo pira, in nasilnem očetu. To so ključni vzroki za neuspehe in stiske otrok. Ne bi se smeli delati, da jih ne poznam ali da ne moremo nič storiti. Le (politično) voljo potrebujemo.«
O primeru uspešne »pomoči otrokom s hudimi učnim težavami iz socialno deprivilegiranih okolij« - v Baltimoru, ZDA - je poročal NY Times https://www.nytimes.com/ . V programu Threat so dijaku s težavam v šoli dodelili za 10 let 5 prostovoljcev. Za pomoč pri domačih nalogah, prevoze… Delež dijakov, ki so končali šolo se ej s 6% dvignil na 73%. »Odnosi med ljudmi so temelj sprememb so ob tem zapisali v NYT«, piše novinarka Dnevnika.

RAZISKOVANJE, RAZVOJ; RAZISKOVALKE, ODLOČEVALCI

Brez vlaganj sledi propad.
J. Bratanič, Svet kapitala, Delo, 9.12.2016
Po pomenu vlaganj v raziskave in razvoj piše Jan Bratanič in navaja podatke o tem, koliko se vlaga v R&R pri nas in drugje.
L. 2014 so največji delež BDP namenili za R&R v Južni Koreji – 4,3%, v EU pa na Finskem – 3,2%. Slovenija je z 2,4% v povprečju OECD 2,4% in nad povprečjem EU – 1,95%, celo pred Francijo, Nizozemsko, Češko, V. Britanijo… Vendar so pri nas absolutni zneski nizki, saj na prebivalca vložimo le 413,5 evra, manj od povprečja EU in precej manj kot npr. Švedska, Danska – 1400 evrov.
Razlog je tudi v tem, da pri nas ni velikih korporacij, ki največ vlagajo v R&D in premalo gospodarskih nosilcev, ki bi lahko zbrali zadosti kapitala za večja vlaganja.
Tako so l. 2016 v R%D firme WV, Samsung, Amazon, Alphabet, Intel in Microsoft vložile vsaka nad 12 milijard dolarjev, Slovenija pa v 2015 853 milijonov evrov bruto. Od tega so gospodarske družbe vložile 590 evrov, država 170, tujina 90 in visoko šolstvo 2,9 milijona evrov.
Čeprav Slovenija trenutno ni najbolj zaželena za tuje naložbe, pa ima veliko prednosti, piše J. Bratanič. »Tuji vlagatelji cenijo znanje in delovne navade prebivalstva, prednost pomeni tudi dobra geografska lega, /…/ nizek davek za dohodek pravni oseb /…/ ter seveda olajšave pri investicijah v R&R. In razmere se še izboljšujejo. Slovenija je z vnovično gospodarsko rastjo pridobila nekaj izgubljenega ugleda med morebitnimi investitorji, zaradi česar je npr. v zadnjih dve letih privabila skoraj 1,5 milijarde evro več tujega kapitala kot še nedolgo tega nedosegljiva Slovaška.«
Analize potrjujejo uspešnost ukrepov ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, npr. subvencije mladim podjetje, 100% davčna olajšava za vlaganje v R&R, v razvoj inovativne tehnologije itd.
Slovenija ima velik potencial tudi zaradi »razite R%R infrastrukture, ki povezuje številne ustanove, ki dosegajo prebojne uspehe v svetovnem merilu«.
A pomembno je tudi, piše J.B., da podjetja poslujejo z dobičkom, saj sicer vlaganja v R&R nimajo smisla oz. »bodo kmalu povzročila, da ne bo sredstev za nova vlaganja in novo iskanje tehnoloških prebojev.«

Ženske v raziskovanju. Moški prevladujejo na vodilnih položajih tudi med znanstveniki.
U. Škerl Kramberger, Dnevnik, 6.12.2016
Med vodji raziskovanih skupin ARRS prevladujejo moški, ki tudi odločajo o pogoji za njihovo financiranje. Komisija za ženske v znanosti pri http://www.mizs.gov.si/ od agencije https://www.arrs.gov.si/sl/ pričakuje odpravo diskriminacije.
Urša Opara Kraševec in Marta Klajnšek Gunda na podlagi statistik ARRS ugotavljata, da je med mlajšimi prijavitelji na leti razpis agencije tretjina žensk, med starejšimi pa precej manj. Moški tudi prevladujejo pri vodjih skupin in med mentorji mladim raziskovalcem. Opozarjata, da imajo vodje programskih skupin, večinoma so moški, preveliko moč, npr. pri odločanju o uvrstitvi v 2. fazo izbora. Tako se »favorizira podrejanje znanstvenim idejam vod /…/ in ne omogoča preboja novih drugačnih«.
Po vedah so razlike: Med uvrščenimi v 2. fazo razpisa je na področju tehnike le 17% ženski, naravoslovja 23%, biotehnike 38%, družboslovja 35%, medicine 44% in humanistike 52%.
Na ARRS pravijo, da na sestavo prijaviteljev ne morejo vplivati. V tehniki in naravoslovju pač raziskuje več moških v humanistki pa več žensk. So pa uvedli ugodnosti za tiste na porodniškem/starševskem dopustu. Pri sestavi članov organov se trudijo za enakomerno zastopanost.

DELODAJALCI, DELAVCI, MLADINA; SLOVENIJA

Nepreslišano.
M. Radmilovič, (Večer), Dnevnik, 6.12.2016
O drugem januarju (- spet prosto: https://sof.si/katalog/2-januar/) piše kolumnist Marko Radmilovič.
Potem ko so ga pred leti ukinili na zahtevo delodajalcev, so »novinarji odšli 2.1. do delodajalcev, da bi jih vprašali, kako je /…/ ko delamo. Pa delodajalcev ni bilo, ker so imeli dopust. In so z avstrijskih smučišč sporočili, da v Sloveniji delamo absolutno premalo. Teh nekaj let delovnega 2.1. se je /…/ pretvarjala vsa država. /…/ javni sektor je prišel čez z dopusti, od tega šolniki z delovno soboto, realni sektor /…/ s kolektivci /.../, trgovine bi delale tako ali tako, za upokojence pa je vsak dan praznik.«

Delodajalci zahtevajo manj davkov in lažje odpuščanje.
Igor Dernovšek, Dnevnik, 7.11.2016
Na letnem kongresu Združenja delodajalcev (ZDS) je gospodarski minister Zdravko Počivalšek dejal, da je gospodarska slika ugodna. Gospodarska rast je v zadnjih dve letih skoraj 3%, glede tega smo drugi v EU. Pod povprečjem EU smo le glede produktivnosti. Potrebno bo zmanjšati administrativne ovire, znižati stroške delovne sile in sprejeti prožnejšo delovno zakonodajo. Vlada bo v 2017 za naložbe namenila 334 milijonov evrov. Sprejeta mini davčna reforma z višjimi plačami za strokovnjake je bila le prvi korak v prestrukturiranju davkov.
Delodajalci pričakujejo večjo davčno razbremenitev, fleksibilnost delovne sile in manj birokracije.
Predlagali so (ZDS) 63 sprememb zakonov, npr. časovno omejitev pogodb za določen čas, definiranje delovne neuspešnosti, izločitev predstavnikov delavcev iz organov družb, omejitev pravice do stavke in seveda odpravo plačanega odmora za malico in prvih dveh dni bolniške.

Nezaupanje kot razlog odpovedi. Zmaga delodajalcev ali delavce?
M. Fesel Kamenik. Delo, 8.12.2016
Direktorica svetovalne družbe HRM d.o.o Maja Fesel Kamenik piše o (zavrnjenem) predlogu, da bi delavca lahko odpustili, če mu delodajalec ne zaupa. Sodna praksa, v sicer dolgih, napornih in dragih postopkih to že upošteva kot razlog za odpust. Zato meni, da bi bilo bolje predlog sprejeti in se bolj posvetiti preprečevanju zlorab. To bi bilo koristneje za obe strani, tudi z vidika dostojanstva.
»Prihranili bi lahko mesece in leta psihičnih obremenitev kot tudi vsote denarja /…/ za odvetnike ter sodne postopke, da ugotovimo isto: delavec ne more več delati /…/ zaradi porušenega zaupanja«, ne glede na to, da je bil morda odpoved nezakonita.
»Delo z nekom, ki mu ne zaupaš, psihično obremenjuje oba. Zakaj potem raje sredstev /…/ ne pretvorimo v (neobdavčeno) odpravnino, namenjeno delavcu?«

Slovenija, kam pa kam? I.A. Božič, Pisma, Delo, 8.12.2016
Bralec Ivo A. Božič iz Lj piše o nepravilnostih našega sistema, čeprav ve, da se tisti, ki so jim pisma bralcev namenjena, ob njih »arogantno in ignorantsko kislo nasmehnejo. Verjetno smo l. 1991 mnogi mislili malo drugače, kakšna bo Slovenija. Nekateri smo celo upali /…/, da bomo dobili delo in zanj pošteno plačilo, da bo veljalo poštenje, odgovornost…«. /…/
»Pojavili so se novi 'pristopi', kot laži, potvarjanje, grožnje, kraje. Okradli so državo, pokradli so firme, ljudi zmetali na cesto, stečajni upravitelji pa si delijo bajne nagrade. /…/ Še nihče ni resnično odgovarjal, kaj šele da bi mu zaplenili, kar je nakradel!
Pogosto se javno sliši, da so naša glavna skrb mladi. Ali res? Ali morda tako, da dijaki in študenti privatnikom drago plačujejo sobe, namesto da bi bilo v domovih dovolj prostora za njih, ki se izobražujejo in so tudi naša prihodnost. Ali je skrb za mlade to, da so brez služb, za mlade družine pa je stanovanjski problem nerešljiv.
Nekateri imajo nezasluženo visoke plače in so v stalni pripravljenosti, da se še kaj ukrade, drugi pa tolčejo bedo in revščino. Danes dohodek 700 evrov ali manj na mesec gotovo ne omogoča človeku primernega življenja, medtem ko se lopovi smehljajo in kopajo v ukradenem denarju /.../ nedotakljivi. Morda /…/ Pregovor pravi: 'Za vsako ritko šiba rase.«

Srednji razred izgublja moč.
Simona Drevenšek, kapital, Delo, 9.12.2016
Neal Gabler je v Atlantic Monhly pisal, da 47% Američanov srednjega razreda ne more poravnati nepredvidenega izdatka 350 evrov.
Naš statistični urad pa je z anketo l. 2015 ugotovil, da bi nepričakovane izdatke lahko poravnalo 54% slovenskih gospodinjstev. Polona Domadenik, EF UL, ob tem ugotavlja, da je ta delež spet na ravni kot pred krizo, vendar a gre najrevnejšim slabše kot pred 10 leti. Slovenci sodimo med najmanj zadolžene, gospodinjstva varčujejo, imajo prihranke. Težava so naše nizke plače in prispevki iz njih, ki ne zagotavljajo ustreznih storitev, npr. zdravstvenih.
Položaj srednjega razreda v ZDA in v Sloveniji primerja Srečo Dragoš, FSD UL in pravi, da so številke nam v prid. Vendar so trendi podobni kot v ZDA, revnejšim gre namreč vse slabše, čeprav je pri nas neenakost med sloji veliko manjša. Pri nas lahko 70% ljudi uvrstimo v srednji razred. Sicer pa zadovoljstvo in kakovost življenja ni povezana enoznačno z BDP. »Celo v kriznih letih se povečuje delež tistih, ki pravijo, da so srečni, in seveda tudi tistih, ki pravijo, da so nesrečni. Za ta relativno optimistični podatek pa so zaslužne temeljne institucije, kot so javno zdravstvo, šolstvo, sociala ipd., ki jih v ZDA ni.«
A če se bo polarizacija med revnimi in bogatimi v razvitih družbah nadaljevala, »in če ne bomo na mednarodni ravni ustanovili institucij za prerazdelitev premoženja, se bo zgodilo, kot so napovedovali klasiki marksizma, da bo v razvitih industrijskih deželah srednji sloj razpadel, je spomnil Dragoš.«

EKONOMISTI, ZGODOVINARJI, PREDSEDNIKI; SLOVENIJA, MARIBOR, ZDA

Osebnost, vredna poklona. Prof. dr. Ljubo Sirc, 1920-2016
B. Kovač, Dnevnik, 7.122016
V svetu najbolj znani slovenski ekonomist Ljubo Sirc (97) je bil mešanica »političnega disidenta in pronicljivega ekonomskega misleca«, piše Bogomir Kovač (EF UL)
V zadnjih desetletjih burnega življenja je bil profesor v Glasgowu, ustanovitelj inštituta CRPE v Londonu, član Liberalne internacionale in Hayekove Mont Pelerin Society.
B. Kovač piše o treh virih njegovih izkušenj in pogledov:
Najprej podjetništvo njegove družine v medvojnem Kranju; podjetništvu kot »jedru tržnega ekonomskega sistema« je bil zvest vse življenje.
»Liberalizem, prežet s krščanskimi vrednotami«, prevzet že iz družine in od profesorja Bilimovića, od nemškega ordoliberalizma in »neoavstrijske šole s Hayekom na čelu.«
Tretja stalnica je bila »kritika socialističnih sistemov, predvsem samoupravljanja.«
Do tega sta ga pripeljali grenka izkušnja s povojnim režimom (- bil je obsojen na smrt v Nagodetovem procesu l. 1947 in več let v zaporu, B.M.) in doktorat o socialističnem planiranju v Jugoslaviji, na univ. v Freibourgu, 1960. Kot politični emigrant se je v akademsko sfero priboril pot v času hladne vojne.
Sicer »ni bil tako poglobljen n pretanjen kot njegov sošolec profesor (Aleksander) Bajt, toda zamotane ekonomske algoritme je znal povedati neverjetno preprosto in razumljivo.« Izdal je dva učbenika mednarodne ekonomije in financ in tri vplivne knjige ter številen članke s kritično analizo socialistične ekonomije.
Kritiziral je ameriške zagovornike samoupravljanja in škotske sovjetologe, zaradi znanja jezikov in značaja se je dobro znašel med pristaši Hayeka in z ruskimi liberalci Gajdarjem, Šohinom in Čubajsom na začetku 90. let, pa tudi s slovenskimi. Slovenijo je obiskal l. 1989 na poti v Beograd, s posredovanjem UL in J. Drnovška. L. 1992 je bil kandidat LDS za predsednika RS, a je bil poražen in razočaran »na pritlehnostjo svoje nekdanje domovine«, piše B. Kovač.
»Sirc ni nikoli dobro razumel slovenskih povojnih labirintov in hkrati slovenski krogi niso nikoli resnično sprejeli Sirca. Za novorevijaše je bil premalo nacionalističen, za krščanske demokrate preveč liberalen, za mlade liberalce preveč tradicionalen…« Denacionalizacijo je npr. videl kot možnost podjetniške revitalizacije.
Simboliziral je vse, kar bi mi želeli biti »in doživel je vse, česar neki politični sistem človeku ne sme storiti. Naslov /…/ spominov Nesmisel in smisel pove vse.« Zgodovina ga je pehala v prepade toda imel je nos za njene prave strani. »Pokončnost, dobrohotnost in svetovljanstvo so Sirčeva /…/ dediščina /…/ zato si zasluži intelektualni poklon in /…/ človeško spoštovanje.«

Zgodovina prekompleksna za posplošene sklepe.
Peter Rak, Delo, 8.12.2016
V pogovoru pravi zgodovinarka in sociologinja Mateja Ratej, da preveč zgodovinarjev »ceni le dokumente, ki nastanejo v državnih ustanovah« in se vpraša, »kaj bi nekdo čez 50 let izvedel o današnjem življenju, če bi se zanašal le na takšno gradivo«.
Njene knjige so mikrozgodovinske študije, preplet zgodovinopisja in literature:
Štajerske kmečke družne v 20.l. 20.stoletja; Begunstvo profesorja Tofana; kulturnozgodovinski prerez Maribora v 20.l. 20.stoletja; ruski diptih; iz življenja ruske emigracije v Kraljevini SHS.
- Slovenci se zapletamo v polpreteklo zgodovino…
»Izraz polpretekla zgodovin je potuha za tiste, ki bi radi iz nje črpali politični kapital za svoje cilje. Za Slovence je značilno, da smo takoj, ko se je vladar ali sistem zamenjal, poskušali pozabiti prejšnjega. Vendar s tem zavržemo tudi nekatere dobre plati svoje preteklosti, predvsem pa nismo sposobni ustvariti in razumeti celotnega toka zgodovine in osmisliti svoje identitete.
- Štejejo tudi majhni pripetljaji in ljudje, ne le veliki?
»Zagotovo, velike kanonizirane nacionalne ikone so pokrite z debelo plastjo različnih interpretacij, od stvarne osebe ostane le še malo razvidnega /…/.«
Zato se sama posveča drugačnim temam.
»Iz zgodb anonimnih posameznikov, ki ne igrajo nobenih ključih vlog, lahko razberemo atmosfero, vrednote in vrednostni sistem ter družbena razmerja, ki sicer zgodovinarju ostanejo prikriti.«
- Vaše knjige so tudi kriminalne zgodbe…
»Seveda se držim zgodovinskih metodoloških okvirov /…/ se pa spogledujem z literaturo /…/ ne delam enoznačnih in posplošenih zaključkom /… prepuščam bralcu, da sam odgovori na vprašanja.«
- Pri nas se zgodovina prepleta s politiko…
»… nekateri zgodovinarji /…/ se nedvomno profilirajo z jasno politično usmeritvijo. Seveda se mora zgodovinar zavedati, da je /…/ dolžan preseči zgolj aktualen površen pogled na posamezne fenomene, ključni niso samo posamezni dogodki, verodostojnost zagotavljajo arhetipski vzorci.«
- Sedež enote ZRC SAZU je v nekdanji kaznilnici, kjer so bili zaprti Martinuzzjevi, ki jih raziskujete…
»Tam se nikakor ne počutim dobro, v takšne prostore ne bi smeli umeščati humanističnih vsebin. To je bil včasih svet zase, za kaznjence je bilo obvezno prisilno delo, celice niso bile ogrevane /…/.
- Mariborske zgodbe, stereotipi in predsodki…
Treba jih je preseči, pravi M. Ratej »in se soočiti s stvarnim dogajanjem. Za Maribor in tudi za Slovenij je še danes značilna delitev na naše in vaše, v Mariboru /…/ delitev med Slovenci in Nemci, čeprav zadeve niso bile črno-bele. Lep primer je Herta Haas, nekdanja Titova žena, ki je bila po rodu Nemka, vendar je bila v mestu zelo aktivna levičarska intelektualka.
- Od kod slaba podoba Maribora v medijih?
Ne vem, pravi M. Ratej, od kod potreba, da se »prikazuje kot bankrotirano v miselnem in materialnem pogledu. Maribor ima svojo identiteto, to je bilo odprto, večjezično in multietnično mesto, ki je vsaj nekatere tovrstne karakteristike ohranilo do danes. Četudi njegov položaj zdaj ni optimalen, so njegovi prebivalci nanj zelo ponosni in nikoli ne zatajijo svojega porekla. Torej pogumno in ponosno naprej.«

Ekonomski program Donalda Trumpa. Volivci znajo biti razočarani.
Bojan Glavič, Nedeljski, 7.12.2016
V ZDA je D. Trump pred volitvami obljubljal, da bo kaznoval podjetja, ki delovna mesta in dobičke selijo v tujino, npr. V Mehiko in da bo delovna mesta začel vračati nazaj v ZDA.
Njegov (in Hillary Clinton) tekmec Bernie Sanders je po volitvah dejal, da je Trum »uspešno zjezil jezo srednjega razreda, ki je utrujen od vse daljših delavnikov za vse nižje plače, uhajanja spodobnih služb v cenejše države in milijarderjev, ki ne plačujejo davkov.« Kolikor bo res »skušal izboljšati življenje delavskih družin, sem pripravljen sodelovati z njim. Kjer pa bo zasledoval rasistične, seksistične, ksenofobne in protiokoljske politike, mu bom /…/ na vso moč nasprotoval.«
Znani ekonomisti so večinoma skeptični do njegovih obljub in opozarjajo na protislovja.
Joseph Stiglic, nobelovec meni, da je ironija, da je zmagal kandidat stranke, ki je doslej »usmerjala v ekstremno globalizacijo /…/ Če bi Trump res želel zmanjšati neenakost v družbi, bi oral pravila spremeniti tako, da bi koristila vsej družbi in ne le ljudem, kot je sam. /…/ Medtem ko Trump obljublja zvišanje minimalne plače, se verjetno ne bo lotil drugih ključnih sprememb, kot sta krepitev skupne pogajalske moči delavcev in omejevanje menedžerskih nagrad.« Najbrž ne bo spreminjal davčnega sistema, ki je naklonjen bogatim. Lahko pričakujemo spremembo pravil, a »ne takšne, ki bi popravila napake Reaganove revolucije.«
Tudi Jože P. Damijan, EF UL, podobno ocenjuje obljube o ugodnih učinkih znižanja davkov in večanja javnih izdatkov. Bogati nakupujejo delnice in luksuz, toda učinki bodo »podobni kot pri Reaganu: rekordna luknja v proračunu in rekordni prepad med bogatimi in revnimi. Trump bo svoje, prvenstveno bele volivce, razočarane nad dosedanjimi politikami, prevaral enako kot Reagan. Čez štiri leta bodo še revnejši /…/. Tako je, ko ljudje glasujejo s čustvi, namesto z možgani. Toda razočarala sta jih ž konservativna in liberalna elita. Kaj več lahko še izgubijo s Trumpom?«
Maks Tajnikar, EF UL, meni, da je Trumpu, ki prihaja »iz sveta gradbeništva in hotelirstva bliže razmišljanje malih ameriških podjetnikov, ki verjamejo, da je mednarodna konkurenca zanje škodljiva /…/. Povečano zapiranje ZDA pred svetom in omejevanje uvoza pa bi lahko sprožilo /…/ zapiranje drugih držav«, npr. Kitajske in Južne Amerike. Nič slabega pa ne bi bilo, meni Tajnikar, če bi Trump ustavil kak prostotrgovinski sporazum, ki koristi predvsem multinacionalkam.
Tudi Jože Mencinger, EI PF, vidi pozitivno plat upočasnitve svetovne trgovine oz. globalizacije. »prostotrgovinskih sporazumov niti ne potrebujemo.« Problem je, da da je preveč produktov, ne premalo; konzumiramo lahko omejeno količino izdelkov. »Zdaj se zato vsi le prerivamo med seboj, kar je osnovna ideja konkurenčnosti, ki nikamor ne pelje. Če vsi veš čas znižujemo stroške, ni prave koristi. Riccardova teorija primerjalnih prednosti /…/ vse manj velja, odkar se kapital lahko prosto seli po svetu.«

TRIGLAV MOJ DOM; KASARNA,VOJAŠNICA, ŠOLA; TOVARIŠI V UNIFORMI; …NOSTALGIJE

Vsi naši Triglavi.
S. Bojc, Delo, 2.12.2016
Ob novici, da je po natančnejših meritvah Triglav le 2863,65 metrov nad morjem piše Saša Bojc o zgodovini in o drugih stvareh z imenom gore, ki je »domovinski simbol Slovencev«.
Prvi naravoslovci so v njegovo bližino zahajali že v 17. stoletju. L. 1777 je nanj poskušal zlesti Baltazar Hacquet (- takrat zdravnik v Idriji http://www.gore-ljudje.net/novosti/66762/ ) . Na pobudo mecena Žige Zoisa, ki je (- kot 'gospodarstvenik, naravoslovec in razsvetljenec': http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi872726/ ) spodbujal mineraloško raziskovanje, so se l. 1778 »štirje srčni možje« povzpeli na vrh tedanje Kranjske.
Dobro stoletje kasneje je župnik Matija Zemljič napisal besedilo in drugi župnik Jakob Aljaž, rojen pod Šmarno goro, uglasbil pesem Oj Triglav moj dom. https://www.youtube.com/watch?v=p-Tyujs8wc0 (- L. 1895, ko je Aljaž tja gor postavil železni stolp, so jo tam zapeli, ko so oprli šampanjec, še prej pa tole: https://www.youtube.com/watch?v=gwcEb7Jgp9s . Na stolpu je bila nekaj čas zvezda, zdaj je zastavica z letnico. https://sl.wikipedia.org/wiki/Alja%C5%BEev_stolp .B.M.)
»Že v tistem času pa so si ime Triglav /…/ nadela tudi razna slovenska društva, vojaške enote in podjetja.« L. 1875 je bilo v Gradcu (- Graz - na tamkajšnji univerzi je bilo veliko slovenskih študentov, zlasti Štajercev, B.M.) ustanovljeno Akademsko tehniško društvo Triglav, ki se je po razpadu AO »preimenovalo v Jugoslovansko akademsko društvo Triglav s sedežem v Zagreb (- na tamkajšnjem vseučilišču je bilo desetletjih prve in na začetku druge Jugoslavije precej slovenskih študentov, zlasti na študijih, ki jih ni bilo na UL, npr. veterina, agronomija, višji letniki medicine, B.M.). L. 1922 je bila »ustanovljena še podružnica v Lj., ki čez desetletje postalo najpomembnejše študentsko društvo na ljubljanski univerzi (U. Kralja Aleksandra v Lj.), a je bilo že l. 1936 zaradi marksistične usmerite razpuščeno.« (- Vir-i: http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=26303 , B.M.)
Predno podrobno opiše rojevanje sedanjega grba RS, S. Bojc iz zgodovine tehnike izbrska še prvi slovenski avtomobil, seveda z imenom Triglav. Iz nemškega dvotaktnega DKW ga je l. 1934 razvil Stanko Bloudek, (- https://sl.wikipedia.org/wiki/Stanko_Bloudek, bolj znan kot konstruktor skakalnice v Planici, B.M. ) solastnik in konstruktor družbe Avtomontaža. Čeprav je bil za tretjino cenejši od enakega originala so načrti za izboljšano verzijo, piše S.B., tudi »zaradi majhnosti trga utonili v pozabo.«
Kot simbol Slovenije je Triglav, z zvezdo grofov Celjskih, upodobil Jože Plečnik l. 1934 v »enotnem znaku Jugoslavije« na Bledu (- na Marijinem stebru pred cerkvijo). Med 2. sv. vojno je bil obris te gore del znaka Osvobodilne fronte in (- OF nasprotne, B.M.) Slovenske zaveze, po njej pa del grba »Ljudske Republike Slovenije, Socialistične Republike Slovenije in naposled še vedno mlade Republike Slovenije.« (- LRS in SRS bili sta del FLRJ oz. SFRJ, RS pa je od 2004 članica EU, B.M.)
Po 2. sv. vojni je prve naše filme – Na svoji zemlji, Kekec, Vesna, Dolina Miru, Ples v dežju - izdelal Triglav film (1946-1966).
Konec l. 1968 »je skupina OHO v parku Zvezda v Lj. uprizorila živo skulpturo Triglav /…/ duhovito avantgardno delo, ki sta ga ponovili še še dve umetniški skupini (Irwin l. 2004 in Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša l. 2007)« in po mnenju Zore Stančič navdihuje »novo pojmovanje zgodovine Slovenije«.
Triglav je bil konec 80.l. najbolj »prepoznaven simbol nacije, so pokazale raziskave /…/ pred komunikacijsko akcijo Slovenija, moja dežela, pripoveduje Jernej Repovž, direktor tedanje prve sodobne trženjske agencije Studio Marketing Delo. »Enakovreden mu je bil le lipov list V 80.l. so Slovenke in Slovenci /…/ iskali svojo identifikacijsko točko in se takoj krčevito oprijeli lipovega lista. Triglav je bil sopotnik tega simbola /…/ že v grbu SRS; obkrožen je bil z vencem iz lipovih listov« se spominja J. Repovž.
Že pred razglasitvijo samostojnosti RS je na vrh Triglava prinesel »policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev« - 19.6.1991 - »slovensko trobojnico, takrat še brez grba«.
(- Med 2. sv. vojno so – za 34 Nemci - l. 1944 so tri skupine partizanov tja prinesla zastavo z zvezdo – prva, z dvema partizankama 30.5.1945, druga je vrgla v prepad mejnik in zapela 'Od Urala do Triglava', tretja, oktobra 1944, pa je zapela – 'Hej Slovenci'….: http://www.gore-ljudje.net/novosti/107268/ ; za aktualizacijo in spodbudo še ena s tem naslovom od 'Gamsov': https://www.youtube.com/watch?v=K3hQkb6oghM... O grbu RS, oz. o konceptu Marka Pogačnika- nekdaj je bil v skupini OHO - so se odločili, tj. France Bučar, doma izpod T., zadnji hip, B.M.)
Posnetek iz helikopterja na stolp vrh gore z zastavo so predvajali na slovesnosti 26.6.1991 na Trgu republike v Lj. in na TVS. https://www.rtvslo.si/slovenija/ko-je-na-triglavu-prvic-zaplapolala-slovenska-zastava/311779
Triglav je postalo v 50. letih osrednje športno društvo v Kranju, v desetletjih, ko s tam še izdelovali Triglav konfekcijo. V Lj. za Bežigradom je še Športni park Triglav. Triglav kolače – rolade - so izdelovali v Gorenjki v Lescah. Turno smučka Triglav so l. 2010 izdelali v begunjskem Elanu. (- Nedavno so izdelali tudi zložljivo smučko, primerno za gorske enote, B.M.)
V Kamniku dediščino NOB že desetletje varuje kulturno-zgodovinsko društvo Triglav, v katerem so tudi člani tako iz partizanske kot iz nemške vojske, piše S.B.
Ime te gore nosi več društev naših izseljencev – od l. 1974 j v Buenos Airesu Slovensko jugoslovansko vzajemno društvo Triglav, v Kanadi je ansambel Triglav, v Zürichu pa je planinsko društvo Triglav.
Hotel Triglav je bil nekoč v Mojstrani, danes je na Bledu, v Bohinju pa Apartmaji, trenutno naprodaj, v Dobrni pa gostilna. V Sežani so ga predelali v stanovanja, restavracije v Lj. pa tudi ni več.
S. Bojc je na Googlu najpogosteje naletel na Zavarovalno skupnost oz. Zavarovalnico Triglav, tudi z njeno knjižno zbirko in tekom na Brdo pri Kranju, novejša je aplikacija Vreme.
Drugi strokovnjak za marketing Mihael Kline ga je spomnil, da pobrska že za našo vojaško ladjo Triglav, ki zadnja tri leta rešuje prebežnike v Sredozemskem morju. Konzorcij Triglav pa naj bi pritegnil nizkocenovne prevoznike na brniško letališče (- Jožeta Pučnika.)
Glede privlačnosti Triglava kot blagovne znamke izven naših meja imata omenjena marketinška strokovnjaka različno mnenje.
Miha Kline, Kline&Partner, meni, da ima velik potencial »saj je to staroslovansko ime, ki je razširjeno vse do Baltika in Urala« in je zanimivo za podjetja, ki se želijo širiti na red srednje in vzhodne Evrope.
Jernej Repovž, SMJWT Studio Marketing, pa meni, da »zunaj Slovenije nima takšnega emotivnega naboja, kot ga ima med prebivalci Slovenije, zato je v tujini nekoristen. 'Ta vrh v Julijcih https://sl.wikipedia.org/wiki/Julijske_Alpe je že pri sosedih /…/nepoznan in ni umeščen v pozitivno pomensko strukturo, kakršno smo gradili v Sloveniji',« je prepričan.
(- J.R je bil eden od tvorcev samopodobe 'nacije' v 80. letih. O tem pa ni govora v eni od interpretacij 80. let: http://www.mladinska.com/slovenija-moja-dezela/na-pragu-sprememb B.M.)

Kristalni čas. Podlistek. 68.
P. Kovačič, Delo, 5.12.2016
V nadaljevanju romana piše Peter Kovačič o času pred 2. sv. vojno, ko se je s starši priselil.
Oče ni »maral podpisati švicarskega državljanstva, ki so mu ga ponujali, ker se je hotel vrniti v domači kraj, v 'domovino', med narod, ki je »klel in psoval in sovražil vsak drug narod, ki je klel in sramotil njega; in ki ni verjel, da bi bil v njem sploh kdo možen, da bi se povzpel na vrh, ker se je prav tako nedvoumno preziral. Anomalija. Napaka /…/ ne v namerah, idejah, marveč v krvi, v organizaciji. /…/ Hotel se je vrniti domov, ker je mislil, da je tam še vedno tako kot na začetku (20.) stoletja. In l. 1938, ko je brez premoženja in državljanstva kot tujec moral zapustiti Švico in je končno prišel k svojemu preprostemu krščanskemu narodu, je ugotovil, da ta živi med samimi mejami in je bil zato tako domoljuben in verolomen v svojem patriotizmu kakor katerokoli obmejno prebivalstvo na svetu, ki goji nadvse čudne odnose do fenomena 'domovina'…
Vendar mu njegov patriotizem ni preprečil, da ne bi občudoval Hitlerja; ta je hotel uničiti Žide in združiti vse narode in dežele v Združene države Evrope pod eno krono, da bi tekmovale z židovsko prevlado v Ameriki in jo porazile. Mama je govorila, da je 'Hitler strahopetec, ki bo povzročil najhujše klanje', oče je trdil, da je največji upornik in zavračevalec dvoličnosti morale in vrednot…. Jaz sem prišel na svet leto dni pred svetovno krizo. /…/«
(- O tistih časih: http://www.mladina.si/175730/se-nam-ponavljajo-30-leta-prejsnjega-stoletja/ B.M.)
»Tujec tukaj, tujec tam. Kjer se dotakneš v življenju boli. Ne moreš se znebiti sebe, neprijetno ti je vse življenje, drugim povzročaš bolečino. Ostaneš 'napol rojen' /…/ občutek statistične nadštevilnosti /…/ pozen in preživ otrok za tako stare /…/ obubožane starše …/ bežal od doma že s štirimi leti, tudi iz bolnišnice in šole …«

Osmi smrtni greh.

Z. Predin, Objektiv, Dnevnik, 3.12.2016

Prvi je smrtne grehe zapisal papež Gregor, potem jih je marketinško promoviral Dante Alighieri v Božanski komediji, zdaj pa o negativnih lastnostih značaja - od napuha do nostalgije - v svojem stilu piše Zoran Predin.

(1) Napuh, superbia, »pomaga strankarskim kandidatom k zmagi na volitvah«, npr. v ZDA.

(2) Pohlep, avaritia, je danes »poslovna žilica, brez katere« ni »pornografske industrije«( - glej 3).

(3) Pohota, luxoria, je prišla v izbor zaradi »poželenja po ženi drugega, še verjetneje /…/ celibata«, danes pa je stvar zdravega apetita.

(4) Jeza, ira, je »posledica nezaslišanih krivic«, priporočljiva za razbremenitev; včasih so jo krotili.

(5) Požrešnost, gula, je najpogostejša pri tistih, ki se deklarirajo kot »skromni, bogaboječi /…/ usmiljeni«, a »hočejo posedovati gozdove, gadove in palače, denar davkoplačevalcev in oblast«.

(6) Zavist, invidia, je razširjena pri malih narodih - imamo je za izvoz - v palačinkastih družbah, kot pravi Miha Mazzini, v kateri vsakega uspešnega sklatijo na svoj nivo. Kjer se imamo radi, v negativni selekciji, kjer stopicamo »na mestu, po načelu, naj sosedu krava crkne.«

(7) Lenobo, acediae, je papež Gregor vključil v strahu za svoje prihodke, proti poležavanju podložnikov. »Danes vemo, da je največ praktičnih izumov in izboljšav /…/ izumila prav lenoba.« https://sl.wikipedia.org/wiki/Sedem...

In osmi …. greh je Zoran - predlagal v priznanje (- akreditacijo) Vatikanu:

(8) nostalgija, peractorum.
»Ne samo jugonostalgija«, tudi druge so »nevarne za tipičnega Slovenceljna, kot /../ prevladujoči del domače populacije poimenuje …/ gimnazijska sošolka
Vesna Godina. Za kaj gre pri tej »znanstveno neupravičeni nostalgiji« in kako jo ozdraviti?

Dežurni varuhi resnice »pravijo, da se na samo zdi, da se je včasih živelo bolje. /…/ ker smo bili takrat mladi /…/ spomin ohranja samo lepo /…/.

Na tak način, kot deluje selektivni spomin na služenje vojaškega roka v JLA. /…/ Spomnimo se samo zabavnih oslarij in novih prijateljev, na čučavce (- vece) , voćno kocko, stare konzerve, dizanje zastave v spodnji majici pozimi in vsakodnevno propagando pa smo pozabili.«

Ni pa na mestu v isti selektivni spominski koš »trpati statistična dejstva o zagotovljenih delovnih mestih, o pravica delavcev in pogojih dela, vsakoletnih počitnicah na morju, o delavskih stanovanjih in brezplačnem zdravstvu in šolstvu, o domačih tovarnah in uspešnih blagovnih znamkah, o kakovostni glasbeni sceni in vrhunskih športnih rezultatih«.
(- Prim. interpretacije, ilustracije: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jugon... https://hr.wikipedia.org/wiki/Jugon... https://sh.wikipedia.org/wiki/Jugon... https://en.wikipedia.org/wiki/Yugo-... https://www.alter.si/tabla/showflat... , B.M.)

Čudno je pisanje nekaterih o tistih časih! http://nova24tv.si/oznaka/jugonosta...

»Kot da bi pozabili, da smo še vedno živi, mi, ki smo ta zločinski socializem vseeno preživeli. Verjetno smo /…/ potrebni današnje prevzgoje?« Rabimo »uraden priročnik kako pravilno ovrednotiti spomine? Na država ustanovi »center za boj proti nostalgiji«, za brisanje starih spominom starim? Sprejme zakon o tem, koliko let spomina zadržati?

»26? Brez čevapčičev in dalmatinskih popevk?« Brez solz v očeh, ko gledamo posnetek zmage jugo-košarke nad ZDA, v publiki pa napis LUNA VAŠA, ZLATA NAŠA!?

(- Lj., 1970: https://www.youtube.com/watch?v=k_e... in http://www.muzej-nz.si/sl/pages.php...)

Kaj pa nostalgija za Karantanijo, za skandinavskim izvorom, neslovanskimi Veneti? http://www.zgodovina.eu/slovenci/od... V naših genih?

Dajmo to v OŠ učbenike?

(Kant)avtor (- Z. P. je znan po pesmih http://predin.com/albumi/ , kot so Praslovan https://www.youtube.com/watch?v=WW8... Alfa samec/mužjak. http://www.instamp3.net/download/zo... B.M.) priznava, da je »jugonostalgičen le do glasbe in košarke«, sicer pa se mu »bolj kolca po Avstro-Ogrski. http://www.alamy.com/stock-photo/au... To je bila enaka ječa narodov kot Jugoslavija http://www.alamy.com/stock-photo/yu... , ampak /…/ bolj organizirana država svojega čas. V vsa večja mesta« (- Štajerske, Kranjske, Goriške, Istre, da o Trstu in Reki niti ne govorimo… , B.M.) »je pripeljala železnico, postavila gledališče, opero, mestni park in bolnišnico. /…/ Franc Jožef (/Ferencz Joszef http://www.mladina.si/173708/cesar-... / http://www.ebay.com/sch/i.html?_nkw... ) bi nam že zdavnaj postavil drugi tir.«

Slab zgled varuhov kulturne dediščine.
J. Petkovšek, Delo, 7.12.2016
V Lj. ob Roški ul. in Poljanski cesti stoji stara vojašnica. O njeni zgodovini in zamujanju njene obnove piše Janez Petkovšek.
»Cesarsko-kraljevo vojašnico so zgradili /…/ 1899. (- Tam je bila komanda k.k. Landwehr-Infanterieregiment "Laibach" Nr. 27: https://it.wikipedia.org/wiki/K.k._Gebirgstruppe. Konec oktobra 1918 je bil, piše J. Švajncer, tam v bližini madžarski bataljon, zadolžen za pomiritev Ljubljančanov; da so odšli domov, jih je prepričal slovenski oficir, psiholog Mihajlo Rostohar, docent praške univerze, leto dni kasneje med ustanovitelji UL, kasneje oddelkov za psihologijo na FF v Brnu in na FF UL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mihajlo_Rostohar, http://docplayer.cz/32650537-Tri-etapy-zivota-a-dlla-mihajla-rostohara.html , B.M.)
»Po propadu AO so jo /…/ jugoslovanske oblasti /…/ preimenovale v vojašnico kralja Petra.
(- Petar I. Karađorđević https://www.youtube.com/watch?v=kROyRJtFmU8 . Po njegovem sinu Aleksandru I. se je drugo desetletje obstoja imenovala UL. http://dictionary.sensagent.com/University_of_Ljubljana/en-en/ B.M.)
»Med 2.sv. vojno so bile tam nastanjene italijanske, nemške in domobranske vojaške enote. Po vojni jo je /… https://sl.wikipedia.org/wiki/Jugoslovanska_ljudska_armada / JLA, preimenovala v kasarno Maršala Tita /…/. V njej je bil /…/ zaprt Janez Janša, med procesom proti četverici pa so pred njo potekale demonstracije. https://www.rtvslo.si/slovenija/proces-proti-cetverici-in-dogodki-na-roski-imajo-trajen-pomnik/310013
J. Petkovšek piše o načrtih Zavoda za varstvo kulturne dediščine http://www.zvkds.si/sl za obnovo stavb nekdanje vojašnice.
Po odhodu JLA je bila kasarna »namenjena nastanitvi beguncev /…/ (- del tudi Srednji ekonomski šoli Lj.: https://www.youtube.com/watch?v=oJ-AWpcXR3c) v vzhodni trakt so l. 1995 /…/ preselili depoje Arhiva RS http://www.arhiv.gov.si/, l. 2000 pa še restavratorski center.« http://www.zvkds.si/sl/podrocja/restavratorstvo .
Za l. 2018 je bilo predvideno, pravi Janez Kromar, ZVKDS, »urejanje okolice objekta med Roško in Poljansko cesto /…/. Čeprav je po zdajšnjih načrtih na veliki parceli /…/ precejšen del rezerviran za umetniške akademije, Kromar meni, da tega projekta ljubljanska univerza https://www.uni-lj.si/ ne bo uresničila. Rezervacija se namreč izteče l. 2020. Na zemljišču, ki e v lasti več ministerstev in MOLj. je /…/ še najrealnejša širitev ekonomske šole«.
(- O gradnji akademij se je veliko pisalo, glej arhiv Pogledov. UL je za AGL kupila Kazino, AGRFT je dobila nekaj prostorov na Trubarjev ul., B.M.)

Veterani JLA. Skupna dediščina moških iz nekdanje Jugoslavije.

B. Maselj, Nedelo, 4.12.2016

Spomine moških, ki so služili v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) – vsaj 3 milijone jih je bilo v 45 letih - je raziskala antropologinja Tanja Petrović, ZRC SAZU.

Večina od osemdesetih, s katerimi je opravila intervju, tudi Slovencev, gleda na svojo odsluženo vojaščino pozitivno, je ugotovila. Prijateljstva in spomini se danes združujejo generacije moških na prostorih nekdanje SFRJ. https://hr.wikipedia.org/wiki/Jugos...

JLA je bila vezivo države, ki je razpadla prej kot njena vojska, piše Brane Maselj. Bila je država v državi, še bolj ideološko usmerjena. »A že takrat, vsaj v 80. l., se večina nabornikov ni prav močno obremenjevala z ideološko navlako.« Vojska kot vojska, rutina.

»Vsak vojak se je moral v tem labirintu hegemonistične moškosti, hierarhije in predpisov znajti po svoje /…/, da je ostal na varni strani. V tem smislu je bila /…/ šola življenja za vsakogar in izkušnje, ki si jih je moški tako dobil – bodisi da je kljuboval, bodisi da se je upognil, bodisi da je švejkovsko izigraval sistem /…/ so mu lahko v življenju še prišle prav.« Nekateri so se v JLA prvič srečali z višjim standardom življenja, pridobili so si kvalifikacije za kuharje, voznike in druge poklice.

Za tiste iz Slovenije, najbolj razvite republike, pa so bile po mnenju antropologinje T. Perović, najpomembnejše trdne medčloveške vezi med prijatelji, ki so ostale. Poleg tega je bila pomembna »izkušnja raznolikosti«. Želimir Žilnik (- http://zilnikzelimir.net/sr/biografija, daljša v angl.: https://en.wikipedia.org/wiki/%C5%BDelimir_%C5%BDilnik), režiser (- tudi dokumentarca o študentskih gibanjih l. '68: http://zilnikzelimir.net/sr/lipanjska-gibanja , B.M.) , je priletel v JLA naravnost iz New Yorka, avtor B. Maselj je imel v zakotni bosanski kasarni v spalnici »poleg vseh glavnih narodnosti Jugoslavije« še »Turka, Bolgara, Romuna, Roma, Vlaha« in Hrvata iz Sydneyja. Več kot polovica JLA so predstavljali naborniki, med ostalimi – častniki/starešinami/oficirji je bilo 2/3 Srbov. (- Takole se je JLA pokazala v paradnem koraku l 1975: https://www.youtube.com/watch?v=W6iXTrpvGvU , B.M.)

Mariborčanka Vilma Lešnik se spominja, da so v l. 1984, 1985 služile vojsko – 6 mesecev - tudi prostovoljke; v Bileći jih je bilo 15 v eni generaciji. »Težko je bilo, saj razmere niso bile prilagojene ženskam, a tudi zanimivo«, pravi.

Antropologinja T.P. ugotavlja, da je bila JLA »zelo moško hegemonska ustanova, ki je poudarjala moško dominacijo in torej moške vrednote tudi v širšem družbenem kontekstu«, jo povzema B. Maselj. Vendar ni bila homogeno mačistična, meni. Tipične so romantizirane fotografije vojakov, na portretih, ob Eifflovih stolpih iz vžigalic, skupin v uniformah in v telovadnih dresih, redko z orožjem.

Vsaka generacija je gledala na mlajšo (- 'fazani', tako pravijo zdaj tudi naši dijaki novincem, B.M.) malce zviška, kasneje je vsaka imela občutek da je bila 'njihova' vojska »bolj prava, kot so vojske, ki so nastale pozneje.«

T. Petrović pravi, da kljub krvavemu razpadu države, večina bivših Titovih vojakov »vztraja pri smiselnosti svoje vojake izkušnje«, ima pa »spomin na tisti čas lahko grenek priokus, saj ga je človek žrtvoval razpadlima državi in vojski.« V času jugoslovanskih vojn (v 90.l. https://sl.wikipedia.org/wiki/Vojne_v_nekdanji_Jugoslaviji ) so se cele generacije nekdanjih tovarišev znova znašle v uniformah, tokrat na nasprotnih straneh. Nekatera stara prijateljstva so se obdržala, drugi pa so »zadržani do obnavljanja vezi, ker ne vedo, kaj se je s kom med to prekinitvijo dogajalo.«

V članku je omenjeno združenje nekdanjih vojakov, ki so se za rezervne oficirje usposabljali v hercegovski Bileći. http://www.bilecaslo.si/preteklost....

Zlatko Filej, organizator, pravi, da so njihova srečanja, dvakrat na leto, množična, letos jih je bilo (v Aleksandrovcu, v Mariboru) več kot 600, od tega sto iz Slovenije.

»Objamemo se, obujamo spomine in dobro se imamo. Pazimo pa, da ni nacionalističnih obeležij, zato vsi oblečemo enake majice.« In »se tudi ne pogovarjamo o dogajanju v letih od 1991 do 1995.«

»Vsakič znova ugotavljajo, da jih povezujejo podobne vrednote, ne glede na različne uniforme, ki jih je marsikdo izmed njih oblekel v 90. letih.«, piše B. Maselj in zaključi, da jih je bilo »veliko, ki so presegli ideološke spore in so si bili v medsebojno pomoč in oporo. Prav takšna prijateljstva so ostala kot neko upanje človečnosti.«

Lenonovo pismo Titu.
Rumene novice, Dnevnik, 3.12.2016
Saša Broz je objavila pismo, ki sta ga l. 1969 njenemu dedu poslala John Lenon in Yoko Ono.
»Glasbenika sta tedaj 50 svetovnim voditeljem poslala pismo, v katerem sta jih pozivala k prizadevanjem za svetovni mir.
Lenon je bil takrat s pesmijo Give peace a chance https://www.youtube.com/watch?v=0yU0JuE1jTk začel miroljubni projekt. Takole sta pisala:
Dragi gospod.
Pošiljava vam dva hrastova želoda z upanjem, da ju boste posadili v vašem vrtu in da boste vzgojili dva hrasta za svetovni mir.
Z ljubeznijo,
vaša John in Yoko Ono Lenon.

Tito je na parku rezidence vzgojil hrast.
L. 2012 so v Beogradu pripravili razstavo, ki je gostovala v Portorožu.
»Titovi vnukinji pa se je zazdelo da je treba ponovno obuditi spomin na mirovniški hrast.«
(- Hrast stoji v nekdanjem dvoru še dandanes. Le malo so ga razmajale bombe: http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/reportaze/aktuelno.293.html:228501-Uzicka-15-obrasla-u-korov in zaraslo to novo grmovje https://www.youtube.com/watch?v=p0aZfbIuz74 . B.M.)

PREBERITE, POBRSKAJTE, POGLETE, POSLUŠAJTE,PREMISLITE

Slovenska filharmonija. http://filharmonija.si/
Boris Dolničar, Delo, 7.1.2016
Na spodnjem delu Kongresnega trga v Lj. je nekdaj stalo nemško deželno gledališče. L. 1887 je pogorelo, zemljišče je s pomočjo Kranjske hranilnice odkupila Filharmonična družba. Tam je zgradilo neorenesančno zgradbo za koncerte, ki so jo l. 2001 obnovili. V dvorani SF so koncerti od 1891 do danes. (- Tudi koncerti študentov Akademije za glasbo UL, ki je nedavno dobila prostore v nekdanji Kazini, na zgornjem delu istega trga. Glej: http://www.ag.uni-lj.si/index.php?page_id=4110 . B.M.)
Med častnimi člani ljubljanske Academie phillarmonicum (ust.1701) so bili tudi: J. Haydn (- daroval ji je mašo /…/ in tempori belli: https://www.youtube.com/watch?v=sqZMt6ndX_Q ,
L. van Beethoven (- poslal ji je prepis 6. simfonije, 'Pastoralne' https://www.youtube.com/watch?v=dbfa86bTD34 ), N. Paganini in J. Brahms.
Njen orkester je vodil l. 1881/82 Gustav Mahler.
(- Mahlerjev kip je v vhodni avli SF, njegov spomenik pa je pod Univerzo, ob Ljubljanici, http://foto-zgodbe.blogspot.hr/search/label/Gustav%20Mahler .
L. 2011 je bila na Kongresnem trgu izvajana Mahlerjeva Simfonija tisočev št. 8. .
https://www.youtube.com/watch?v=4XMgkuQlA5A&list=RD4XMgkuQlA5A&index=1 B.M)

Sliko obubožanega pesnika iz muzeja odnesel k imigrantom.
Miha Ceolner, Dnevnik, 8.12.2016
V Mestni galeriji razstavlja sodobni umetnik Ulay. (F. Laysiepen: https://en.wikipedia.org/wiki/Ulay, https://www.facebook.com/pg/Ulay-372167746128982/photos/?ref=page_internal)
Mladost je preživel v Nemčiji (*1943) »v vojni vihri in velikem povojnem pomanjkanju. V hitro okrevajoči (zahodno)nemški družbi je postal fotograf, aktivist, anarhist.
(- Povezan z nizozemskimi kabauterji/palčki, katerih vodja R. van Duyn je bil v Lj. v začetku 70.l., B.M.)
Ulay se je proslavil z nekonvencionalnostmi, v katerih je izpostavi svoje telo, načenjal je tabuje, npr. dvojne spolne identitete v avtoportretih S'he (1973-1974). S tedanjo partnerico Marino Abramović https://sh.wikipedia.org/wiki/Marina_Abramovi%C4%87 http://muse.jhu.edu/article/191678 sta ustvarila v l. 1976-1988, ko sta delovala v Amsterdamu ali pa sta potovala, vrsto performansov. V medijih je odmevala njegova/njuna akcija There is a criminal touch to art (1976) http://m-abramovic.tumblr.com/post/121202354454/there-is-a-criminal-touch-to-art-ulayabramovi%C4%87, ko je iz berlinske galerije odtujil sliko C. Spitzwega, z pesnikom v skromni kamri in jo prenesel v stanovanje turških delavcev, primernejši domicil zanjo kot je meščanski muzej.
http://www.openculture.com/2013/12/artist-marina-abramovic-former-lover-ulay-reunite.html
V drugem znanem performansu sta prehodila vsak polovico Kitajskega zidu, se pozdravila in šla vsak svojo pot. https://www.youtube.com/watch?v=zaso0j9x098 V 90.l. je fotografiral portrete brezdomcev v NY.
V Sloveniji, kjer zdaj živi, je Ulay naredil nekaj prostorskih instalacij, npr. o problemu dostopnosti in lastništvu vode.
(- V Mariboru: http://player.mashpedia.com/player.php?ref=mashpedia&q=hDfk7_3S9aM http://www.mashpedia.com/Maribor_Water_Tower Nedavno je Damjan Kozole, v Lj. posnel film o njegovem http://ulay.si/ prebolevanju težke bolezni. https://www.youtube.com/watch?v=djjucxJcAiE B.M.)

Oblike duha. Knjiga, ki bi ji težko našli levo ali desno zrcalno podobo.
Valentina Plahuta Simčič, Delo, 8.12.2016
Zakladnica pesniških oblik je podnaslov knjige Borisa A. Novaka, v kateri je združil vse »svoje znanje in talente. /…/ Je namreč pesnik lirična duša, hkrati pa literarni strokovnjak, profesor na odd. za primerjalno književnost in literarno teorijo FF UL.«
V Oblikah duha predstavlja »pesniške oblike od antične do moderne poetike ter od poezij Vzhoda do poezije Zahoda«, tudi oblike, ki so jih prispevala avantgardistična gibanja 20. stoletja. Za vsako od 220 oblik je napisal pesem, od tega 60 prvič v slovenščini; 16 pa jih je celo sam izumil.
Besedilo je v dveh velikostih črk- z večjimi kar je namenjeno tistim, ki se prvič srečujejo s pesniškim jezikom, z manjšimi analize primerne za univerzitetno raven.
Knjiga je sicer po 1991, ko je izšla pod drugačnim naslovom, je že tretja dopolnjena izdaja in namenjena tudi študentom in tistim, ki se lotevajo pesništva.
B.A. Novak pravi: »«Poezija je tisti jezik, ki znane stvari nared, kot da jih slišiš prvič. Najboljše, kar znam povedati študentom o poeziji je to, kar sem se sam naučil o pesnjenju.«
»Poezija je jezik otrok in tistih, ki imajo otroško dušo.« Po njegovem je nujna v otroštvu, kot element jezikovne vzgoje, kasneje v veselih in žalostnih trenutkih.
Recenzenti prve izdaje so zapisali:
Pete Kolšek: »Oblike sveta so čudovit in nenavadna knjiga, ki bi ji daleč naokoli. težko našli levo ali desno zrcalno podobo.«
Milan Dekleva: »Pesmarica pesniški oblik/…/ je magična knjiga. /…/ možnosti kristalizacije jezika, /…/ bivanja, /…/ načinov okušanja, izkustva sveta.«
Na MK so hkrati predstavili ponatis slikanice Nebesno gledališče, s podobami Danila Demšarja.
V nastajanju je tudi njegov ep Vrata nepovrata, ki bo imel 40..000 verzov.

POLITIČNA ŠOLA, DRUŽBOSLOVNA FAKULTETA; RAZISKOVANJE; DIPLOMANTI, PROFESORJI

55 let FDV. Od kritike marksizma do kritike kapitalizma.
U. Škerl Kramberger, Dnevnik, 5.12.2016
»Politično najbolj izpostavljena slovenska fakulteta«, kot FDV UL, nekdaj FSPN UL označuje Uroš Škerl Kramberger, praznuje tudi 50 let družboslovnega raziskovanja. http://www.fdv.uni-lj.si/
»Na njej je diplomo pridobila dolga vrsta slovenskih intelektualcev, /../ 22 dosedanjih ministrov slovenskih vlad. Pri tem jo prekaša zgolj lj. pravna fakulteta.« (PF UL)
(- Da o novinarjih/novinarkah niti ne govorimo: https://www.dnevnik.si/1042683928 , B.M.).
Profesorica mednarodnih odnosov Maja Bučar pravi, da je FDV prisotna na različnih področjih »od politologije, sociologije, komunikologije do novinarstva in mednarodnih odnosov«, sodeluje pri oblikovanju zunanje politike, razvojnih strategijah RS, na področju človekovih pravic…
»Reagirali smo na begunsko krizo in bili kritični do postavljanja bodeče žice«, je ponosna Bučarjeva.
Progresivno vlogo je imela že v času Jugoslavije, se spominja profesor Slavko Splichal, http://www.sazu.si/clani/slavko-splichal#! , ko je »igrala odločilno vlogo v premagovanju političnega odpora do ' meščanske znanosti'. Z razvojem kritične teorije, ki je bila sposobna reflektirati tudi marksizem in uvajanjem družboslovnega raziskovanja po svetovnih standardih je /…/ utirala pot moderni družboslovni misli v Sloveniji. S tem je pomembno prispevala k demokratizaciji družbe.« (-Glej revijo: http://javnost-thepublic.org/ .)
S. Splichal pravi, da je zdaj »naloga družboslovnih ved preučevanje negativnih posledic tehnološko- kapitalsko spodbujanega netrajnostnega razvoja in preučevanje možnosti za radikalno transformacijo tega vladajočega načina razvoja.« Pri tem bi moral biti prodornejši Inštitut za družbene vede na FDV.
Toni Pustovrh, docent FDV, proučuje družbene vidike novih tehnologij: »Soočamo se z naraščajočo digitalizacijo, robotizacijo in splošno tehnologizacijo človeka in družbe, kjer se spreminjajo odnosi, zaposlitve, ustaljene strukture, načini mišljenja in delovanja. FDV je pri tem zelo angažiran.«
»Nekdanja partijska šola« (- VŠPVN, B.M.) »pa je še danes 'ideološko središče levice'«, pravi upokojeni profesor Dimitrij Rupel http://www.mladina.si/169185/dr-dimitrij-rupel/ , ki mu je partija v eni od čistk (- sredi 70.l., glej npr.: http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/zdenko-roter-slovenski-politiki-so-pohlepni.html B.M.) prepovedala poučevanje, skupaj z nekaterimi drugimi. »Fakulteta (tedaj FSPN, op. p.) je bila ustanovljena v podporo nekdanjemu režimu. Po osamosvojitvi je FDV postala nekakšno ideološko središče levice. Tam delujejo tudi dobri strokovnjaki in pedagogi, ampak pečat slabih časov je ostal. Ko sem se l. 2000 vrnil iz ZA, sem na DV še predaval, vendar so me pregnali z nekakšno histerijo proti Natu. Je pa bila FDV bogato financirana in popularna v očeh levičarskih strank (SD in LDS, op. a..«
U.Š. Kramberger http://novinar.com/1356 piše, da desnica fakulteti pripisuje 'rdečo', 'partijsko' kontinuiteto, čeprav je nekaj ikon desnice, tudi Janez Janša, izobrazbo pridobilo ravno tam. http://www.mladina.si/120845/kako-je-diplomiral-janez-jansa-in-kaj-je-prepisal/
Maja Bučar http://www.mednarodni-odnosi.si/ucitelji_mbucar.php pravi, da so posamezni politiki, ki izvirajo s FDV angažirani tako na levici kot na desnici:
»Mislim, da je to normalno glede na družbeno naravnanost fakultete: ne moreš biti družboslovec in ne imeti mnenja do tega, kar se dogaja okrog tebe. To še zdaleč ne pomeni da imamo na FDV enote pogled na dogajanja.« Še več sogovornikov pravi, da je FDV nazorsko heterogena.
Breda Luthar, profesorica komunikologije http://uni-lj.academia.edu/BredaLuthar : »Fakulteta je razdeljena na administrativne in kritične vede. Prve so bolj vezane na pragmatično sodelovanje z nacionalno državo in prek njih na FDV vstopajo vede, kot sta ekonomija in pravo. Ob tem pa so odrinjene bol kritične vede – politologija, sociologija, medijske študije.«
Za ideološke predznake je FDV kriva sama, saj ne zna vzdrževati družbenega ugleda, pravi B. Luthar.
»Iz politične šole se je v 90.l. transformirala v spodobno fakulteto, ki pa je kasneje zaradi permanentnega stanja izrednih razmer (zaradi državnih varčevalnih ukrepov ima fakulteta že več let težave pri financiranju raziskovanja in pedagoškega dela ter pri zaposlovanju, op. a.) izgubila svoj simbolni kapital, ugled institucije. Prišli smo do tega, da so nekateri starši zaskrbljeni, če se otrok vpiše na FDV. Vsak lahko razpravlja o družbi in vsakdo meni, da si zasluži plačo 2000, 4000 evrov, vse pa poteka v izrazito antiintelektualnem vzdušju.«

PALEOANTROPOLOG; LEVA - SOCIALISTKA, EKONOMIST;

Neandertalci ne bi izvolili Donalda Trumpa.
U. Škerl Kramberger, Objektiv, Dnevnik, 3.12.2016
O čudnem bitju, homo sapiensu, zmožnem sovraštva in nasilja, na drugi strani simbolnega mišljenja in čudovitih iznajdb, govori Iann Tatersall, iz prirodoslovnega muzeja v New Yorku.
S paleontologom, »avtorjem množice poljudnoznanstvenih knjig o izvoru človeka« http://www.goodreads.com/book/show/12346978-masters-of-the-planet , se je Uroš Škerl Kramberger pogovarjal o »paradoksih človeške vrste, o rasizmu, nasilju, dobrem in zlu, vsemu, kar se skriva v našem 'čudovitem umu', ki mu med živimi bitji ni para.«
»Tudi zato ne, ker smo vse druge, ki bi moda lahko razvili enak način mišljenja, že pobili«, pravi profesor. Videl je mnogo okostij hominidov, a nikoli »toliko žrtev nasilja, kot po tem, ko se je pojavil homo sapiens
Smo »namreč zelo netolerantni do tekmecev. V začetku je bilo /…/ veliko vrst hominidov, ki so sobivale«, kot danes »sobiva veliko zelo podobnih vrst opic, lemurjev…. A le homo sapiens je tako močno netoleranten do /…/ tekmecev, da je vse iztrebil.« Iz Afrike je »prišel v Evropo, nakar so neandertalci, ki so /…/ pred tem živeli zelo zelo dolgo, izginili (pred pribl. 30.-40.000 leti op. p.).«
- Kakšni so bili neandertalci?
Po telesni strukturi so bili »tipični predstavniki hominidov tistega časa«. Imeli so večje možgane kot homo sapiens, uporabljali s orodje, bili so zelo inteligentni, a uporabljali so stari, intuitivni – ne simbolni – algoritem mišljenja. »Veliko so vedeli, a se niso zavedali, kaj vse vedo. Njihovo mišljenje je bil povsem enoznačno.«
»Mislim, da so bili neandertalci obsojeni na prepad ravno zato, ker so delovali po /…/intuitivnem algoritmu mišljenja. Živeli so v zaključenem svetu in nanj reagirali le v okviru realnih pojavov. Bili so zelo inteligentni in spretni, a to ni zadostovalo. To kar mi počnemo s svojimi možgani, pa je v boj za preživetje neulovljiva prednost.«
- Kako drugačni smo mi, homo sapiens?
»Moderni ljudje /…/ se od vseh drugih vrst razlikujemo po tem, da uporabljamo simbolni vokabular. Pojavom pripisujemo simbole« in jih »potem celo uporabljamo neodvisno od okolja in v naših mislih ustvarjamo /…/ nove svetove, ki jih v realnosti nismo nikoli izkusili.«
- S-m-o absorbirali neandertalce, smo kaj podedovali od njih?
»Iz našega genoma je mogoče razbrati, da je bilo nekaj tovrstnega parjenja, a biološko to ni imelo značilnih učinkov. Od neandertalcev smo podedovali nekaj imunskih sposobnosti«.
- Ali odgovorno ravnamo z našo možgansko sposobnostjo?
»Imamo hotenja, a ne moremo videti posledic svojih hotenj.« Zazrti smo »v svoje trenutne potrebe, velike slike sveta pa ne vidimo. /…/ Kar imamo je inteligenca, ki je brez primere, a nikakor ni usklajena z okoljem, v katerem živimo.«
- Je rešitev v duhovnosti, ne v racionalnosti?
»Največji problem je, da človekovo 'naravno stanje' ne obstaja. /…/ Kot homo sapiens ste lahko dobri, slabi, zlobni, velikodušni…«
»Ljudje imamo edini sposobnost simbolno objektivizirati naše izkušnje. Duhovnost in religija sta stranski produkt prav te sposobnosti. Lahko si predstavljamo obstoj stvari, ki jih ne moremo doživeti. Lahko si želimo več /…/ hrepenimo po nedosegljivem, /…/ smo tudi zelo nezadovoljni s tem, kar imamo…«. Smo normalno porazdeljeni. »Od visoko poduhovljenih do obskurno nezadovoljnih in zlovoljnih. Od skrajno zlobnih do skrajno dobrodušni.«
- Hitler ali mati Tereza – kdo je bolj homo sapiens?
Odgovora ni. »Ljudje niso ne hudobni ne prijazni.« V vseh obdobjih so bili »statistično porazdeljeni med obe skrajnosti«.
- Ubijanje je staro, moralne norme so novejše?
»Tudi moralni občutki so stranski produkt simbolnega mišljenja. /…/ V resnici smo povsem individualno odgovorni za naše današnje obnašanje. /…/ Lahko izberemo, kako se bomo obnašali. Lahko igramo vloge. V okviru družbe seveda.«
- Smo nasilni?
Ni nujno, da je bil homo sapiens bolj nagnjen k nasilju. »A imel je možnost nasilje izražati na več različnih načinov. Človeška zgodovina je res zgodovina nasilja. /…/ Zaradi pojava simbolnega mišljenja si je lahko izmišljal vedno nove oblike nasilja.«
- Kdaj se je pojavilo nasilje med skupinami, kot je npr. rasizem?
»Sm visoko socialna bitja«, a omejeni smo »na okrog 150 ljudi, s katerimi imamo razvite odnose in jih imamo v mislih. Prepoznamo pa »da so druge skupine drugačne od nas. Zato rasizem ni nič novega. Vedno je obstajala razlika na 'mi in oni'. Rasizem je zgolj podaljšek tega.«
- Zakaj je kljub simbolnemu mišljenju ljudi težko prepričati, da je nesmiselno sovražit drugobarvne?
Zato, »ker pri tem sploh ni pomembna biologija, /…/ ampak je pomembno individualno prepričanje. /…/ Svet, ki si ga ustvarimo v mislih, je /…/ bolj pomemben od sveta, v katerem dejansko živimo. Zato ljudje volijo Trumpa! Tako preprosto je to. Odzivamo se na konstrukte, ki jih ustvarimo v svojih glavah. Ne verjamem, da je katerikoli neandertalec kdaj to počel.« (- Glej naslov!)
- Imamo problem s seboj?
»Te stvari so strašljive. Živimo v isti državi« (- on v ZDA…) »nakupujemo v istih trgovinah, gledamo iste filme. A stvari vidimo povsem različno.«
- Je bilo na začetku podobno?
Od 100.000 do 10.000 pr. n. š. »se ni kaj dosti spreminjalo. Vsi smo bili nabiralci in lovci. Potem se je /…/ pojavilo poljedelstvo, komaj 1000 let kasneje pa z zidovi ograjene vasi. (- gradišča?) Strah pred tujimi skupinami, ki bi nam vzele, kar je naše, je neverjetno pospešil inovacije.« Ljudje so začeli graditi trdnjave. »danes mamo vsepovsod tehnološke zidove in skrajno sumničavo družbo.«
- A bile so tudi čudovite iznajdbe, napredek…
Res je, vendar so veličastni spomeniki antične dobe »nastajali v najbolj odvratnih družbenih razmerah.«
- Kaj nam prinaša prihodnost?
»Ne vem. Smo del gigantskega evolucijskega eksperimenta. /…/ Kot vidimo, se lahko v trenutku vse spremeni. Čez noč. Homo sapiens je najbolj nenaveden eksperiment vse časov.«

Sokolica delavskega razreda.
M. Horvat, Mladina, 2.12.2016
O biografiji Rdeča Rosa v risoromanu http://www.stripi.si/11434-2/ piše Marjan Horvat, »ikone politične levice, borke za pravice žensk in revolucionarke.«
Na začetku (- za kontekst) našteje katere »izmed znanih ljudi« so že predstavili v stripu:
Che G., A. Frank, B. Obama, Malcolm X, C. Darwin, J.R. Hoover, R. Reagan, J. Cash, K. Marx, S. Jobs, L. Trocki, J. Pavel II, E. Snow, M. Jordan, E. Goldman, B. Spears, D. Trump…
V biografiji Kate Evans - »striparke, umetnice, aktivistke in mame« iz Anglije http://www.delo.si/kultura/knjiga/rdeca-rosa-z-barikad-v-deveto-umetnost.html
je Roza Luxemburg (1871-1991 https://www.youtube.com/watch?v=uboXeHTMxaw ) predstavljena kot aktivistka, ki se zavzema »za takšen družbeni prevrat, kjer vodilne vloge v novi družbi ne bo imela partijska elita, temveč ljudstvo, demokratične spremembe pa bi potekale 'od spodaj navzgor', v sodelovanju s posvetovalnimi telesi na vseh ravneh družbe.« V tem »se je dokaj približala anarhizmu« (- in, bogami, tudi na našemu nekdanjemu delegatskemu sistemu, z samoupravnimi interesnimi skupnostmi vred …, B.M.), »vendar je opozarjala na pomen revolucionarne stranke in na središčnost delavskega razreda v revolucionarnem boju. Odločno je zavračala reformistično strujo v socialnih demokracijah, se zavzemala za revolucijo, a nasprotovala totalitarni družbi«.
Rosa L. se je rodila v letu pariške komune https://sl.wikipedia.org/wiki/Pari%C5%A1ka_komuna , na Poljskem. V revni, a kulturno bogati družini so govorili nemško in poljsko; kasneje se je naučila še ruščine in hebrejščine. Pri petnajstih se je, dijakinja, vključila v levičarsko stranko. Pri sedemnajstih se je že uveljavila v poljskem socialističnem gibanju, oblasti so postale pozorne nanjo in umaknila se je v Švico.
Na univerzi v Zürichu je »najprej študirala botaniko in zoologijo, kmalu se je prepisala na filozofijo, zgodovino, politično ekonomijo in matematiko.« Seznanila se je z izgnanimi ruskimi socialisti, G. Plehanova in »divjega socialista Lea Jogichesa«, s katerim je ustanovila socialdemokratsko stranko.. Iz Pariza je prinesla praktično iznajdbo za ženske, ki jih je dotlej utesnjeval korzet; in - ostrigla se je.
»L. 1897 je z zagovorom disertacije Industrijski razvoj Poljske postala doktorica prava, ena redkih žensk s tem znanstvenim nazivom v Zürichu.«
Nato se je v Belinu vključila v Socialno demokracijo Nemčije (SPD) in ji bila – na skrajni levici – zvesta do smrti. Ko so jo poslali navduševat poljske rudarje, je zapisala, da hoče ljudem »razvneti njihov um s širino svojega pogleda, močjo svojega prepričanja in prepričljivostjo svojega izražanja.« Večkrat so jo zaprli. V polemiki z E. Bernsteinom, očetom teorije evolucijskega socializma https://sl.wikipedia.org/wiki/Socializem je dokazovala, da se lahko nestabilnost kapitalizma, »nasprotje med delom in kapitalom reši le s proletarskim prevzemom oblasti in spremembo produkcijskega načina, to pa je mogoče le z revolucijo«, povzema M. Horvat.
Tudi K. Kautskemu, marksističnemu teoretiku SPD, je očitala zavzemanje za reforme kapitalistične ureditve, in navajala K. Marxa, da »oblast ni nič drugega kot s parlamentarnimi oblikami zastrt militaristični despotizem.« M. Horvat povzema njeno – še danes aktualno spoznanje, »da se je treba proti globaliziranemu kapitalu boriti z mednarodnim povezovanjem delavstva, vendar ji ni bilo jasno, zakaj se kapitalizem ne sesede vase, če je sistemsko, kot je učil Marx, nevzdržen.«
L. 1914 je – drugače kot večina članov SPD (- in drugih podobnih strank po Evropi, B.M.) nasprotovala vojni, saj je kapitalizem »pripravljen požgati ves svet … Vojne so barbarski, družbeno nesprejemljiv, nazadnjaški poja, ki je v popolnem nasprotju z interesi ljudi.«
Med 1. sv. vojno je z K. Zetkin, K. Liebknechtom idr. v ligi Spartakovcev, https://sl.wikipedia.org/wiki/Clara_Zetkin organizirala splošno stavko, po vojni l. 1919 pa pripravljali 'socialistično republiko Nemčijo'. https://www.youtube.com/watch?v=TXtRaP3QcSQ Zato je dal vodja SPD F. Ebert voditelja gibanja Roso in Liebknechta aretirati; njo so našli ustreljeno. Ob njeni smrti je V. I. Lenin, vodja ruskih boljševikov, ki ga je sicer večkrat kritizirala, dejal, da je bila 'sokolica'.
Svoj strip končuje K. Evans s prizorom mladega dekleta ob Rosinem spomeniku s pametnim telefonom, in s čivki: #vstaja, #zasedba, # komunikacija, in # revolucija. Menda naj bi Rosa nekoč zapisala: »Na mojem nagrobniku se smeta pojaviti samo dva zloga: 'čiv, čiv'. To je klic sinice, ki ga tako dobro oponašam, da takoj vse priletijo.« (- V Berlinu ima ob kanalu pri Zoo spomenik in še spominsko ploščo. https://rosaluxemburgblog.wordpress.com/2012/08/21/traces-berlin/ . B.M.),
Revolucijo 21. stoletja, s twiterjem in facebookom, napovedujejo zadnje strani stripa s prizori protestov iz sveta in dekle, ki se policistu zoperstavi s knjigo Akumulacija kapitala, s podnapisom #prihajajoča pomlad.
M. Horvat ocenjuje, da je zanimivi stripa vabilo k branju besedil R. Luxemburg. Zanimanj za njeno delo v tem stoletju ga »ne preseneča, saj iz njenih del veje zavzemanje za netotalitarno socialistično alternativo; za mirno, egalitarno, demokratično in celo radostno družbo.«

Janis Varufakis, nekdanji grški finančni minister.
Srečko Horvat, Mladina, 2.12.2016
Ekonomist Janis Varufakis (- gostujoči profesor http://www.utexas.edu/ https://www.yanisvaroufakis.eu/ , B.M.) se je pogovarjal - tudi o EU in Jugoslaviji - z organizatorjem zagrebškega Filozofskega gledališča https://www.facebook.com/FilozofskiTeatar/ .
- Po brexitu - oditi ali ostati v EU? https://www.youtube.com/watch?v=oGIFublvDes
»Dilema je, ali se sprijazniti z avtoritarizmom in idiotizmom sedanjega režima EU ali oditi. Tretje poti ni. /…/ Obstaja pristna tretja pot: /…/ državljanska nepokorščina.«
- EU dela z Grčijo kot s kolonijo…
»… imperiji s svojimi ljudmi vedno delajo kot s kolonijo. Spomnite se, kako je britanski /…/ ravnal z delavskim razredom v Angliji, razmer, v katerih so živeli angleški delavci.« Zdaj z globalizacijo... http://www.dijaski.net/gradivo/zgo_ref_polozaj_delavcev_v_19_stoletju_01__predstavitev?r=1
- Globalizacija…
»… je dele prvega sveta spremenila v tretji svet, tako da imamo singapurje in šanghaje, nato pa tretji svet uvozmo v prvi svet. To je /…/ pokolonialni ali neokolonialni svet… Če ste z Jugoslavije« /…/
- Jugoslavija?
Oz. »območja, ki je bilo nekoč Jugoslavija – to je zelo zanimiv primer politike Mednarodnega denarnega sklada (IMF http://www.imf.org/external/index.htm ).
Temeljni razlog razpada Jugoslavije je bila dolžniška kriza… In metoda, s katero so Jugoslavijo prisilili k ogromnem zadolževanju« ni zelo drugačna »od tega, kar se danes dogaja v EU.«
- V 80.l. je SFRJ pri IMF najela 6 posojil sledil je nacionalizem, vojna, razpad, zdaj imamo 5 (6) držav. Takšna gospodarska politika – poglejte Madžarsko, Poljsko, Hrvaško - pripomore k vzponu desničarskega ekstremizma, nacionalizma?
»Sploh ne dvomim /…/ Spomnimo se, kako so v Nemčiji na oblast prišli nacisti.« Ne »zaradi hiperinflacije v 20.l. /…/ nacistom v obdobju norenja cen /../ ni šlo ravno dobro /…/. Po l. 1929 so vnovič vzpostavili strogo varčevanje /…/ in obstaja neposredna povezava z nižajočimi se cenami – /…/ dolžniško deflacijo /…/ plače se znižajo, dobiček upada, dolg ostaja isti. In v tem obdobju se je podpora nacistov povečala /…/. Prav to se je zgodilo v Jugoslaviji in /…/ se dogaja v Grčiji.«
»Po drugi strani pa /…/ se zdaj dogaja v Evropi /…/ vnovična oživitev demokratičnih poskusov«, l. 2011 na trgu Puerta del Sol, v Bosni…
- Podprli ste gibanje Nuit Debout v Franciji. Ampak energija gibanj se naslednji dan izgubi, npr. pri Zavzemimo Wall Street, ali preraste v stranko, npr. Siriza, Podemos. Prihodnost demokracije?
Sedanja predstavniška demokracija ne deluje, je jasno Varufakisu, nihče nas ne predstavlja in »moramo državljani zopet zasesti svoj prostor in s tem vnovič vzpostaviti demokracijo.
»Gibanja, kot so Indignados /…/ Nuit Debout v Parizu so iskrice upanja v zelo dolgi zimski noči. /…/ So nujen, ne pa edini pogoj za demokratizacijo našega sveta.« Druga možnost »sta rasizem in ksenofobija. V obdobju deflacije, ko kapitalizem ni uspešen pri upravljanju samega sebe, po l. 2008, jeza ali spodbuja rasizem in Donalda Trumpa ali pa ustvari Nuit Debout in Indignados. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo potem, ko bodo skupaj izkoristili moč, energijo in upanje, da bi spremenili svet.«
- Mar niso ravno trumpi, orbani, marie le pen močnejši od teh gibanj?
»Da, res je, ker ima zlo vedno veliko moč. Pomislite na 30.l. (20.stol.), napredne so takrat popolnoma zmleli in danes jih utegnejo spet zmleti, kar pa ni izgovor, da ne bi vnovič poskusili. Bolje /…/.
Bistveno je, da ta gibanja zahtevajo »odpravo hierarhije /…/ Vsi hočejo biti deležni isegorije« - pravice, da ima mnenje (beseda), vseh enako težo, ne pa da je to odvisno »od tega, kdo izreče besede, kako bogat ni vliven je, koliko medijev nadzoruje itn.« Ključno bi bilo, »da bi iz teh spontanih eksplozij ustvarili gibanje, ki bi preobrazilo celoten postopek odločanja.«
- Ustanovili ste gibanje Demokracija v Evropi https://diem25.org/
»… februarja letos«, v njem »eksperimentiramo z metodami horizontalnih in vertikalnih kombinacij«. V DiEM25 so skeptični do volitev, saj so bile že v antičnih Atenah povezane z aristokracijo, saj je bil »postopek izvolitve naklonjen bogatejšim, zgovornejšim, aristokratom. Demokracijo pa so povezovali z loterijo /…/ način izbiranja skupine ljudi za sprejemanje ključnih odločitev.«
- Kaj s predstavniško demokracijo?
Ta ima »možnosti le, če se bo učila od teh gibanj« in z njihovo energijo spremenila svet, »kot je delavsko gibanje (Trade Unions) spremenilo V. Britanijo, in tako kot je socialna demokracija spremenila Evropo, http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/evropi-se-slabo-pise-ce-se-socialna-demokracija-ne-bo-vrnila-h-koreninam.html kot so /…/ marksistične stranke spremenile Latinsko/ Ameriko itd.
- Kako?
»Najti moramo način, kako /…/ horizontalno energijo /…/ usmeriti v politiko na različnih področjih, tako, da bi lahko vplivali tudi na življenje tistih, ki ne pridejo na trge demonstrirat z nami.

POPULIZEM, LEVICA; SLOVENIJA, EVROPA, ZDA, SVET

Alternative, zima 2016/17, Mladina, , posebna številka, 9.12.2016
Likovna oprema številke s Prispevki k razumevanju časa izraža čas in smer njegove osvetlitve s strani urednikov, fotografov in ilustratorjev. Urednik: Gregor Repovž, oblikovanje Damjan Ilić, Ivan K. Mujezinović.
Na naslovnici je črna figura s kladivom, ki davi podobno drugo, prav tako s kladivom, vmes pa se zariše podoba zadovoljnega D. Trumpa. (- http://www.mladina.si/177748/populizem-tema-novih-mladininih-alternativ/ Ilustracija: David Krančan http://www.stripi.si/8893-2/ ).
Med ostalimi govorijo najglasneje in najjasneje naslednje:
(- V »…« je tekst ob fotografijah avtorjev, z VELIKIMI tekst neznanih protestnikov, ostalo B.M.)
- Protestniki pod dežniki, z metlami, nad njimi kartoni z napisi:
OČISTIMO LOPOVSKO NESNAGO. PRIHAJA ČAS OBRAČUNA.
Ob portretu z pol Jan../pol? tekst: DR. JEKYLL&MR.HYDE. BE CAREFUL THE BEAST WILL BE BACK!
»Kam je izpuhtel duh vseslovenskih vstaj iz. L. 2012 in 2013?« Igor Andjelić. http://galerijafotografija.si/2013/02/andjelic-igor/ str. 67.
- Nekaj starejših moških z rumenimi in plavimi kapami pod napisom:
VNUKA 'HOMIČEM' NE DAM! NONA+NONO
»/…/ nasprotniki pravic istospolno usmerjenih l. 2015 pred drugim referendumom.« Borut Krajnc. http://www.mklj.si/razstave/item/1903-route-66-borut-krajnc str. 67.
- Skupina mladih, na Trgu republike v Lj., v rumenih majčkah in kapah, z balončki, velikim petelinom, zastavami in kartoni z napisi: POROČEN Z NONO IN NE Z NONOTOM. HVALA MAMA!
»/…/ nasprotniki pravic istospolno usmerjenih l. 2012 (?) pred drugim referendumom.« B. K.., str. 58.
- Na čelu kolone traktorjev največji s slovenskima zastavama in napisom:
SLOVENIJO SLOVENCEM NE MIGRANTOM KDO BI IMEL MIGRANTE ZA SOSEDE NE HVALA!!!
»Protest proti beguncem v Šenčurju, februar 2016. B. K.. , str. 38.
- Mladeniči v črnem, s kapucami, eden z zastavo čez ramena, žvižgajo, kričijo, zgoraj napis:
STOP ISLAM, s slikico od pračloveka do človeka pri molitvi.
»Protest proti beguncem v Lj., februar 2016.« B. K.., str. 72.
- Starejše ženske pod dežniki, med zastavami, ena z opozorilom proti požaru na kartonu in napisom: NI DOMOV, NI HRANE, NI DENARJA, NI DELA. STOP MIGRANTOM. B.K.., str. 74.
- Sredi možice mladih in starejših, zaskrbljenih obrazov karton: NI VSE ČRNO BELO. »Ljubljančani preprečili protest proti migrantom pred azilnim domom na Kotnikovi, februar 2016. B. K.., Str. 9.
- V Kranju ob Prešernovem spomeniku nekaj mladih ljudi drži velike črno rdeče napise:
KRANJ ZA SOLIDARNOST. SMRT FAŠIZMU, SVOBODA LJUDEM!
NAŠI SOVRAŽNIKI NISO BEGUNCI, AMPAK DOMAČE IN TUJE ELITE.

»Shod za solidarno Gorenjsko, kot odgovor na nestrpne napade na ravnateljico šole, ki je v dijaški dom želela sprejeti nekaj otrok beguncev, marec 2016.« B. K.., str. 10.
- Bronast kip z listkom na levi roki: ŽIVE NAJ VSI NARODI.
»Shod za solidarno in svobodno Gorenjsko, marec 2016.« B. K.. str. 92.
- Še en bronast kip z mikrofonom pred brki, na podstavku napis: CANKAR, spredaj tekst:
ŽICE SO #ZA OVČICE, in oboje še narisano.
»Protest proti ograjam in nestrpnosti do beguncem na Vrhniki, februar 2016.« B. K.. str. 62.
- Dolga kolona protestnikov z avstrijskimi, slovenskimi idr. zastavami, spredaj transparent:
NO WAY. YOU WILL NOT MAKE EUROPE YOUR HOME. www.iboesterreich.at Unsere Muter ist Sprache Unsere Vater ist das Land Fur die Zukunft unserrer Kinder Leisten WIR UM WIEDESTAND!
»Na protestu proti prihodu beguncev v Avstrijo so se pri Šentilju združili avstrijski in slovenski 'branilci narodove identitete'. Še pred 10 leti so bile v te krajih demonstracije proti napisom krajevnih tabel v slovenščini.« Matej Pušnik. http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/begunci-ljudje-dokumentarne-fotografije-mateja-pusnika/383862 ,str. 69.
- Na steni grafit, ob čudnem križu s kljukami napis: MAKE AMERICA WHITE AGAIN. str. 54.
- Nad protestniki plakat, fotomontaža, z moškim z brčicami in belo KKK kapuco in tekstom: »Brougt to you by a vicious and throughly roten system. MEIN TRUMPF. A Throughtly American Fascist Pig!. www.revcom.us , str. 48.
»Preslišano opozorilo: Demonstracije v New Yorku /…/ pred volitvami. Marec 2016. Profimedia.
- Starejši moški, z dvignjeno pestjo in napisom na kapi: MAKE AMERICA GREAT AGAIN, pred ogromno zastavo ZDA/USA.
»D. Trump med kampanjo v nekoč delavskem Detroitu.« http://www.reuters.com/ ,str. 42.
- Med Američani z napisi A FUTURE TO BELIVE IN, sivolas govornik z dvignjeno pestjo, na odru napis www.bernesanders.com . AP https://www.ap.org/en-gb/formats/photos , str. 17.
- »Clintonova na poroki pri Trumpovih l. 2006.«, str. 18.
- Črno beli fiktivni potreti – lesorezi – I., IV.: D. Trump, VII. A. Hitler. Oliver Pilić. http://www.layer.si/si/razstave/razstava/66/etika-spomina.html , str. 23, 25, 27.
- Starejša ženska ob veliki fotomontaži najbolj znane Nemke z ruto, PRED Brandenburškimi vrati s polmesecem; napis: FRAU MERKEL HIER IST DAS VOLK. Dresden 2015. /…/ kaj se bo zgodilo na nemških /…/ volitvah l. 2017?« https://www.profimedia.si/ str. 32.
- Dva rumeno/belolasa moška se poljubljata v stilu Brežnjev&Ulbricht, spadaj napis:
REGISTER TO VOTE ON THE EU REFERENDUM.
»Samoizpolnjujoča se prerokba: D. Trump /sedaj predsednik ZDA/USA) in B. Johnson (sedaj zunanji minister VB/UK) na muralu v Bristolu pred britanskim referendumom /…/ marec 2016.« Pr.., str.36.
- Obraz mladenke, pobarvam modro, z evropskimi zvezdami; namesto ene je solza.
»Žalost v Londonu ob magi zagovornikov Brexita.« Pr.. str. 87.
- D. Trump, v kapi z znanim napisom, drži časnik 'The Sun', na naslovnici: 'So long, farwell auwidersehn AdiEU. Goodby Germany, France and the rest, a new Britain is risin from the shackles.
»Veselje na svojem igrišču za golf na Škotskem: zadovoljstvo D. Trumpa ob zmagi zagovornikov Brexita.« https://www.thesun.co.uk/news/politics/ , Profimedia, str. 88.
- Ilustracija ženina in neveste; moški rumenolasec, ona lepotica, oba v goren'sko/slovenski noši pred zastavo z rdeče-belimi progami in grbom s Triglavom in 50 zvezdami. Tomaž Lavrič. http://www.delo.si/druzba/kult/ali-tomaz-lavric-sploh-obstaja.html , str. 79.
- Maska spomenika svobode/Liberty pred NY, v zelenem, z $$ na očeh in sliko D. Trumpa.
»V Hongkongu so razumeli.« Pr.., str. 83.
- Na ulici mladi raznih barv; fant z majčko BLACK LIVES MATTER , dekle z dvignjeno pestjo nosi napis: LOVE TRUMPS HATE. »Protest proti Trumpovi zmagi v Washingtonu. (nov. 2016). AP, str. 44.
- Moški pred modrim reklamnim napisom z zvezdicami: AVTOŠOLA EVROPA.
»Dr. Tomaž Mastnak, znanstveni svetnik na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, raziskovalec na UCI, kalifornija, kolumnist Dnevnika.« B. K.. ,str. 46.
- Mlajši moški pred starim zidom: »Dino Bauk, odvetnik, pisatelj, avtor romana Konec. Znovahttp://www.mladina.si/166073/mladinin-kolumnist-dino-bauk-s-prvencem-konec-znova/ ,
Uroš Abram. http://galerijafotografija.si/avtorji/abram-uros/ , str. 96.

Izkrivljeni svet. G. Repovž, Alternative, Mladina, zima 2016/17, 7.12.2016
V posebni številki revije Mladina http://www.mladina.si/arhiv/ so objavljeni prispevki k razumevanju časa, ki so jih napisali:
A. Zupančič Žerdin, B. Repe, S. Tomšič, R. Rizman, T. Mastnak, K. Perat, B. Rajgelj, A. Golob, S. Slapšak, B. Bezjak, P. Kraševec, J. Kaluža, D. Bauk in D. Kurbjuwewit ter še nekaj intelektualcev iz tujine.
Urednik Grega Repovž https://www.linkedin.com/in/grega-repovz-04589316/?ppe=1 na začetku zastavi vprašanje, kako »se je lahko zgodilo, da se beli, razmeroma premožen moški, zgodnjih srednjih let /…/ počuti ponižan in razžaljen?«
In kako, »da zoper begunce protestirajo v krajih, kjer ni nobenega /…/počutijo /…/ ogrožene /…/?«
In kdaj postanemo del politične propagande, ko na spletu ponavljamo, kar bo »nazadnje pomagalo izvoliti neko določeno osebo?«
Na vprašanje, »kako so lahko . 20166 začeli na Zahodu zmagovati populizem, nacionalizem in rasizem« ni enostavnega odgovora. Prav želja po takih odgovorih nas je pripeljala v svet, kjer s je odgovore dovoljeni tudi izmisliti, kjer obstajajo podjetja za produkcijo lažnih vesti. Saj vendar to prinaša dobiček, kot prodaja lažnih zdravil… (- Je lažna vest tudi kritični prispevek : https://www.portalplus.si/686/kapitalizem-hrani-mladino/ ? B.M.)
Posebna številka revije »posvečena populizmu je nastala kot odziv na izvolitev D. Trumpa za ameriškega predsednika. Je razmislek o prihodnosti in o tem, kaj smo si naredili. /…/ A ni to trenutek obupa, ampak odziv. Da ne bomo le stali ob reki in čakali na svojo prihodnost, da jo prinese tok.«

Prispevki k razumevanju časa. Alternative, zima 2016/17, Mladina, posebna številka, 9.12.2016
Prispevke večinoma slovenskih avtorjev smo povzeli tako, da najprej navajamo tekst, ki ga je izpostavilo uredništvo posebne številke (G. Repovž), nato še glavne zaključke avtorjev. Zaporedje prispevkov je nekoliko drugačno kot v reviji.

Zveni znano? No, saj je.
Alternative, Mladina, 9.12.2016
Božo Repe, zgodovinar, publicist, pisatelj, FF UL http://videolectures.net/bozo_repe/:
»Med prvim znanim demagogom Cleonom iz Aten, Mussolinijem, Hitlerjem, Berlusconijem ali Trumpom glede metod in retorik ni velikih razlik, spremenile so se le tehnike.«
«V 19. stoletju je Marx uvedel pojem 'lumpenproletariata', ki je označeval najnižji del delavskega razreda brez razredne zavesti. Ta naj bi bil za populizem še posebej dojemljiv.«
»Manj znano je, da je v modernem smislu propaganda otrok 1. sv. vojne, ko smo jo prvič v večjem obsegu občutili tudi Slovenci.«
»Korektnost je v boju z novodobnim populizmom nemočna. Nemočna je bila že primeru klasičnega populizma, ki je pripeljal do številnih vojn, vključno z 2. sv. vojno in jugoslovanskimi vojnami naše generacije.«
S. Repe na koncu navede napoved Stephena Hawkinga, da čez 1000 let človeštva ne bo več. »Ob sedanjem tempu populizma je napoved zelo realistična.«

Znotraj populističnega stroja. Alternative, Mladina, 9.12.2016
Antropologinja in kritičarka Svetlana Slapšak : http://www.mladina.si/173977/dr-svetlana-slapsak/
»Zadeve postanejo veliko bolj razvidne, če termine populizem, populist/populistično zamenjamo z grškim originalom – demagogija in demagog.«
»Demagogija oz. populizem potrebujeta edino patriota, ki ga ne zanimata politična država in demokracija, temveč je teritorialno-krvna identitetna pripadnost.«
»V nove globalnem populizmu se nihče več ne sklicuje na intelektualne elite: populistični stroj je avtonomen, tako rekoč perpetum mobile
S. Slapšak meni, da je populizem »tisto, kar je od parlamentarne demokracije sploh ostalo«, potem ko je zmagala »nad nacističnim in fašističnim populizmom«, ko je na Zahodu nastal t. i. 'svobodni svet' in potem »ko je padel nedemokratičen, totalitarni in neparlamentarni svet«.
»Sodobni populizem bi nas, če nič drugega, moral rešiti zadnjih iluzij o parlamentarni demokraciji.«
Predlaga »pedagoško delo z žrtvami populizma, intenzivno branje povojnega evropskega eksistencializma, retorično usposobljenost za dekonstrukcijo populističnih parol, verbalna sredstva za spopadanje z neumnostjo, svobodo formuliranja novih etičnih pravil – skratka vsa obstranska revolucionarna sredstva, če le še gojimo kakšno upanje. Kdo bo uničil populistični stroj, da bomo lahko nato počistili ruševine, pa je drugo vprašanje.«

Umberto Eco: test fašizma. Alternative, Mladina, 9.12.2016
Novinar revije Spiegel Dirk Kurbjewewit poskuša odgovoriti na vprašanje:
»Je torej Donald Trump fašist ali ne?« Pri tem se naslanja na opozorila Umberta Eca, ki je – »da se ne bi ponovilo, kar je sam doživel (- prim: http://www.umbertoeco.it/CV/CURRICULUM.htm ) /…/ naštel 14 meril za prafašizem.«
(1) »/../ 'kult tradicije', začenja Eco /…/.
(2) 'odklanjanje moderne /…/ duha iz l. 1789' /…/.
(3) 'nezaupanje do sveta intelekta' /…/
(4) zaprt pogled na svet 'ujemanje' (- gleichseitung ? B.M.). /…/
(5) 'skuša podporo pridobiti tako, da izrablja in stopnjuje strah pred razlikami. /…/ je usmerjen proti vsiljivcem /…/ je po definiciji rasističen'. /…/
(6) 'je nastal zaradi individualne ali družbene frustracije. /…/ poziv razočaranemu srednjemu sloju, sloju, ki je trpel med gospodarsko krizo ali zaradi občutka političnega ponižanja in se je bal pritiska družbenih skupin od spodaj'. /…/
(7) nacionalizem /…/
(8) 'Privrženci se morajo počutiti ponižane ob očitnemu bogastvu in moči svojih sovražnikov.' /…/
(9) življenj obstaja 'le zaradi boja', torej večne vojne /…/«
(10) Pripadniki gibanja imajo 'množično elitno zavest', na nepripadnike gledajo zviška.
(11) '/…/ junak neprestano pričakuje smrt' /…/
(12) 'svojo željo po moči prenaša na spolnost'. /…/
(13) 'Kadarkoli politik izrazi dvom v legitimnost parlamenta, ker ne izpolnjuje več volje ljudstva, to diši po profašizmu.' /…/
(14) 'Vsi nacistični in fašistični učbeniki e poslužujejo osiromašenega besednjaka in osnovne sintakse, da bi v kali zatrl instrumente zahtevnejšega in kritičnega razmišljanja. Vendar se moramo pripraviti tudi na druge oblike nove govorice, četudi se pojavljajo v navidezni obliki priljubljene pogovorne oddaje.«
Za kontrolni test- ali je Trump fašist - D. Kurbjewewit uporabi »9 globokih vzgibov, ki mobilizirajo k fašizmu«, ki jih je v knjigi Anatomija fašizma naštel Robert Paxton https://en.wikipedia.org/wiki/Robert_Paxton :
(1) izrazit občutek kriznih razmer,
(2) strah pred zatonom zaradi uničevalnega učinka individualističnega liberalizma, razredih konfliktov in vplivov iz tujine,
(3) potreba po čistejši skupnosti,
(4) potreba po avtoriteti rojenega voditelja,
(5) prevlada voditeljevih instinktov nad abstraktnim in univerzalnim razumom,
(6) vera v večvrednost ene skupine, ki stoji nad zakonom,
(7) prepričanje o statusu žrtve, zaradi česar je upravičeno vsako dejanje brez zakonskih in moralnih meja,
(8) estetika nasilja,
(9) pravica izbrancev, da brez omejitev človeških ali božjih zakonov zavladajo nad drugimi.
D. Kurbjewewit po Ecovih in Paxtonovih merilih zaključuje, da »marsikaj kaže na to, da bi Trump lahko bil fašist in vodja fašističnega gibanja. /…/ Vendar ni obremenilnega dokaza, da bo tudi ravnal fašistično in sistem postavil na glavo z nasiljem. Prej bo besnel v okviru sistema.«
Na koncu navaja novinarja Davida Remnicka Američanom:
»Obup ni odgovor. Boj proti avtoritarnemu, grajanje laži, iskren in zavzet boj v imenu ameriških idealov – to je /…/ vse, česa se je treba lotiti.« http://www.newyorker.com/contributors/david-remnick

Trump l'oeil. Alternative, Mladina, 9.12.2016
Samo Tomšič, filozof, Humboldtova univerza v Berlinu: http://www.mladina.si/144398/dr-samo-tomsic-pravljica-o-spletu-demokracije-in-kapitalizma-kot-najboljsem-moznem-svetu-je/
»'Desni populizmi' niso regresije v zgodovinsko preteklost, ampak jasni simptomi politične prihodnosti, v kateri zahodne družbe čaka nova oblika avtoritarnega kapitalizma.«
»Neoliberalizem ni mrtev, ampak je v procesu nadnacionalistične preobrazbe. Sicer pa si nacionalizem in neoliberalizem nikoli nista bila tujca.«
»Ne gre za enostavno obujanje starega fašizma niti za njegovo prilagoditev na politične in ekonomske okoliščine 21. stoletja, ampak za iznajdbo nove sofisticirane oblike avtoritarizma.«
»Najočitnejša razlika med 80.l. in danes je, da se zdaj ne prevzgaja levi politični blok, ki je že tako popolnoma marginaliziran in skregan sam s sabo, temveč se prevzgaja neoliberalni esteblišment.«
»Videz hkrati vara in nakazuje resnico: Trump ni toliko populist ali fašist, kot je necenzurirano in neretuširano poosebljenje kapitalističnega sistema.«

TRUMP&TRAP&TRASH. Alternative, Mladina, 9.12.2016
Filozof Jernej Kaluža, http://zofijini.net/avtor/jernej-kaluza/ Radio Študent http://radiostudent.si/ :
»Enako afektivno moč kot Trump imajo v svetovnem spletu denimo pornografija, podobe majhnih muckov s kapami ter podobe dojenčkov s pištolo; predstavljajo neko nenavadnost in izjemo znotraj izkustva zaradi katerih našpičimo čutila.«
»Ključna strateška napaka levice je izhajala iz prepričanja, da je mogoče množicam ljudi ustreči le s približevanjem sredini. Fenomen Trump kaže ravno nasprotno: množice se odzivajo samo še na provokacije in radikalizem.«
»Na isti način, kot Trumpu uspe zasesti svetovni splet, lahko to uspe tudi dilerjem iz predmestja Atlante ki v prostem času delajo trap glasbo. Afekt je zelo podoben: nekorektnost in radikalnost, ki e obenem tudi kruta realnost sama, brez moraliziranja.«
J. Kaluža ob koncu poudari, da nikakor noče reči, »da je racionalnost nemočna in precenjena nasploh /…/. Nasprotno, pomembna je ravno zato, ker je afekt /…/ treba vsaj delno usmerjati in kontrolirati. In v tem pogledu so pomembni tudi majhni krogi« (- mislečih, B.M.), »saj se vse dobre ideje za širše množice začnejo ravno na mikroravni /…/. Problem Trumpa je je /…/, da je še preveč zdravorazumski. Nemara je treba iti še dlje.«

Zadnji alfa samec. Alternative, Mladina, 9.12.2016
Sociolog kulture Primož Krašovec, FF UL http://www.mladina.si/164581/dr-primoz-krasovec/ piše o populizmu, tudi levem, kulturni razliki, fetišu kapitala in človeškosti politike.
»Populizem ne deluje zaradi neumnosti ljudskih množic, temveč zato, ker učinkuje kot oblika maščevanja in zadoščenja za vsakdanja ponižanja kulturno inferiornih.«
»Levi populizem običajno nastopa v kombinaciji s slavljenjem tradicionalne proletarske identitete in delavnosti, kar ima, tudi ko ne preraste v antisemitizem, že šovinistično razsežnost.«
P. Kraševec o desnem populizmu piše, da je podobno usmerjen v »nedelavni del družbe« kjer kot »paraziti nastopajo javni uslužbenci in prejemniki socialne pomoči, pri čemer kot problem nastopajo davki.« Pobira jih država, ki nima lastnine in ne dela, zato je davke »mogoče prikazati kot krivico i anomalijo«. Sicer pa tudi desni populizem »enako kot levi, temelji na kultu dela in ločevanju med aktivnimi delovnimi na eni in pasivnim, lenimi paraziti na drugi strani.«
Končuje z zanimivo ugotovitvijo o značaju politike v sodobnem času. »Trumpova zmaga razkrije nekaj širšega«, da je namreč danes politika še »zadnje zatočišče človeškosti v visokotehnologiziranem svetu, kjer človek še lahko zmaga.« V tovarnah so roboti, le v politiki lahko še človek vpliva na samega sebe. »Trump je morda zadnji alfa samec v človeškem vrtu politike.«

Nekaj patološko sumljivega. Alternative, Mladina, 9.12.2016
Filozof, publicist Boris Vezjak, FF UM http://zofijini.net/avtor/boris-vezjak/ :
»Po terorističnem valu kot reakciji ob nastanku begunske krize in vzniku islamofobnih resentimentov je padla ločnica med demokracijami v zahodni, srednji in vzhodni Evropi.«
»Ni tako samoumevno, da populizem v analizo jemljemo kot izolirano idejo s svojo substanco, kot ideologijo, ki ne spremlja neke druge in se od vseh razlikuje po svoji specifiki.«
»Za populista je značilno poudarjanje neskladja med političnim esteblišmentom in državljani, kjer so državljani izrazito nezadovoljni nad političnimi odločevalci.«
»Ideja apolitične učinkovitosti, poslovne sposobnosti in nekoga, ki združuje levo in desno politično krilo, pred našimi očmi izrisuje figuro novega, svežega sodobnega tipa populista.«
»Populizem želi biti politika prihodnosti na način, da se predstavi kot radikalna antipolitika, in pri tem zvrača vse nepopularno.«
B. Vezjak meni, da je v taki preživetveni strategiji populizma protislovje, »nekaj patološko sumljivega«.

Demokracija niso le volitve in referendumi. Alternative, Mladina, 9.12.2016
»Rudi Rizman, profesor sociologije na FF (- UL? http://www.mladina.si/170757/ddr-rudi-rizman/ ) in Univ. v Bologni«:
»Populizem se prej ali slej pojavi tam, kjer ljudje zaradi najrazličnejših razlogov izgubijo zaupanje bodisi v vladajočo elito bodisi v delovanje realno obstoječe demokracije.«
»Neoliberalni esteblišment je populizmu naredil veliko uslugo, saj je najmanj polovico državljanov potisnil v položaj, ko niso več pripravljeni poslušati tistega, kar jim 'servira' prevladujoča politika.«
»Neki avtor je pred časom ironično opozoril, da družboslovci v tem pogledu zaostajajo za seizmologi, ki se ne čudijo, da prihaja do potresov, temveč razvijajo znanja, s katerimi se je mogoče (za)varovati pred uničujočimi potresnimi sunki.«
»Paradoks je, da se avtoritarni populizem in neoliberalna politična struja na tej točki med seboj podpirata in hranita.«
»Moralno obsojanje, demonizacija in razglašanje populizma za tradicionalnega predstavljajo povsem zgrešen in kontraproduktiven način soočanja z njim, kar je pokazala že evropska zgodovina.«
R. Rizman končuje s priporočilom, da je potrebno sicer aktivno zavračati »avtoritarnih (nedemokratičnih) in izključevalnih (rasnih, etničnih, spolnih in ksenofobnih) politik agresivnega populizma, vendar je treba »v prvi vrsti ponuditi alternativo »stanju, v katerega sta /…/ svet pripeljala neoliberalna ideologija ter njej podrejena politika. Z to pa bo potrebna najmanj nova družbena pogodba.«

Odgovornost običajnega človeka v obdobju po koncu resnice. Alternative, Mladina, 9.12.2016
Pravnica Barbara Rajgelj, FDV UL https://twitter.com/BRajgelj :
»V družbenem in političnem življenju so očitne laži postale rutina, akterji z družbeno močjo pa lahko lažejo brez kakršnekoli obtožbe ali obsodbe.«
»Ker je končni naslovnik vsake laži, ki je izrečena v političnem prostoru, vedno volivec, je ta eden od nosilcev meča, ki lahko prekine krog laži.«
»V demokratičnih sistemih je doslej veljalo, da si v politične boju konkurirajo ideje in rešitve, ki priznavajo obstoj razuma, znanosti in preverljivosti ter temeljijo na resnicoljubnosti in dostojnosti na javnih nastopih.«
»Laž poslanca Cukjatija http://www.politikis.si/?p= o tem, da Družinski zakonik ukinja dohodninsko olajšavo za vzdrževane družinske člane, je zgolj ilustrativen primer sistematične uporabe laži.«
B. Rajgelj ob koncu priporoča dvoje:
(1) Individualno »odgovornost vsakega posameznika za oddajo glasu, ki temelji na odprtosti do dejstev in odklanjanju laži.«
(2) Uvedbo referendumskega izpita, ki bi ga moral opraviti vsak volivec, da bi njegov glas veljal.
Pred referendumu o določenem vprašanju bi strokovnjaki pripravili brošuro o vsebini odločanja, z 10 vprašanji, od katerih bi pred glasovanjem vsakdo dobil 3 in glasovnica i bila veljavna, če bi pravilno odgovoril na 2. »takšen mehanizem bi institucije prisilil v primerno informiranje in izobraževanje o relevantnih družbenih vprašanjih in državljanom omogočil informirano izbiro, bistveno bi dvignil raven politične razprave, tako od volivcev kot akterjev referendumskih kampanj /…/ spodbudil državljansko odgovornost ter /…/ pomen odločanja o skupnih zadevah.«

O kapljanju. Alternative, Mladina, 9.12.2016
Pesnica, kritičarka in dramaturginja Anja Golob, Jenkova nagrajenka http://www.mladina.si/177606/anja-golob-pesnica/ :
»Populizem je – in slednje se izraža za temeljni problem, hkrati pa najbrž edino metodo spoprijema z njim /…/ - vselej osebni problem.«
»Skrajno sprenevedavo, popolnoma skregano z realnostjo ter celo rahlo bebavo je meniti, da se naša zasebna mentalna lenoba ne odraža v družbenemu tkivu.«
A. Golob računa na posameznike: »Vsak od nas šteje, vsak ki popusti, vsak, ki se navadi, da kaplja. /…/ Vsak od nas lahko zategne svojo pipo, /…/ vsak dan posveti čas mojstrenju samega sebe, izobraževanju, branju. /…/ Treba je začeti v šolah, z mularijo, kar pa brez zgleda starejše populacije lahko prinese kaj kilave učinke. /…/ Zakaj prav branje Ker gre za /…/ dejavnost obremenitve uma, za katero je nujno vztrajanje, njen rezultat pa je širitev vednosti.«
»Branje cenenih ljubičev ni branje – to so kokice: zrak ujet v penasto mast. Treba in nujno je iti dalje. /…/ Zares je treba vzeti knjigo v roke. Človek, ki poseduje znanje, vednost, ki je vešč napora in discipline /…/ je sposoben artikulirati svoj misli, argumentirati stališča, ki jih zagovarja, ter debatirati o njih brez histerije in poniževanja sogovornikov. Rečeno drugače – človeka, ki popravi pipo, bo težko žejnega prepeljati čez vodo.«

Demokracija brez levice. Alternative, Mladina, 9.12.2016
Tomaž Mastnak, sociolog, znanstveni svetnik na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, raziskovalec na UCL Kalifornija, kolumnist Dnevnika http://www.mladina.si/163555/dr-tomaz-mastnak/ :
»Kako tuje je postalo ljudstvo levici, se je pokazalo po razglasitvi izida ameriških volitev. Clintonova celo med volilno kampanjo ni mogla skriti zaničevanja do ljudstva.«
»Nacionalizem – in specifično ekonomski nacionalizem je danes antiliberalističen. Je najresnejša in na Zahodu /…/ edina aktualna opozicija neoliberalističnemu gospostvu.«
»Multikulturalizem ali interkulturalizem, inkluzivizem, kozmopolitizem, genderizem, LGBTizem, ksenofilija, islamofilija ipd. tako kot so postavljeni, so smrt levičarskega političnega jezika.«
»Veliko zahodnih levičarjev je kulturno bolj naklonjenih neoliberalcem in njihovemu življenjskemu slogu kot populistom in ljudstvu. Številni med njimi so v praksi neoliberalci.«
»Vračanje demokracije je smrtna grožnja neoliberalizmu, ker njegovo gospostvo temelji na demontaži demokracije, v središču katere je politična razlastitev ljudstva. Neoliberalistične elite se bodo proti tej grožnji borile z vsemi močmi.«
T. Mastnak meni, da te elite »niso močne le zato, ker imajo v rokah ideološke aparate, temveč tudi, ker ni upoštevanja vredne levičarske opozicije proti njim. /…/ Politična izbira, pred katero smo danes, je izbira med liberalizmom in demokracijo. V danem položaju velja: ali neoliberalizem ali populizem.«
(- Torej levi populizem? B.M.)

Pošast komunizma. Alternative, Mladina, 9.12.2016
Katja Perat, pesnica http://www.mladina.si/156072/katja-perat/ , novinarka, gostujoča na univerzi Washington, St. Louis:
»Trumpova govorica je posledica drsenja političnega diskurza v desno, v katerem se je meja normalnega pomaknila tako daleč, da je bolj sprejemljivo reši, da bodo morali vse muslimane zapreti v taborišča, kot to, da bi moralo biti zdravstveno zavarovanje obvezno.«
»Jeza. Odgovor gre iskati v jezi. V njeni skrb zbujajoči odsotnosti na protitrumpovskih protestih in skrb zbujajoči prisotnosti med njegovimi volivci.«
»Če bi se ZDA rade izognile zdrsu v fašizem, enako ko Evropa, krvavo potrebujejo alternativne zgodbe.«
K. Perat meni, da bo potrebno veliko dela, prepričevanja, »da bo solidarnost spet postala politično neobremenjen koncept in da upati na pravično družbo ne bo slišati kot sopomenka za prisilno delo v Sibiriji.
In tega dela bi se moral lotiti /…/ vsak, ki o sebi razmišlja kot o levičarju« in tudi »vsak, ki o sebi razmišlja kot o dobrem človeku. Časi, ko je bilo etično biti apolitičen so brezpogojno mimo.«

AIMO. Alternative, Mladina, 9.12.2016
»Smo se res znašli v fašizmu?«, se sprašuje Alenka Zupančič Žerdin, filozofinja, ZRC SAZU. https://sl.wikipedia.org/wiki/Alenka_Zupan%C4%8Di%C4%8D_%C5%BDerdin
»Demokratični sistem, ki smo a poznali doslej razpada, ker je sam kapitalizem požrl njegovo ekonomsko bazo. A to nas samo po sebi ne bo pripeljalo ven iz kapitalizma, nikakor!«
»Dokler fronta poteka oz. se izraža kot boj md 'zahojenimi kmetavzi' in 'zblojenimi intelektualci', to ni nikakršen boj, ampak nič drugega kot /…/ triumf dominacije kapitala.«
»Moč populizma« je »v njegovi nedoslednosti, nelogičnosti in nesistematičnosti.«
»Današnji levičar bi se moral najprej dobro pogledati v ogledalo in si resno zastaviti tole vprašanje: ali si res želi, da i se stvari spremenile? Ali pa je njegova še boj skrita želja, da se ne bi nič spremenilo?«
A. Zupančič Žerdin poudarja, da je levica avantgardna samo z alternativnimi idejami, osnovanimi na solidarnosti, enakosti in pravičnosti. Vendar to niso ideali, temveč drugačen načinu delovanja.
Zaključi z razlago enigmatičnega naslova: »Potrebujemo skratka: /…/
Avantgardno orientacijo oz. idejo, za katero smo pripravljeni kaj narediti /…/ tukaj in zdaj /…/.
Internacionalizem, saj problemi in boji niso Slovenski: uporabiti globalni komunikacijski sistem. /…/
Množičnost, pri čemer »ne smemo vsakega množičnega gibanja zvesti na 'populizem'./…/
Organizacija«, disciplina, sistematično povezovanj in širjenje ideje, ne pa »eksplozije /…/ zanosa./…/
Če povzamemo: Avantgarda. Internacionalnost. Množičnost. Organizacija. - AIMO. Ajmo

Čakajoč na Narod. Alternative, Mladina, 9.12.2016
Odvetnik Dino Bauk pisatelj http://www.mladina.si/171226/dino-bauk-konec-znova/ , je svoj prispevek oblikoval kot dramo v dveh dejanjih, z nastopajočimi tipičnimi junaki našega časa. »Ker še nikoli ni bilo bolje«, jo je avtor/uredništvo podnaslovil/o.
(Povzeli bomo le sceno in nekaj krajših monologov/dialogov.)
»1. dejanje:
Visoko nad mestom, skoraj v oblakih, v velikem prostornem penthousu, opremljenim z dizajnerskim pohištvom, na stenah /…/ umetniške slike /…/ o vhodnih vratih prislonjeno karbonsko kolo /…/ svoje smooth jazza https://www.youtube.com/watch?v=_sI_Ps7JSEk , s katerim nežno razsvetljen prostor polnita zvočnika Bang&Olufsen, preseka zvonjenje mobilnega telefona. Stanovalec, zavaljen v usnjen naslanjač /…/.«
KLIČOČI: 'Jest sem. Narod. Prihajam gor. /…/
»Jest sem gradbeni delavec, ki je neštete ure dela na višini in vročini gradbenih odrov pustil v stečajnih masah in luknja prisilnih uprav.«
»Jest sem mama, ki ne želi cepit svojega otroka, pa me v to siliš, kljub nevarnosti strupa, ki ga po igli vnašajo v vse te otroke, ker si se prodal, prodal si se farmacevtski industriji.«
»Jest sm 25-letni nogometni navijač, huligan, brez dneva delovne dobe, ne hodm na faks, hod pa na tekme in se klofam. In nosim domobranske simbole. Da te zajebavam.« https://iskreni.net/mnenja/196-blaz-karlin/165227-na-krilih-kranjskega-orla.html
»2. dejanje:
Dolg marmornat hodnik, pokrit z rdečim tapisonom, ki duši odmev korakov Stanovalca, ki je zapustil svoje stanovanje in sedaj trka na sosednja vrata.
STANOVALEC: »Oprostite sosed /…/ nujno je. Prihaja gor /…/ ni več za zdržat dol. /…/ smo preveč zategnili zanko.«
SOSED: »Pa kaj še, lepo vas prosim /…/ Dol, tako kot tukaj gor, gledano globalno, v resnici še nikoli ni bilo bolje. Svet še nikoli ni bil /…/ tako povezan. Poceni proizvodi in storitve, ki so posledica delovanja trga, izboljšuje se življenjski standard, ki še nikoli /…/ni bil tako visok, nekateri deli sveta so napredovali /…/ ne samo na ekonomskem področju, tudi na političnem, avtoritarne politične režime /…/ so strmoglavili in zdaj se, z našo pomočjo seveda, počasi /…/ učijo demokracije. Treba mu je /…/ počasi seveda, ker ni ravno neki intelektualni potencial, /…/ razložiti.
STANOVALEC: (razburjeno): Čakajte malo, sosed. A vi zdaj meni prodajate Zgodbo /…/, ki smo jo zložili za Njega, da mu je v resnici super, samo da tega ne vidi, ker /…/ ne upošteva vseh kazalnikov in kar je še tega thinktankovsega flanca, ki gre zraven. /…/.« https://thinktank.net/
SOSED:/…/Mislim, da močno pretiravate /…/Zagotavlja vam, da lahko mirno spite./… /Lahko noč. /…/
(Luči ugasnejo. Nekaj trenutkov popolne tišine. Nato /…/ odmev težkih korakov, ki se vzpenjajo /…/. KONEC.« https://www.youtube.com/watch?v=bE5f5_FvLic

PREBERITE, PREHODITE, POBRSKAJTE, POGLEJTE, PRISLUHNITE, PREMISLITE

Ljubljanske ulice. Kastelčeva, ulica, ki jo mimoidoči spregledajo.
Mateja A. Hrastar, Dnevnik, 5.12.2016
Eno najmanjši uličic v Lj. najdete, če s Trubarjeve pri /…/ Čompe zavijete proti Ljubljanici, na Petkovškovo nabrežje.
Tlakovana je s prodniki. Tudi v srednje visokih petah je neprehodna! Nanjo gleda nekaj oken dveh sosednjih hiš. (- Na sliki L. Cjuha so še z grafiti porisane stene.)
Od l. 1867 se je imenoval Dolinska, nato so jo poimenovali po Mihi Kastelicu. Ta je bil bibliotekar licejske knjižnice na Vodnikovem trgu.
(- Čez reko, kjer zdaj tržnici - nasproti Študentske ulice - kaže hrbet V. Vodnik Blizu stolnice, je bila stavba lj. Liceja - neke vrste višje šole -, ki so ga ukinili po reformi šolstva sredi 19. stol. Stavbo so porušili po potresu 1895., stara vrata, skozi katera so hodile starejše generacije slovenskih intelektualcev, pa so še zdaj na Gornjem trgu 15. O liceju je pisal Jože Ciperle https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Ciperle , glej tudi https://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/zgodovina_ul/cesarsko_kraljevi_licej/ . B.M.)
M. Kastelic https://sl.wikipedia.org/wiki/Miha_Kastelic je bil v prostem času tudi čebelar in mešetar, najbolj znanj pa je kot ustanovitelj in urednik Kranjske čebelice, pesniškega almanaha.
(- Tam je bil objavljen tudi verz, ki je zdaj na spomeniku na zgoraj omenjenem trgu: https://sl.wikisource.org/wiki/Moj_spominik_(Krajnska_%C4%8Dbelica) , B.M.)
Zasluge za slovensko literaturo mu je priznaval tudi France Prešeren.
Ta Kastelica kot pesnika sicer ni čislal (- presodite še sami: https://sl.wikisource.org/wiki/Miha_Kastelic ), a mu je posvetil sonet in epigram. https://sl.wikisource.org/wiki/Mihu_Kastelcu
Z njim je bil Prešeren povezan tudi privatno. Bil je njegov podnajemnik; še »bolj nerodno pa je bilo to, da je bil Kastelic, ki je veljal z skopuškega spletkarja in ženskarja, tudi zagledan v pestunjo Ano Jelovšek«, ki je delala pri Chrobatovih.
(- Pri advokatu Chrobatu, ki je bil tudi Kastelčev prijatelj, je delal dr. prava F. Prešeren, B.M.)
»Ker jo je /…./ g. Chrobat /…/ posvarila pred licejskim bibliotekarjem, je Ana končala v Prešernovem objemu in mu rodila ti otroke. Kastelic pa si je uteho iskal pri svojih gospodinjah, ki so bile /…/ mlade in doma iz njegove rodne S/…/.«
(- Tako piše M. A. Hrastar, najbrž po 'Literarnem atlasu Ljubljane', ZRC SAZU, str. 90 http://pslk.zrc-sazu.si/sl/literarni-atlas-ljubljane/france-preseren/ , kjer je kot vir naveden 'Prešernov album' F. Kidriča, Lj. 1949. B.M.)
Kastelic je Prešernu oddajal sobo na Mestnem trgu in kasneje v svoji hiši na Poljanah v Lj. Zgradil pa je še drugo hišo na Poljanskem nasipu, ki jo je prepisal na nezakonsko hčerko. Po njeni smrti so v tej hiši našli nekaj Prešernovih rokopisov. »Obe hiši sta se porušili v potresu (1895), tako da na M. Kastelica v Lj. spominja le še ozka in pozabljena ulica.«

Starodavni konkordat in sodobna država.
A. Žerdin, Delo, 6.12.2016
Knjigo Premišljevanja o Sloveniji Janeza Markeša označuje Ali Žerdin kot »politično-filozofsko razpravo /…/ s številnimi bolj ali manj znanimi empiričnimi detajli.« (- Oba lahko vidite in poslušate: https://www.youtube.com/watch?v=ux6BGrq7ibg, B.M.)
Začne l. 772, v času krsta pri Savici, analizira odnos do religije in druge domače in evropske pojave, polemike med Dušanom Pirjevcem in Edvardom Kocbekom, preskoči na začetek 90. l., obdobje orožarskih poslov, loti se projektov slovenske cerkve, kritizira neoliberalizem in konča – pravzaprav začne - z begunsko krizo in 2016.
Geografsko se knjiga odvija »nekje med brežiškim begunskim centrom in Dolino Sedmerih jezer, med Wall Streetom in Dunajem, med Celovcem in Moskvo, Beogradom in Hudo jamo, Londonom in Brusljem.«
Gre za humanistično pisanje, v katerem se pojavlja tudi »totalitarizem, populizem, pohlep /…/ ksenofobija«, uperjeno pa je »v odsotnost humanizma« ravnotežja med načeli francoske revolucije – »enakosti, svobode n bratstva, odsotnost razsvetljenske tradicije.«
Knjigo http://www.emka.si/premisljevanja-o-sloveniji/PR/2235611,13947 je J. Markeš napisal na povabilo MK, ob 25 let osamosvojitve RS. »Ta časovni okvir /…/ omogoča iskanje odgovora na vprašanje, kaj je šlo narobe« in tudi »redistribucijo ideologij, ki so največ prispevale k sedanjim razmeram in sodobnim ideološkim spopadom.«
Za ilustracijo navaja A. Žerdin - iz zgodovine rimskokatoliške cerkve – dunajskega kardinala J.O. von Rauscherja, tvorca konkordata med Cerkvijo in avstrijsko državo sredi 19. stoletja. Z njim je dobila cerkvena sodišča, »nadzor nad šole, verouk je postal obvezen predmet«. Ta kardinal je posvetil tudi škofa Antona. Marina Slomška , pisatelja, pesnika in narodnega buditelja, ki je v »knjižici Blaže in Nežica v nedeljski šoli spodbujal pedagogiko, katere cilj je bil formiranje lojalnih podanikov in vernikov.
(- Ilustracija take vzgoje: https://www.youtube.com/watch?v=AF9AUtpYsYk Slomškova je tudi pesem, ki je bila nekoč himna katoliških učiteljev, danes pa jo, ponarodelo, T. Domicelj poje takole: https://www.youtube.com/watch?v=-hdjvEVWawc , B.M.)
Tudi v 21. stoletju J. Markeš zaznava podobno delitev interesnih sfer, sodelovanje »pri demontaži razsvetljenskega projekta«, tako da bi pri nas »Cerkev http://www.rkc.si/ /…/ imela Blejski otok, slap Savica, Pokljuko, svoj finančni imperij (/…/ves že propadel) in šolski sistem. Hkrati pa v zamenjavo ne ponuja tistega, kar je cesarju Francu Jožefu ponudil kardinal /…/ lojalnost, Cerarju /…/ pa /…/ ne obljubljajo ničesar«.
A. Žerdin končuje z oceno: »Če želimo razumeti dinamiko sodobne slovenske družbe, moramo torej na eno stran tehtnice postaviti načela humanizma in razsvetljenstva https://sl.wikipedia.org/wiki/Razsvetljenstvo , na drugi strani pa so zelo heterogeni pojavi. Markeševa knjiga je evidenčni list teh pojavov.«

Tito je mrtev.
Izšlo je, Delo, 6.12.2016
To je naslov knjige Marice Bodrožić (prev. J. Oseban, Modrijan, Lj.,2016, orig. 2002) s kratkimi zgodbami »iz otroštva, nedolžnosti in čiste preprostosti«, iz »južnodalmatinske zemlje«, kjer se v »podobe figovcev, mandljevcev, cvetočih polj /…/ vdirajo motivi iz zunanjega sveta«, hrvaške, balkanske stvarnosti –»vojne, revščina, politika, zdomstvo, razseljenstvo, tujstvo, zlo.« Junaki so »najprej in predvsem ljudje, posamezniki s posebnimi, osebnimi usodami«.
Avtorica (*1973) je do desetega leta živela v Dalmaciji, nato se je preselila v Nemčijo; zdaj v nemščini piše pesmi, roman, eseje https://www.marica-bodrozic.de/b%C3%BCcher/.

Boll in Varufakis: Nemoč.
Scena, Dnevnik, 3.12.2016
V Mini teatru, na Križevniški 3 v Lj., je bila predstava, nastala s povezavo literature, ekonomije in igre. Presečišče dve del – je občutek nemoči posameznika, »ki skuša obdržati glavo nad gladino vseh ekonomskih, političnih in osebnih kriz.« Klovnove poglede Heinricha Boola in razlago kronične negotovosti in krize sveta Janisa Varufakisa , oboje skupaj, je dramatiziral Primož Ekart, odigral pa Nik Škerlec.
Pri Boolu gre za intimno nemoč glavnega junaka, v delu, ki brezsramno pokaže »nemško gospodarsko in versko elito«, s krvjo 2. sv. vojne »zapacane roke, ki kar ne nehajo /…/ grabiti.« https://www.youtube.com/watch?v=AX2S8kCDt48&list=PLGjD66b73i533hGQOROdmInmkPYVjbwqL&index=3 Pri Varufakisu https://www.youtube.com/watch?v=GB4s5b9NL3I pa za družbo, »ki ne zna in ne zmore najti ustreznega odgovora na zlom ekonomskih paradigem, zato doživlja globalno nemoč.

KAKOVOST, VPIS, MATURA; ZAKONI, REFORME; GIMNAZIJE, VIŠJE/VISOKE UNIVERZE

Po koliko so dosežki v znanju.
R. Ivelja, Objektiv, Dnevnik, 3.12.2016
Pod podnaslovom Subjektiv Ranka Ivelja http://www.pei.si/Sifranti/InternationalProject.aspx?id=17 začenja s primerom, ki kaže, kakšna je »kakovost slovenskega šolstva«, kakšna njegova ključna pomanjkljivost in naloga za prihodnost.
Svit Komel (19), 'diamantni' maturant z bežigrajske gimnazije (Lj.) je na sprejemu na Brdu, vpričo predsednika in ministrice, v govoru, ki ga je spisal s prijatelji, »povedal, kaj je treba storiti z begunci. Tukaj in zdaj. Izobraziti jih je treba kajti /…/ 'glavni namen izobrazbe je, da iz posameznika zgradi človeka, ne glede na to, od kod prihaja.' Zanje je zahteval brezplačen prevoz, subvencije za študijsko gradivo, štipendije in posebne programe za ljudi, ki ne govorijo angleščine ali slovanskih jezikov. Vlagajte v izobraževanje, ne v vse ostrejši nadzor, je svetoval in pribil, da nam bo uspelo, če bo »'čez 5 let na tem mestu pred vami stal nekdo ki je v Slovenijo prišel kot begunec.'«
S svojim dejanjem http://radiostudent.si/univerza/pod-katedrom/kdaj-bodo-begunci-diamantni-maturanti je S. Komel »pokazal, da slovensko šolstvo ne producira le akademsko odlično izobraženih mladih ljudi, temveč tudi etične in angažirane intelektualce, kaj je kvaliteta, ki je mednarodne raziskave znanja ne merijo«. Opozoril je, »čeprav dijak elitne šole /…/, da je treba kar najboljšo izobrazbo zagotoviti tistim iz deprivilegiranih okolij – kar slovenski šoli slabo uspeva /…/. Razlike v dosežkih med regijami in šolami so namreč zelo velike«, kar je pri razglašanju dosežkov v raziskavah TIMSS manj naglašeno.
Ti rezultati http://www.pei.si/Sifranti/InternationalProject.aspx?id=17 so sicer izvrstni, smo »prvi na svetu v znanju maturitetne fizike«, v maturitetni matematike pa primerljivi s specializiranimi dijaki Francije in Norveške. In osmošolci peti v naravoslovju. »Strokovnjaki, e le sindikati, so si edini: brez kakovostnih učiteljev – ob dobrih učnih načrtih in solidni opremi – teh rezultatov ne bi bilo.«
»Toda – /… / boj za interpretacijo se šele začenja.« Tu nam lahko rezultati škodujejo.
Učiteljski sindikati jih bodo uporabili za podporo plačnih zahtev in za povečanje deleža BDP za izobraževanj, ki je od 6,5% l. 2012 upadel na 5,9%. Ob strani bodo ostale ugotovitve »o odnosu med šolarji, učitelji in starši ter o socialno pogojenih razlikah v znanju.«
Npr. to, da šolarji matematike ne marajo, da so nezadovoljni z učitelji, da nezanimivo razlagajo, da se ne zanimajo za učence in njihova vprašanja. »S se strinjajo tudi starši, ki otrokom v primerjavi z drugimi državami nudijo nadpovprečno oporo in pomoč.«
Za te dosežke solarji torej »plačujejo visoko ceno«; učitelji jim »z ambicioznimi zahtevami in (-svojo) prenizko motivacijo priskutijo snov in učenje samo.« Slabo je »odraščati v ozračju nezaupanja in v veri, da je učenje muka.«
Raziskati bi morali, predlaga R. I., »vzroke za slabe odnose« v šoli; prelahko je za to kriviti »pregovorno slovensko nezaupanje v institucije.« In tudi vzrokom za to, da so pri nas - veliko bolj kot v azijskih državah - »učni uspehi otrok odvisni od premoženjskega stanja družine«.
Vodilo šolski oblasti naj bo želja maturanta S. Komela (- njegov govor na Brdu: http://zofijini.net/avtor/svit-komel/ , B.M.) , piše R.I: »uspelo nam bo, ko bo čez 5 let /… maturante in predsednika države nagovoril priseljenec, sin Romov ali hčerka nezaposlenih staršev.«

Vse preteklo ni nujo tudi slabše. Z današnje perspektive.
J. Kontler Salamon, Šolski razgledi, 2.12.2016
O(b) obletnici njene gimnazije piše v kolumni Jasna Kontler Salamon http://www.najdi.si/najdi/Kontler in tudi o pozivu S. Zakrajška za zmanjšanje vpisa v gimnazije in univerzitetne študije.
Potem ko se novela visokošolskega zakona po umiku člena o tujem jeziku približuje sprejemu, se na visokošolskih zavodih pripravljajo na vpis v št. l. 2017/2018, ki ne bo bistveno manjši kot letos.
Ob tem se J. Kontler S. sprašuje, ali so v ozadju obsega vpisa »resnične potrebe po kadrih ali pa gre /…/ bolj za prilagajanje /…/ interesom visokošolskih institucij«, ki kandidate prepričujejo, a jim bo študij prinesel zaposlitev. Podobno je s pričakovanji, »da že vpis na gimnazijo pomeni študijsko vstopnico« v/in uspešen študij.
Ob bližnji obletnici (- ne pove katere….) njene mature zapiše nekaj lepih besed o učiteljih (- učiteljic, profesoric ne omenja…) Druge gimnazije Maribor. Poleg tega, da so ji »dal temeljno znanje s široke palete področij« so pomembno vplivali na njeno študijsko izbiro in njene življenjske odločitve. »Vsadili so mi nekatere vrednote, ki se jih skušam držati, spodbudili so mojo prirojeno radovednost in estetsko občutljivost.«
Ne spomni se »niti enega slabega gimnazijskega učitelja«, mnogim bi dala odlično oceno.
»Ti so znali motivirati tudi tiste, ki jim njihov predmet ni bil pri srcu, poleg tega pa so /…/ našli čas za pogovor o zunajšolskih temah, z nami so se pošalili in povedali kako anekdoto.
Najpomembnejše pa je, da so »vzbujali vtis, da radi učijo in imajo radi mlade celo takrat, ko so ti najstniško prenapeti in z mislimi daleč od učenja.«
Tedaj »še ni bilo elitnih gimnazij in tudi ne takšnih, na katere se je /…/ lahko vpisal skoraj vsakdo.« Vanje se je vpisala približno desetina generacije in status gimnazijcev ter pomen mature sta bila drugačna kot danes. »Predvsem se naši učitelji niso preveč obremenjevali s pripravami na maturo. Za sprejem na fakultete z omejenim vpisom je bilo namreč potrebno opraviti sprejem; (- sprejemni izpit) torej niso upoštevali le ocen ter pri maturi doseženih toč.«
V naslednjih leti, ko je kot novinarka (- pri Delu) spremljala spremembe v gimnazijah, ni »razumela prednosti njihovega razraščanja in hkratnega spreminjanja mature v /…/ tek, pri katerem dosežene točke ocenjujejo tako tekmovalce kot njihove gimnazijske 'trenerje'… Kakšen smisel je imeti gimnazije prve, druge, tretje /…/ kategorije«?
Zaradi tega meni, da je upravičen poziv Sreča Zakrajška proti »škartiranju« slovenske mladine v Šolskih razgledih (- in v Delu). Še iz nekdanje države se ga spomni, »ko je kot eden redkih pedagogov kritično razmišljal o slovenskem šolskem sistemu«. (- S. Zakrajšek, kemik, je bil pomočnik ravnatelja http://mediateka.minet.si/datoteke/famedatoteka/SZ%20predstavitev%20za%20FAM.pdf gimnazije Bežigrad v Lj. in kasneje direktor Zavoda za šolstvo SRS, o tistih časih, šolah, idejah in spremembah je napisal knjigo: Slovensko šolstvo v tranziciji, Biteks, Lj. 1995, B.M.)
Ocenjuje, da »spoštovani strokovnjak zelo upravičeno opozarja, da se zaradi zgrešene izobraževalne politike vsako leto veliko mladih /…/ pri nas odloča za neustrezno izobraževanje, ki jih bo prej ali slej odvrglo«. Le četrtina generacije je sposobna za univerzitetni študij, za preostale so primernejše strokovne šole, meni S. Zakrajšek.
Ob tem se J. Kontler S. spomni »dolgotrajnih, a neuspešnih prizadevanj, da se naši visokošolski strokovni programi ločijo od univerze«, kot je to v večini držav s katerimi se radi primerjamo. Zgodilo pa se je obratno – »visoke strokovne šole so /…/ postale fakultete, čeprav so morali 'izumiti' habilitirane učitelje. Razlog /…/ - obstoječe stanje ustreza tako visokemu šolstvu kot politiki, ki se lahko hvali z velikim deležem študentov.« (- Da o denarju niti ne govorimo…, B.M.)
Konča z ugotovitvijo S. Zakrajška, da težave v zdravstvu spravijo Slovenijo na noge, na izobraževalne zagate pa je neodzivna. Čeprav – si drzne zapisati – da tudi izobraževalni ukrep lahko komu »uniči ali vsaj ogrozi življenje«. Gre dejansko (tudi) za to, pribije. Nekaj vrstic prej navaja oceno S. Zakrajška, da napačne odločitve za študij vsako leto privedejo 50 mladih do samomora.

Zakaj uničujemo na tisoče mladih.
S. Zakrajšek, Delo, 2.12.2016 (in) Šolski razgledi, 2.12.2016
V pozivu odgovornim, naj spremenijo šolski sistem Srečo Zakrajšek »publicist in proučevalec šolskih sistemov« http://www.fame.si izhaja iz ocene, da je e 25% mladih sposobnih za univerzitetni študij. Zato naj letno »preduniverzitetno maturo opravi okoli 4500 dijakov« in toliko naj se jih vpiše v univerzitetne programe; drugi pa na višje in visoke strokovne šole.
V zadnjih letih, npr. š. l. 2015/2016 (- vira ne navaja, B.M.) se jih v univerzitetne je vpisalo 9300. po prvem letniku ji je odpadlo 40%, kasneje še 10%. »To, da je po prvem letniku zavržene skoraj pol generacije, vpisane pred neka meseci in ob tem deležni lažnih upov, je umazanija brez primere.« Utemeljitev, da »taki ne sodijo na univerzitetni študij« drži, »samo potem naj jih tja ne sprejmejo.«
Problem je tudi na »univerzitetnih smereh«, kjer »zaradi denarja in zaposlitev /…/ 'spravijo' mnoge študente /…/ tudi do magisterija«. Takšne programe si lahko ogledate na www.vpis.uni-lj.si v poglavju Analiza, pipe S. Zakrajšek.
Na naših univerzah izvajajo tudi visoke strokovne programe, kot »zasilno možnost za zaposlovanje predavateljev«, ki pa niso zelo povezani s prakso. Na UL je bila l. 2016 na visokih strokovnih programih prehodnost manj od 50%, kar je posledica neustreznih programov, saj tu študenti »v večji meri izpolnjujejo merila za to študijsko raven.«
Koncept gimnazij se ni spremenil od časa, ko se je nanje vpisovalo do 5000 dijakov pri generaciji 30.000 otrok, zdaj pa se jih vpiše 10.000 od generacije 20.000. Polovica od njih ni sposobna zadostiti zahtev za vpis v univerzitetni študij, ocenjuje S. Z. Na prevelik vpis v gimnazije je vplival pritisk »univerz pa tudi staršev. /…/ Zato je treba nujno spremeniti poslanstvo, cilje in koncept gimnazije.«
Navaja nekaj nujnih ukrepov za sodobnejše srednje in visoko izobraževanje, za .l. 2017/18:
(1) Potreben pogoj za vpis na univerzitetne programe naj bo 18 točk iz uspeha na maturi, skupaj 70 z uspehom v 3. in 4. razredu; za visoke strokovne programe 14 (56) točk. Možni so dodatni pogoji.
(2) »Ministrstvo naj od ustanov terciarnega izobraževanja zahteva, da pripravijo ustrezne razpisne pogoje«.
(3) Visoko strokovno šolstvo ločiti od univerzitetnega.
(4) S študentom sklene univerzitetne ustanova pogodbo o medsebojnih obveznostih za uspešen zaključek študija.
(5) Ministrstvo za vse študente na »nejavnih in nekoncesioniranih višjih in visokošolskih strokovnih programih« omogoči »osebni izobraževalni račun (vavčer)« npr. 5500 evrov za plačevanje študija.
(6) Ministrstvo naj loči denar za vavčerje študentov, ki jih po lastni presoji »vloži v ustanovo verificirano v Sloveniji« od denarja za to »da predavatelji dosežejo pogoje za poučevanje in naj na ta način financira /…/ ustanove, za katere meni, da je njihovo raziskovalno delo pomembno za državo.
(7) »NAKVIS naj nadzor kakovosti dela ustanov osredotoči na vstop (ali imajo študenti ustrezne pogoje) in izstop (zahteva naj zunanje preverjanje znanja, veščin in kompetenc diplomantov glede na predvidene cilje programa) namesto na pretežno samoocenjevanje dela lastnih ustanov.«

Z novelo ZViS osredotočeni na kakovost in odličnost.
MIZŠ, Šolski razgledi, 2.12.2016
Državni zbor je novembra sprejel novelo Zakona o visokem šolstvu http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172 , ki prinaša stabilnost financiranja, odprtost v mednarodno okolje, povečuje fleksibilnost študijskih programov in avtonomijo visokošolskih zavodov.
»Z njo smo se osredotočili na kakovost in odličnost, tudi skozi nov način financiranja in institucionalno akreditacijo«, piše »ekipa MIZŠ«. http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/
»V pripravi so že izhodišča sistemskih zakonov, tako za visokošolsko kot znanstveno-raziskoval no področje, v katerem bomo opredelili javno službo, njen način izvajanja in financiranja ter tudi enovito uredili neločljivo povezani področji visokega šolstva in znanosti.«

POSLANCI, POSLI, ZAPOSLITVE, DRŽAVA, SLOVENIJA

Poslovni model? Boljša država!
Katarina Bulatović, Delo, 512.2016
Na inštitutu Danes je nov dan menijo, da anketno merjenje priljubljenosti strank ne daje uporabnih informacij in so razvili digitalno orodje za analizo dogajanja v državnem zboru (DZ) – Parlameter.
Inštitut http://danesjenovdan.si/ je nastal l. 2012 kot podpornik vstajniškega gibanja in deluje aktivistično s pomočjo spleta. Nedavno so prejeli 300.000 evrov od Googla za projekt, s katerim bi razvijali platformo za analizo govorjenja in delovanja poslancev v treh tujih državah.
Filip Muki Dobranić pripoveduje o prvih rezultatih analize glasovanj in razprav v DZ http://www.dz-rs.si , ki kažejo, da ni čistih vladne in opozicijskih poslancev. Pri glasovanjih je od poslancev vladne SMC najbližje poslancem opozicijske SDS Jani Möderndorfer. »Združena levica (ZL) je na sredini, ker včasih glasuje tak kot vladne stranke, včasih tako kot (druge) opozicijske.« Poslanec madžarske manjšine Laszlo Goncz je vladi bliže kot poslanec italijanske.
Zanimiv je tudi besedni zaklad poslancev. Najbolj raznolika je v govorih Violeta Tomić, ZL, najmanj pa Vojka Šergan, SMC. Najbolj zgoščeno govori Alenka Bratušek.
O beguncih so največ govorili februarja 2015, nato vedno manj, najpogosteje poslanci SDS, zlasti Anja Bah Žibret, sledijo poslanci SMC, ZL in NSi. »To pomeni, da smo zelo hitro ustvarili morano paniko in potem počasi pozabili nanjo.«
O partizanih so govorili - največ marca - poslanci SDS, ZL in SMC.
O teroristih so največ – letos avgusta in septembra - govorili predstavniki SDS, kar polovico od vseh, največ Jože Horvat, nato iz SMC in NSi.
Jože Horvat je tudi največ govoril o paradajzu, od vseh govornikov je na to temo pet strani.

Shizofrena Slovenija.
Petra Kovič, Svet kapitala, Delo, 2.12.2016
Odgovorna urednica poslovnega tednika http://svetkapitala.delo.si/ piše o naši nekonsistentni politiki na primeru 2. januarja.
Poslanci SMC so predlagali, da se spremeni Zakon o praznikih in dela prostih dneh, z katerega je ena od prejšnjih vlad z Zujfom ukinila 2.1. kot praznik. Takrat so na GZS rekli, da bomo tako povečali produktivnost, zmanjšali stroške in dosegli višji BDP. Glavni argument (vlade) je bil, da v ta dan v večini držav EU deloven.
»A tako? /…/ ko nam ustreza, kimamo Bruslju in /…/ sprejemamo vse /…/ po drugi strani pa, ko nam usmeritve Bruslja ne dišijo najbolje, uporniško zagovarjamo, da mora Slovenija delovati zunaj bruseljskih okvirov.«
Imamo svoj slog. Menda ne verjamete, da je kleč v 2. januarju?
Gre za »tipični populizem, pravo slepilo za množice in odlična metla za pometanje resnih težav pod preprogo. Kajti /…/ Slovenci želimo predvsem urejen zdravstveni sistem in še kaj drugega, in to na praznični ali nepraznični 2. januar.«

Slovenija ima (skrite) dragulje.
Jan Bratanič, Svet kapitala, Delo, 2.12.2016
O gospodarsko zanimivih Slovencih pravi Xiaobo Wu http://www.zju.edu.cn/english/ , dekan poslovne šole (- http://www.mojaobcina.si/bled/novice/poslovne/iecd---prodor-na-kitajsko.html ):
»Slovenci so zelo sposobni. Med obiskom na Bledu (- na IEDC http://www.iedc.si/ ) sem se srečal z nekaj podjetniki, ki imajo na kitajskem trgu velik potencial. Slovenija je mala, vendar ima kar nekaj skritih draguljev, ki jim na Kitajskem lahko uspe. Slovenski trg je /…/ res majhen, toda imate zelo lepo deželo. Največjo priložnost vidim v turizmu, /…/ Kitajci vse raje obiskujejo Evropo. Priložnosti so še …/ v logistiki, zaradi ugodne geografske lege. Toda ključno je, da se čim več stikov vzpostavi med strokovno dobro podkovanimi podjetniki in bolj dinamičnimi kitajskimi kolegi. To je naloga za vlade, zelo pomembno vlogo pa lahko imajo tudi univerze in poslovne šole.«

»Konkurenčnost je največja garancija za zaposlovanje.«
J. Bratanič, Svet kapitala, Delo, 2.12.2016
»Število zaposlenih raste že skoraj tri leta in se je od dna v /…/ l. 2014 d septembra letos okrepilo že za /…/ 47.000 ljudi. /…/ Armada registriranih brezposelnih je prvič po l. 2010 manj številčna od 100.000«, piše Jan Bratanič. Navaja nekaj komentarjev gospodarstvenikov.
Andrej Mate, Inles Ribnica, ni prepričan, da je državi uspelo . »Vse pretekle reforme, tudi trga dela, so bolj kozmetični popravki, ki v realnem gospodarstvu nimajo pravih učinkov. To niso prve reforme.« Še premalo je prožnost pri zaposlovanju.
»Danes so roki na trgu izredno kratki, naročilo mora biti izvedeno hitro, zato moraš biti fleksibilen, zlasti pri najemanju novih moči. Nihče si ne želi odpuščati dobih zaposlenih. Večja fleksibilnost bi tako na koncu pomenila celo večjo zaposlenost« opozarja in meni, da sindikati ščitijo problematične zaposlene, s čimer jemljejo priložnosti mladim. »Mladi, ki se želijo zaposlitev, so udarjeni pri nižjih plačah, medtem ko nekateri, ne glede na kakovost, dobivajo dodatke za stalnost v višini pol odstotka.« http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ogorceni-zaradi-dodatkov-za-meglo
J. Bratanič piše, da je delež začasnih zaposlitev med mladimi pri nas največji v EU; tako je zaposlenih kar 76% mladih/starih 15 do 24 let, »na kar vpliva tudi velik pomen študentskega dela. Po spremembah zakona l. 2013 se je ta delež sicer zmanjšal, v naslednjih dveh letih pa spet povečal, kar je po ocenah Umarja posledica previdnosti podjetij pri zaposlovanju. Navaja nekaj predlogov za povečanje fleksibilnosti trga dela:
- lažje odpuščane slabih zaposlenih;
- nižje odpravnine, zlasti v podjetjih s finančnimi težavami;
- znižanje nadomestila za delavce na čakanju;
- k rezultatov usmerjena obravnava menedžerjev;
- državna merila za odpuščanje;
- izobraževanje mladih, da bodo pripravljeni na profesionalno kariero.

ZA BOLJŠI PEDAGOŠKI JEZIK - S KANTOM & FREUDOM & PIŽAMO

Lepote slovenskega jezika.
T. Pajnik, Šolski razgledi, 2.12.2016
O učiteljicah in učiteljih, o njihovem jeziku, liku in delu piše Tina Pajnik.
Prebira »poezijo slovenskih velikanov«, Prešerna, Kosovela, Gradnika, pa jo »zdrami sporočilo sodelavke: 'Ej, tnx, k si šerala pripravo za ju3.' https://en.wiktionary.org/wiki/share
Nad pogovori na sestankih bi »še Bloom https://en.wikipedia.org/wiki/Bloom%27s_taxonomy bil razočaran: skopo besedišče, neprimerne besede, povedi, iztrgane iz konteksta. In /…/ znameniti 'Jaz…'. /…/ 'Jaz sem rekla, da bo tako. Jaz menim, da…'
»Aktiv (- tu: sestanek učiteljev istega predmeta v šoli; zbor, konferenca, skupina; starejše; npr. partijski aktiv; prim.: http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=aktiv&AllNoHeadword=aktiv, B.M.)
pred začetkom šolskega leta, priprava načrtov in organizacija. Iz množice glasov: 'Jaz pa mislim, da je kumarična omaka boljša ob petkih.' Ja, nekaj v tem smislu, zunaj konteksta.«
(- Sledi nekaj opisov kompetenc diplomantov naših univerz, ki morda ne sodijo v ŠR strokovno-informativni časnik za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo www.solski-razgledi.com , a nekje spodaj piše, da objavljeno ne izraža nujno tudi stališča uredništva, tako kot v teh Pogledih na www.nsdlu.si. B.M.)
»Inštruktor vožnje mi je /…/ rekel, da ni hujšega kot učiti učiteljico voziti. Zaposlena v banki mi je povedala, da kadar pride učiteljica urejat kredit« jo preda sodelavcu. Informatik /…/ pravi, da je učiteljicam nemogoče dopovedati, kje so naredile napako. Vsi pravijo podobno: 'Učiteljice ne znajo poslušati. Rade bi /…/ dodatno razlago, ali pa prihajajo z držo, da vse znajo'. Potem ni čudno, da se širi mit o egocentričnih učiteljicah, in uživajo 45 minut slave za katedrom.«
(- Morda so nekaj teh drž prevzel-e-i od svojih univerzitetnih učiteljev, učiteljic… B.M.)
Na drugi strani občuduje »kolegico, ki vsak sestanek potrpežljivo ždi v kotu. Govori 4 tuj jezike, igra instrument, prepotovala je ves svet, ljubi naravo, pozna slovensko umetnost in vsaka beseda v njeni povedi izkazuje modrost. Je zaščitnica otrok, svoje delo opravlja potrpežljivo in zna prisluhniti slehernemu bitju. Nikoli ne poudarja besede 'jaz' in vedno čaka, da pide na vrsto – tega mnogi ne znajo Veliko je takšnih, ki morajo takoj dobiti odgovor, urnik, knjige, potrebščine, potrditev, pohvalo, pozornost.« Za neprimerno oglašanje je velikokrat razlog pomanjkanje pozornosti. (- Na sestankih?)
»Kako lahko odrasla, zrela, odgovorna oseba zahteva od učencev, da se socializirajo, če sama ni razvila primernih socialnih veščin. Zakaj ne obstaja psihološki pregled pred zaposlitvijo ali med študijem? Kako to, da ni filtra, da bi zavaroval otroke pred egoističnimi nezrelimi odraslimi? Verjetno odkimavate. Boste rekli Jaz že nisem takšen/na? ali Res puščamo tak vtis?
Poslušajmo se, vsaka naša beseda zrcali našo integriteto. Če v središče življenja postavljamo sebe. potem /…/ nikoli ne bomo razumeli drugih. /…/ Kdor čuti mir v sebi, nima potrebe po nenehnem govorjenju in pozornosti. Raje vzemimo kakšno dobro knjigo v roke«, ni treba, da je »Tagore http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/gitandzali-ali-darovanjke-za-vse-ljudi.html , lahko beremo Pavčkovo https://www.youtube.com/watch?v=s_ct1ErqmfA poezijo ali Grimmove https://sl.wikipedia.org/wiki/Brata_Grimm pravljice /…/.«

Kant v šoli. Rutarjeve lekcije.
D. Rutar, Šolski razgledi, 2.12.2016
O tem, kako vzgajati v »sodobnih družbah hedonizma in individualističnega /…/ stremljenja k zadovoljstvu piše Dušan Rutar in se pri tem sklicuje na filozofa Immanuela Kanta in psihoanalitika Sigmunda Freuda.
Za Kanta pravi, daje z današnjega vidika konservativen, zastarel, saj je njegovo »razmišljanje o etični dolžnosti in svobodi /…/ v ostre nasprotju z današnjim poudarjanjem človekovih pravic.« Dolžnost namreč ne spremlja neposredno zadovoljstvo, uveljavljanje pravic pa je poskus doseganja zadovoljstva. »Primer je takojšnje zadovoljevanje želja ali potreb z dobrinami. Nekateri ljudje imajo /…/ težave, ker je blaga /…/ preveč in se ne morejo odločiti, s čim bi zadovoljevali svoje želje.«
Ključna pridobitev civilizacije, Zahodne, piše D. Rutar, je »ideja univerzalne odprtosti človeških bitij. Pri tem ne misli na slepo ubogljivost in ne na sledenje družbenim normam in ne na nekakšno 'svobodo' brez vsak omejitve«, pač pa na tisto, »kar zagovarja Kant: 'obstoj univerzalnega javnega prostora, v katerem lahko vsakdo reče, kar hoče, kritizira, kar hoče, in postavi pod vprašaj kar koli, celo sebe in svoje kritiziranje.' V tem je /…/ svoboda človeka kot bitja, zmožnega za razmišljanje.«
(- O javni rabi uma pri Kantu: http://za-misli.si/kolumne/dusan-rutar/121-mistificiranje-dreka, B.M.)
»Etika pomeni, da se mora človek znati nečemu odreči. Zagotovo ni zgolj bitje zadovoljstva, želja, potreb in tekanja za sanjami. S tem se strinja tudi Freud, ki je o etičnosti menil tole:
'ko se najbolj bojiš, da boš izgubil nekaj dragocenega /…/ ugotoviš da je tisto /…/ izgubljeno že zdavnaj in ni nič drugega kot ništrc.'« (- Kontekst: http://old.sfu-ljubljana.si/index.php/psihoanaliza/.)
Kaj torej pomeni Kant v vzgoji? (Kakšen naj bo učitelj? Kako do sreče?)
»Pomeni učitelja onstran ostrega discipliniranja in onkraj hedonističnega zadovoljevanja potre.«
Pot k resnični sreči »človeško bitje odkriva v odnosih z drugimi ljudmi, ne pa v odnosih do dobrin in blaga, v zagovarjanju svojih pravic in širjenju mnenj ki jih ima.« In tudi pot odrekanja sanjam, saj so »pogosto iluzije in imaginarni prazen nič, zaradi katerega izgublja čas.
»Za predstavnike kapitalizma je« ta »pot kajpak čista travma.«

Učenci, a vidite tiste tri hiše tam čez? Vse jih bomo podržavili.
M. Pišek, Objektiv, Dnevnik, 3.12.2016
O svoji – in Slovenskega knjižnega sejma - knjigi SLOLvenski klasiki 1 in ostalem pripoveduje Boštjan Gorenc Pižama, pisatelj, prevajalec. http://pizama.net/bio/ In stand up komik; uspešnica je njegovih 50 odtenkov njive.
V knjigi leta 2016 »Prešerna, Levstika, Cankarja, Šalamuna in druščino preobleče v duhovite internetne meme in jim vdahne novo življenje«, piše Mojca Pišek.
- Postali ste literarna zvezda…
TV je »mojo nagrado pograbila takoj, tisk pa dva dni kasneje. A vendarle, tisk živi, vsaj njegove vikendaške izdaje, ko si ljudje vzamejo čas za časopis. Še vedno vztraja slika buržujske družine, v kateri oče v soboto zjutraj razgrne taširok cajtng, medtem ko mu žena lepo prinese /…/ na mizo. Otroci medtem razbijejo dva servisa« in »je fajn imet časopis, da se lepo vanje črepinje poberejo«.
- Kako vaše klasike vidijo učiteljice?
»Odzivi s terena so večinoma pozitivni. Slišal sem, da so neke učiteljice na mariborskem območju malo zmajevale z glavami. Ampak tako je, če napišeš nekaj humornega. Če je vsem všeč, potem si nekje sfalil.« Učitelj Andrej Koritnik, nekdanji urednik na MK »pri pouku v 8. razredu uporablja tudi mojo interpretacijo Povodnega moža. Tudi moja gostovanja po šolah potrjujejo, da je knjiga uporaben učni pripomoček.«
- Pa učenci/dijaki?
Z ljubljanske Ledine (- OŠ, gimnazije ?) je dobil »šop izdelkov, ki so jih na podlagi moje knjige naredili čez leto.« So res poglobljeno brali.
»Neka dekleta so naredila Matkovo Tino Ivana Preglja v tvitih, začne se z 'LOL Osem centi odprta /…/ #YOLO«. To bo lahko uporabil in jih navedel kot soavtorice. »Sicer je to knjiga internetu, kjer večina ljudi ne da kaj prida na avtorske pravice, prav zato jih bom sam spoštoval.«
- Ste se zgledovali po izdaji svetovnih klasikov v tvitih?
»Ne, sem pa poznal predvsem Shakespearjeve drame v obliki iphone sporočil.«
Uporabil je različne spletne oblike, »ki so lahko najbolje izrazile posebnosti vsakega klasika, saj se tudi ljudje različno obnašamo na različnih omrežjih. Nekatera iz nas izvabijo teorije zarot, drug prepiranje, tretja spraševanje neznancev o njihovih najglobljih osebnih težavah.«
- Kako ste jih izbrali, slovenske klasike, forme?
»Ko sem bral zgodbe /…/ sem bil pozoren na to, kakšne asociacije dobivam. Za Popotovanje od Litije do Čateža sem recimo imel v mislih foursquare, da bi se v zidanicah pofočkali in malo bolj pijano pisali, a vmes je foursquare umrl.
Za Mojco Pokrajculjo, ki oddaja hiško, je bilo takoj jasno, da je na airbnb, Vidkova srajčica« (- kdo jo je že naredil?) spada na kicstarter
Za drugi del mu je ostal nedodelan Grumov Dogodek v mestu Gogi, v obliki facebook eventa. En Menartov kroki ima v instangramu, Šalamunovo pesem v profilnih fotografijah.
- Drugi del knjige?
»Ja, z več novejšimi deli iz zadnjih 20 let. /…/ tudi več avtoric« in »še neizkoriščen klasike«:
»Trubarja, naše reformatorje, Vodnika, Zoisov krog, Linhartov Matiček (- …. se ženi) je hvaležen material…«, Visoško kroniko.
(- Glej eno od ocen:
http://kon-teksti.blogspot.hr/2016/02/slolvenski-klasiki-1-nova-pisarija-ki.html. )
- Za koga ste pisali klasike, za mlade?
»… nisem mislil, da bi bilo zanimivo za osnovnošolce /…/ sem računal z generacijami /…/ med 20 in 40« zato tudi ni izbiral le znanih del, ni pazil na knjižni jezik in vulgarnosti. /…/ V resnici sem bolj nagovarjal svojo generacijo.«
So teme, kjer se OŠolci ne morejo »prepoznati, denimo v Matkovih očetih, kjer je motiv udrihanja po temi istospolne usmerjenosti v šolskem kurikulu.«
- Poučevanje književnosti v šolah?
»Čtivo, ki je del kurikula, je seveda treba predelati. Problem je, da ga mladi berejo, ko še nimajo razdelanega aparata za razumevanje. Ko si star 16 let. Te ne zanima, o čem so se kregali neki liberali in klerikali sto let nazaj. Ko si star 25, 30, p več, da smo še vedno v istem času /…/. Še vedno je oblast enako pokvarjena in polna obračanja po vetru.«
- Knjige govore o stvareh, ki se mladih ne tičejo. Ni čudno, da ne postanejo bralci.
»Ne sme presenetiti, da 42% Slovencev ne prebere niti ene knjige letno. Ali da se mamice pritožujejo, ko neki lik v knjigi preklinja in /…/ bo spridil« njenega; ne ve, da je to karakterizacija. »Očitno berejo le kuharice in vejo, da je treba vse vzeti dobesedno.«
- Kako torej poučevati?
Pri pouku književnosti bi morali otroke naučiti kritičnega banja in /…/ razmišljanja. Ne tako, da učitelji od njih pričakujejo, da o knjigi povedo to, kar so« ( -oni?) »slišali ex cathedra , pač pa tako«, da si gradijo kritični aparat, utemeljevanje svojih misli.«
»Vedno sta dve struji pri pristopu k poučevanju: del profesorjev« (- tudi univerzitetnih?) »vedno zahteva, da poveš točno to, kar so povedali oni« (- Oni…) »,drugi zahtevajo, da iščeš in se igraš, izpit« (- tudi pisni?) »pa izdelaš, dokler znaš svoje razmišljanje argumentirati in ga podložiti s prebranim.
Žal pri poku književnosti prevladuje prvi pristop. Kar nima smisla, saj bi danes morali otroke učiti, kako naj pravilno letnico dogodka poiščejo na spletu in (kako) ločijo dober vir od slabega, ne pa da se letnice učijo na pamet.«
- Kako se počutite, ko pridete na šolo, za bralno značko? http://www.bralnaznacka.si/
Različno, pravi, kot pripravijo otroke na obisk avtorja.
»Na kakšnih /../ po liniji najmanjšega odpora, ker pač morajo, /…/ za to bralno značko. Tamali potem /…/ imajo pojma, kaj se jim ravnokar dogaja. /…/
Ponekod pa /…/ s tamalimi prav načrtno delajo se pripravijo, naredijo pozdravne plakate« in se »počutiš kot en komunistični diktator /…/ in so tam tvoje slike /…/ kar prime te, da bi vstal in rekel: 'Učenci, ali vidite triste 3 hiše tamle čez? Vse jih bomo podržavili!' /…/ neki bizaren vzporedni svet, kot da bi vstopil v eno narcistično Narnijo.«
- Vsak četrti Slovenec je včlanjen v knjižnico, letno je 23 milijonov izposoj knjig?
»Groza /…/ kakšne knjige ljudje berem.« Nekatere založbe »masovno tiskajo ljubezenske romane, ki so popolna jezikovna skrpucala«, pri šundu je vseeno, pravijo.
»Take založbe plačajo študentu ali nekom ki popoldne malo prevaja, neki drobiž, ne poskrbijo za jezikovni pregled, ker bi to seveda stalo. Direktor založbe Učila je /…/ rekel, da ne izdajajo slovenskih knjig, ker pridejo avtorji in hočejo par tisoč evrov. Nezaslišano!«
- Prevajanje, lektoriranje?
B.G. Pižama si upa trditi, da je »kakovosten prevajalec, a celo jaz nujno rabim in hočem, da za mano prevod prebereta vsaj še dva, lektor in urednik«. Napak sam ne opaziš.
Pri klasikih se je vseeno zgodil Apel in čevjar. (- Pravzaprav 'čevljarček'; glej projekt ESS&MŠŠ in odgovori http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo8/048_apel/apel_obravnava_1.html# , B.M.)
»Ti prevajalci najbolj branih knjig ne obvladajo /… ne slovenske ideomatike, ne angleških frazemov«,
in »preberemo, da je deževalo mačke in pse«.
- V predstavi '50 odtenkov njive' https://www.youtube.com/watch?v=fHNP1l5dZps
se šalite iz narečij, kar je pogosto v slovenskih vicih…
V naših filmskih komedijah so taki z govorno napako ali Štajerci…
»Sam sem se tega lotil drugače. Pojočo koroščino razlagam z njihovimi /…/ cestami.« https://www.facebook.com/Koro%C5%A1ke-ceste-227532530726015/
Pižama psihoanalitično razloži p-osebnost-i Gorenjcev in Štajercev:
Mi »dajemo vse v srednjem spolu v moški spol, okno postane 'okn''. Štajerci pa /…/ v ženski spol: 'Kaj boš jedo. Daj regrat z jajco.« Torej so »bolj prepričani v svojo spolno identiteto.« Če bi dvomili »jih ne bi ¾ skakalo okoli v vijoličastih majčkah.« (- Pa še home page tega plemena: http://violemaribor.com/ in za happy end par goren'sko-štajerskih: https://www.youtube.com/watch?v=0JbM6FxTkxo, B.M.

MEJAŠ-I, ZID, ŽICA; MRZLE DOMAČIJE; NACIONALIZEM; AVSTRIJSKO-SLOVENSKI ZALOŽNIK

Na koga je padel berlinski zid.
E. Hladnik Milharčič, Dnevnik, 1.1. 2016
O prečkanju Ljubelja piše Ervin Hladnik Milharčič, novinar, ki ima precej izkušenj z mejami.
Razmišlja o berlinskem zidu in na koga je bil padel: »Name osebno se je zvrnil in pod seboj sploščil celo Evropo.« Spominja(m) se svojih in naših minulih sanj in popotovanj.
Iz Tržiča se je v pozni jeseni peljal v Avstrijo »skozi kanjon /…/ v hribe /…/ predor«.
(- Skozi tunel, ki so ga zgradili med vojno taboriščniki https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubelj , sem šel, avgusta 1968, na štop v Prago, tik pred koncem zadnje pomladi socializma….
Novinar
https://sl.wikipedia.org/wiki/Ervin_Hladnik_Milhar%C4%8Di%C4%8D pa je šel na pogovor z L.W., povzet malo naprej. B.M.)
Sredi ljubeljskega predora pove tabla »da smo mimogrede« iz RS prešli v Republiko Avstrijo. »Tako smo si leta 2004 predstavljali naš kontinent /…/ pokrajino, kjer te samo obcestne table opozarjajo, da si skoraj neopazno zapustil eno regijo in zdrsnil v drugo.«
»Ko smo sanjali združeno Evropo, smo si želeli /…/ v ta svet, ki se je bleščal na drugi strani. /…/ Jugoslavija je že v 60.l. podpisala pogodbo o sprejemanju gastarbajterjev in dva milijona ljudi se je čez Ljubelj odselilo na zahod. L. 1980 je v Nemčiji živelo 60.000 Slovencev /…/ tujcev. Kdor misli, da so migracije fenomen 21. stol. je nazaj s kartami.«
»Ko so l. 2004 padle naše meje, sem s kolegico /…/ odšel na blok /…/ pri Novi Gorici, da bi videl, kako se bo za vedno dvignila zapornica, ob kateri sem odraščal. /…/ z olajšanjem, ko je meja postala samo še nekaj simboličnega.«
»Ampak potem ko sta kapital in blago začela svobodno potovati po celem kontinentu, je bil čas, da se tudi ljudje premaknejo, ne da jih ustavijo bele in rdeče proge /…/. L. 2004 so že nekaj let tekli »procesi demontiranja socialne Evrope /…/. Blagostanje in varnost nista bili več tako veliki prioriteti. Berlinski zid je pod seboj pokopal idejo o socialni državi, ki je preprečevala socialne revolucije na njegovi zahodni strani.« Zaradi »ideje socialne enakosti, ki so jo na vzhodu gojili za svojimi /…/ zidovi« so »na zahodu države morale zamejiti izkoriščanje delavcev in poskrbeti za splošno raven blagostanja«. Tako dobro »da so morale vzhodnoevropske države s silo zadrževati svoje /../, da niso vsi pobegnili« (- In s potrošniškimi dobrinami ter nekaj popuščanj v kulturi, pri nas malo več. B.M.)
Naš policist na Ljubelju ga je spomnil na egiptovskega carinika na Sinaju, ki ga je 9 ur prepričeval, da država, ki mu je izdala potni list, res obstaja. https://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia
Ni ga vprašal 'Imate kaj za prijaviti?', čeprav je »izpod svoje kape gledal s tistim značilnim pogledom, ki ti /…/ da vedeti, da si nečesa kriv samo zato, ker si se prikazal na meji.«
Na drugi strani ga je tudi avstrijski carinik pogledal z značilnim dvomom »nad tem ali /…/ upravičen do svobodnega prehoda ali ne« in »imitiral svojega madžarskega kolega, ki je desno spodaj /…/ (- Glej slike: https://hu.wikipedia.org/wiki/D%C3%A9li_hat%C3%A1rz%C3%A1r_Magyarorsz%C3%A1gon .)
mejo zamejil s težkimi železnimi vrati v železni ograji. /…/ »
»Tistega, ki se je spomnil obnavljati evropske meje in nanje vleči žico, bi prijavil policiji«, piše novinar, ki mu je bil »padec evropskih meja tako simpatičen« in je ob prehodu »iz enega sveta v drugega« čutil, da so v obeh »tvoji domači Evropejci.« /…/
»Kako malo je treba, da se je toplina skupnega evropskega doma zavila v hlad zaščite naroda /…/ Ko mejo markira uniforma, pa za človekom v njej ostanejo samo še predsodki.« V cariniku ni videl evropskega tovariša, ampak samo Avstrijca z vsemi predsodki, ki gredo zraven. Berlinski zid je padel tudi na njega.«

Svobodnjaki so mojstri šovinizma. Desetletja so vadili na nas.
Ervin Hladnik Milharčič, Objektiv, Dnevnik, 3.12.2016
Založnik Lojze Wieser na avstrijskem Koroškem izdaja knjige v slovenščini in nemščini.
V intervjuju govori o svoji socializaciji, manjšini, tujcih in politiki v na Koroškem, v Avstriji ter v Evropi.
Med drugim o tem, kako je o avtokratskih rešiteljih naroda pred nedavnimi predsedniškimi volitvami gospa Gertruda (82) – »enostavno in lepo« - rekla, »da je enkrat že videla takšne stvari in da se boji. Videla je, kako so obudili najslabše stvari v človeku. Namesto da bi krepili dobre strani človeka /…/. In mladim svetovala, naj dobro premislijo, v kakšnem svetu hočejo živeti. Hočejo imeti mirno okolje ali sovraštvo okoli sebe? /…/ Jaz sem doživela državljansko vojno ko sem imela 7 let. Videla sem, kako so streljali prve ljudi. Tega nočem videti še enkrat.« Vsa njena družina je bila ubita v holokavstu.
»V nekaj dneh si je njen nastop (- na https://www.vanderbellen.at/ ) ogledalo okrog 3 milijone ljudi. To je opogumljajoče«, meni L. Wieser, ki je ob (prvi) zmagi A. Van den Belena zapisal, da je Avstrija »zavila na pot v prihodnost in se osvobodila ohromelih političnih in družbenih konceptov.«
- Nacionalističnega sovraštva?
Težko si je bilo predstavljati, pravi L. Wieser, »da bodo takšne teme v središču avstrijske politične polemike ob volitvah. Mi koroški Slovenci smo jezik nacionalističnega sovraštva dobro spoznali, ker je bil usmerjen v nas, vendar je njegova vsesplošna prevlada presenetila.«
- Kako je živeti pod oblastjo nacionalizma?
V Čehorčah, kjer je odraščal, »je vsa vas govorila slovensko. Do svojega sedmega leta nisem potreboval niti ene nemške besede.« Ko je šel z mamo prvič v mesto, v Celovec, sem uporabil le Guten Tag in Danke, za kaj več ni bilo potrebe.
»Nemščine sem se naučil šele v ljudski šoli, kjer smo imeli slovenščino kot dopolnilni pouk. Vendar smo med seboj govorili slovensko. V vasi je bil starejši človek, ki je bil v mladih letih aktivist OF. Ko je možnost priključitve tega dela Kroške k Jugoslaviji popolnoma propadla, se je moral socializirati. /…/ tako, da se je asimiliral. Zasovražil je svoj materini jezik in tudi svojo mamo.« Nekoč ga je pretepel, en ker je on namlatil njegovega sina, »ampak zato, ker sem bi slovenskega rodu in zaveden, on pa je iz tega izpadel. /…/ To so bili prvi učinki nacionalizma in šovinizma, ki se jih spomnim. /…/ prve izkušnje, kako z oboji živeti. Ves čas si poln modric.«
- Kako ste se znašli, mladi?
»V 70. letih je na Koroškem nastalo gibanje /…/ Komite za odkrivanje skritih konfliktov. V 5 akcijah smo na celotnem Koroškem k nemškim napisom dodali slovenska imena krajev.« Policija juh je ves čas zasledovala in proti njim so se »postavile tudi slovenske organizacije /…/, da zaostrujemo položaj. /…/ Odkrito so na napadali avstrijski mediji, češ da hočemo enakopravnost. Nezaslišano.« Enakopravnost manjšine – zločin. »No, takšno je življenje tam, kjer je vladavina nacionalizma in šovinizma samoumevna.«
- Kako se je o tem razpravljalo?
»Pri nas na vasi so moški sedeli za mizo /…/ partizanski komandant Karel Prušnik Gašper, moj stric Pepi /…/ Haimatdienstovec https://en.wikipedia.org/wiki/K%C3%A4rntner_Heimatdienst /…/ nemškutar, moj stari oče, ki je bil v mladosti radikalni socialist, potem pa socialdemokrat, moj oče komunist, ki je iz partije izstopil l. 1968, ko so Sovjeti zavzeli Češkoslovaško, in moj drugi stric Hanzi, ki je bil gozdni delavec /…/ socialdemokrat. Ko so se oni začeli prepirati, se je tresla hiša. Grmelo in zmerjalo se je strašno. /…/ Ampak prepirali so se v slovenščini. O dveh ali treh zjutraj /…/ in so že popili veliko šnopsa, so se razšli kot prijatelji. Zato, ker so potrebovali drug drugega. Eden je bil instalater, drugi električar itn. Eden drugemu so pomagali. V naši hiši sem se naučil, da morajo biti tudi ob hudih nasprotjih položaji vseh enakopravni. Nacionalisti imajo s tem /…/ težave. Veselje do dialoga ni njihova močna stran.«
- Kako st se vi odzvali na takšne razmere?
»Tako, da sem ustanovil založbo. /…/ začel izdajati slovenske knjige v slovenščini, potem pa prevode nemščino. /…/ V založniško dejavnost sem vnesel dialog. Tega nisem mogel narediti od danes do jutri. Imel sem srečo, da sem šel s 16 leti na Dunaj in se socializiral v študentskem gibanju. Bil sem proletarec in teh je bilo malo v študentskem gibanju. Med študijem sem delal. V gibanju sem se naučil, kako se angažirati za novo demokracijo. Šovinizma in nacionalizma nismo kritizirali samo na Koroškem, ampak tudi v lastnih vrstah in v vsej Avstriji. Koroški Slovenci smo se v to gibanje vpletli enakopravno.«
- Slovenska založba in nemške knjige?
Po vrnitvi je prevzel založbo Drava. »Pred 100 leti je na Koroškem vsa tretji človek govoril slovensko, danes le vsak 40, 45-ti. V takem položaju /…/ moraš izdajati tudi literaturo v jeziku svojega soseda /…/ v nemščini. To sem naredil zaradi izkušnje v študentskem gibanju. Tam sem se zavedel nujnosti komunikacije brez omejitve.«
- Ste dobili bralce v nemščini?
»Moralo je uspeti. Šovinizem in nacionalizem se širita sama od sebe Ne potrebujeta nobene spodbude. Če jih hočeš nevtralizirati in zaustaviti, moraš pokazati neko drugo vizijo družbe in pri tem vztrajati. Nacionalizem se ne razblini v 5 minutah. Ko sem l. 1980 izdal Gamse na plazu Karla Prušnika Gašperja https://www.falter.at/event/595430/gamsen-auf-der-lawine , je bila to prva v nemščino prevedena slovenska knjiga v modernem čas. Kot prva naša knjiga je prišla na avstrijsko TV. /…/ Moja založba http://www.wieser-verlag.com/ je izdala 80 knjig v nemščini. Založba Drava https://de.wikipedia.org/wiki/Drava_Verlag /.../ je izdala okrog 150 knjig v prevodu. Svoje je dodala tudi Mohorjeva družba. https://www.mohorjeva.at/druzba_verein/ Prek Koroške je med nemško govoreče ljudi prišlo več kot 200 knjig slovenske literature v nemškem prevodu.«
- Je bil nacionalizem koroški, avstrijski, nemški fenomen?
Koroški »je izražal skupno mednarodno vzdušje. Gibanje Volkerbund (- Liga narodov?, B.M.) je pred 100 leti zahtevalo, da se ustvarijo čisti etnični prostori. To se je v resnici tudi zgodilo in je preseglo vse ideologije. Armenci so /…/ plačali visoko ceno. Isto se je dogajalo v SZ, na Balkanu, v Franciji in drugod po Z. Evropi. Desetletje za desetletjem so ljudi preseljevali /…/ 800.000 Grkov iz Turčije /…/ 1,2 milijona Turkov pa iz Grčije /…/. Enako je Stalin naredil s krimskimi Tatari, tako usodo so po 2. sv. vojni doživeli Nemci na Češkem in Poljskem« (- pa na Madžarskem, v Jugoslaviji…, B.M.) »Italijani v Istri, Ukrajinci na Poljskem in Poljaki v Ukrajini. Enako smo videli v Jugoslaviji, kjer so vseh novih državah /…/ težili k etnično čistemu prostoru. /…/ Ekonomski prostor nacionalne države se tako razširi. Na Koroškem je to izpadlo zelo kruto. Na meji so šovinizmi, mazohizmi in sadizmi vedno najmočnejši.« V 30.l. 20. stol. je bilo na Koroškem 5 (slovenskih) intelektualcev, »druge so pregnali v Kraljevino Jugoslavijo ali kam drugam. Edini upor poti nacizmu znotraj nemškega rajha seje zgodil na Koroškem. To idejo je treba ohraniti pri življenju. Tudi če je nacionalizem množičen, ni nujno, da zmaga.«
- Je to sporočilo v Avstriji aktualno?
Seveda, o tem teče polemika ob volitvah.
»Bo šla Avstrija v smer vedno bolj radikalnega nacionalizma /…/ ali pa si je mogoče izboriti še kakšno drugo, manj brutalno smer razvoja.« Enkrat je to mnenje že prevladalo – l. 2001 so v internetni kampanjo za dvojezične napise dobili 40.000 podpisov. Ljudje so se naveličali stoletnega prepira.
- Evropa…
»… je zašla zato, ker zadnjih 30 let v njej ni bilo dialoga o prihodnosti tega kontinenta na način, k bi nudil izhod. Vaclav Havel https://en.wikiquote.org/wiki/V%C3%A1clav_Havel je l. 2004 rekel, /…/ da smo na križišču in da ni jasno, ali bomo v Evropi rešili vprašanja medsebojnega sožitja kultur, jezikov in ljudi, ali pa bomo ponovno ustvarili instrumente, ki bod služili samo nekaterim. Okrog tega vprašanja se vrtijo naše volitve.«
- Ali ni glavni problem, kako zagotoviti blagostanje vsem?
»Vprašanje blagostanja je res ključno.« V Avstriji so isti problemi kot v celotni EU. Na eni strani bogati, na drugi revni. »V zadnjih dveh letih smo podvojili število milijonarjev v državi. Na drugi strani imamo najvišjo stopnjo brezposelnosti, 500.000 /…/ ogromno.«
»Namesto da bi razpravljali o tem, kdo je zares kriv, da ljudje izgubljajo delovna mesta, se čedalje bolj uveljavlja šovinistična misel, da so za to krivi tujci. /…/ Prej so bili na tem mestu predstavniki slovenske manjšine /…/ vendar se je manjšinsko vprašanje po 100 letih izsušilo.«
- Tujci?
»Odkrili so druge tujce. Ti so se priselili v Avstrijo in tukaj dobili delo in azil. Svobodnjaki (- FPO https://en.wikipedia.org/wiki/Freedom_Party_of_Austria ) so mojstri šovinizma. V desetletjih, ko so vadili na nas so se dobro naučili vseh prijemov.« Razvili so učinkovite parole: 'Avstrija na prvem mestu'; Mi smo boljši od drugih'. Pogled »na siromake, ki prihajajo čez mejo, pa je vedno vzvišen. Ta pogled se je zelo močno utrdil.«
- Gastarbeiterji?
»Ah, to je zanimivo. Gastarbeiterji, ki so prišli pred 50 leti, so se /…/ integrirali. Morda se niso čisto do konca naučili nemško, vendar so se trudili. Ustvarili so si novo življenje in ga hočejo braniti. Oni so v mnogih krajih najhujši zagovorniki šovinizma in nacionalizma. Oni so privrženci najbolj ostre nacionalistične linije, ker so oni najbolj ogroženi.« Hočejo zaščititi blagostanje, ki so si ga pridobiti, bojijo s, da ga bodo izgubili zaradi prišlekov.
- Kaj pa drugi delavci, sindikati?
»Vprašanje ogroženosti je postalo zelo resno v sindikatih, in to ne včeraj.« Nekdanji finančni minister F. Lazina se je zaradi tujih delavcev razšel s sindikati in odstopil. »Zdi se neverjetno, vendar so bili sindikati socialna podlaga za vzpon Jorga Heiderja na Koroškem«. Njihova parola: Oestreich zu erste. /…/ Danes to populisti in nacionalisti tulijo po vsej državi.«
- … in v drugih državah…
»Če pogledamo Madžarsko, Nizozemsko, tudi Belgijo in Francijo, vidimo, da se tam stvar gibljejo v nevarno smer. Veliko je hujskanja, tudi k vojni. Pred 25 leti nam je Jugoslavija pokazala, kako hitro se lahko navidezno sožitje sprevrže v totalno vojno. /…/ Priča smo novemu procesu /…/ humanizem in človekove pravice /…/ so postali za kritike« demokratičnega procesa reševanja konfliktov in medsebojnega sožitja »neustrezni in jih podirajo z avtoritarnimi pristopi v imenu demokracije.
/…/ od Putina prek Erdogana do Orbana in delno do Poljske ter Vučićeve politike v Srbiji, politike Frauke Prety v Nemčiji in M. le Pen v Franciji. Vse to so osebe, ki odkrito zankajo izkušnje demokracije preteklih desetletij in stavijo na avtoritarno, brezkompromisno in radikalno izvedbo ter ljudem serviraj tudi dežurne krivce za vse napačne družbene razvoje.« Nekateri sloji jim »začenjajo verjeti in vidijo v njih odrešitve. Ne vidijo pa, kam jih taka agresivna politika vodi, in zgodovinski spomin je izključen. O tem /…/ razpravljamo med avstrijsko predsedniško kampanjo.«
(- Nato F. Wieser navede besede gospe Gertude z začetka tega povzetka. B.M.)

DOM IN SVET-O; KUHINJA, PRAZNIKI, VERA,

Za nedeljsko kosilo obvezna goveja juha.
Marica Kranjec, Nedelo, 4.12.2016
Maruša Meuta Kogovšek, podjetnica, je prišla v Slovenijo z očetom poslovnežem in se »takoj zaljubila. Zlasti v čudovito naravo.« Vračala se je, ostala nekaj tednov, a ni mislila, da bo »10 let kasneje tukaj živela in celo dobila slovenske dokumente. Lj. je postala moj prvi dom. Tukaj živi moja družina in tukaj se počutim zares doma.« V Indonezijo hodi le še na obiske.
V Džakarti https://sl.wikipedia.org/wiki/D%C5%BEakarta je »manj narave, zrak je slabši, zato je bilo slovensko okolje«, kjer je ritem počasnejši, nekaj popolnoma drugačnega.
»V Sloveniji je ob koncih tedna malce drugače. Ljudje si vzamejo čas za družino, preživijo ga v naravi.« To lepo navado je z veseljem prevzela. Njena družina vsak dan obeduje skupaj, ob nedeljam jedo tipično slovensko. https://www.kulinarika.net/forumi/tema/13822/slovensko-kosilo/
»Tašča me je naučila peči potico in jabolčni zavitek. Rada skuham govejo juho, ki me spominja na indonezijsko /…/, znam pripraviti pražen krompir in številne druge slovenske jedi. Na začetku mi je bil okus /…/ malce tuj, morda cel dolgočasen in pust«, zaradi manj začimb.
Doma jedo tudi indonezijske jedi. http://rasamalaysia.com/recipes/indonesian-recipes/
»Z možem namreč sinova vzgajava tako, da odraščata v obeh kulturah.« Ko so se pred dvema letoma preselili, je bilo za sedemletnega sina precejšen kulturni šok. Prepričana je v prednost odraščanja v kulturno raznoliki družini. Sinova bosta znala več jezikov.
»Mož /…/ se z njima pogovarja v slovenščini, jaz v indonezijskem jeziku, pogovarjamo pa se tudi angleško. Več praznikov praznujemo in ohranjamo navade in tradicije obeh kultur.«
Marisa občuduje slovenske ženske, ki nimajo - tako kot Indonezijke - pomočnic za kuhanje in varušk za otroke. »Tukaj se zdi, da večina žensk poleg kariere, ki jo uspešno gradijo, sama opravi vsa gospodinjska dela. Tako neodvisne in močne so. Resnično občudovanja vredne.«
Deluje v mednarodnem združenju žensk SILA-IWCL http://www.sila.si/ , kot koordinatorka kulinaričnih dogodkov Wooden spoon/Lesena žlica. Letos je tudi predsednica bazarja, tradicionalne decembrske dobrodelne prodaje izdelkov 12 držav s kulturnim programom, 4.12. v hotelu Union, Lj.

Ali se strnjate z vrnitvijo prazničnega 2. januarja? Nedelovih 7. Nedelo, 4.12.2016
(- Bolj ali manj znani izobraženci tudi ta teden odgovarjajo na bolj ali manj pomembna vprašanja.)
Jure Apih, publicist: Odkar delavski razred počasi zamenjuje prekariat, so prazniki »izgubili velik del sijaja – ker za mnoge pač niso plačani. 2. januar nam je proletarska oblast (- v FLRJ, SFRJ) podarila, ker nam je vzela božič. Danes imam v decembru »dan samostojnosti in enotnosti /…/ in božič. Drugega januarja pravzaprav nimamo česa slaviti, le mačka lahko zdravimo.« Če se nam vlada, »sindikatom pravzaprav, želi prikupiti«, naj prizna dodaten prosti dan če je praznik v soboto ali nedeljo. In v treh mesecih ni prostega dne; zapostavljen je resnični praznik »vrnitve Primorske k matični domovini«.
N'toko, glasbenik: »Zanimivo je, da se to vprašanje sploh pojavlja. Kdo razen delodajalcev bi lahko nasprotoval prazniku.« Takole opisuje »nenavadno sliko sodobnega dela: ogromen delež delavcev je v zadnjih letih prešel na neredne (- prekarne) oblike dela ali je samozaposlen.« Ti hočejo delati »čim več, saj ob dela prostih dneh prekarci v nasprotju redno zaposlenimi izgubljamo denar. Ta neurejeni položaj se nato uporablja v pogajanjih z redno zaposlenimi, češ poglejte, niso vsi takšni lenuhi kot vi!«
Vprašanje torej – »kako razširiti takšne pridobitve na se delavce.«
Svetlana Slapšak, redna profesorica, je že l. 2011 podprla takratnega Slovenca leta, da bi bila 2.1. n 2.5. dela prosta dneva. Imenovali b jih po njem za dvojni Boscarolov »dan hvaležnosti za zaposlitev in delo, pač zaradi /…/ družbeno, kulturno in zgodovinsko pomembnih vidikov predloga…«
Ponudba prostega dneva je za vlado »še najbolj poceni, a je za revne zaposlene globoko žaljiva. Podobno – »prosti čas in olajšanje namesto denarja« bi lahko vlada predlagala tudi Cerkvi.
Dragan Petrovec, kriminolog, vrnitev dneva vsekakor podpira. »Prijaznost do delavcev se je še vedno obrestovala. Na gospodarski zbornici znamo samo premetavati številke, očitno pa ne poznajo preprostih zakonitosti motivacije. Primerno vzdušje, spoštovanje delavcev, ustrezna nagrad – vse to se obilno povrne.« Pohlep delodajalcev je »večji od zavesti o dolgoročni koristi, ki bi jo od socialno naravnanega delovnega procesa imeli vsi.« Na teh načelih je Andrej Božič postavil a noge propadlo Steklarno Hrastnik, o čemer je z veseljem bral intervju. (- Povzeli smo ga v teh Pogledih.)
Vesna Vuk Godina, socialna in kulturna antropologinja, se tudi strinja, predvsem zato, ker nam »je bil ta praznik 'vzet' /…/ kot del Janševega revanšizma oz. čiščenja Slovenije ostankov socializma.«
O škodljivosti takšnega čiščenja, logike, ki je postsocialistične družbe pripeljala v krizo, je pisala v knjigi Zablode postsocializma. https://www.youtube.com/watch?v=IJhi5EZMZVQ
»Uspešne postsocialistične družbe namreč ni mogoče graditi na diskontinuiteti s preteklostjo, ampak na kontinuiteti z njo.«

Slovenec v Istanbulu. Iz krščanstva ga je življenje pripeljalo v islam.
Gorazd Utenkar, Nedelo, 4.12.2016
Matija Kržan (34), sociolog in kulturolog z diplomo in magisterijem FDV UL, živi v nekdanji prestolnici otomanskega cesarstva https://sl.wikipedia.org/wiki/Carigrad in zadnjega kalifa, poučuje v medresi in pripravlja doktorat iz islamske teologije.
- Vera?
»Zrasel sem v krščanstvu, v rimskokatoliški veri. Na nekaterih točkah mi ni dajala odgovorov, zato sem vzpostavil distanco.« Dobrih 6 let je že musliman.
- Mlad slovenski intelektualec prestopi v islam…
»Svoje odločitve ne razumem kot prestop. Vse religije, predvsem abrahamske https://en.wikipedia.org/wiki/Abrahamic_religions /…/ krščanstvo in islam, gredo zgodovinsko po isti poti /…/ iskanja odgovorov na določena vprašanja /…/ na različne načine.« Islam je korekcija judovstva in krščanstva.
- Težave zaradi druge vere z družino, prijatelji, okolico?
»Ne, nobenih.«
- Koliko je muslimanov, rojenih Slovencev?
»Za prste ene roke. Upam, da nisem koga izpustil. (smeh)
- Otomanski, bosanski tip islama nam je bližji…
»V Bosni sem se spoznal s sedanjo ženo, ki je Turkinja. Preselila sva s v Italijo, kjer je opravila magisterij.« Potem sta se odločila za Turčijo.
Med otomanskim in arabskim tipom islama obstajajo razlike, variacije. »Odsevajo različnost človeka.«
- V Turčiji…
… je tri leta in pol, in še prej pol leta na izmenjavi.
»Zaposlen sem v medresi /…/. To ni le verska šola. Združuje izobraževanja, kakor ga imamo pri nas, in duhovno izobrazbo. /…/ Ob tem pripravljam doktorat na oddelku za sociologijo religij teološke fakultete v Istanbulu.«
- Raziskujete sufizemhttp://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_krzan-matija.pdf
… ki je podoben meniškim redovom v krščanstvu in budizmu, »po poglabljanju v duhovnost«, ne pa tudi po celibatskem načinu življenja. »Človek ostane vpet v vsakdanje življenje, z družino in otroki« in »duhovnost realizira v vsakdanjem življenju.«
- EU je kritična do aretacij in zapiranja medijev v Turčiji… http://ejc.net/media_landscapes/turkey
»Evropo vidim kot multikulturno družbo, vendar smo v zadnje letu videli«, kako je, ko je treba ukrepati. Po drugi strani v medijih poročajo, da tu ljudi, posebej Kurde zatira Erdogan, diktator. »Takšne informacije preprosto ne držijo. /…/ Evropski novinarji dobivajo informacije samo iz ene smeri in ne razumejo zgodovinskega, religijskega konteksta turške družb.«
- Sodi v EU?
»Vprašanje je, ali EU hoče Turčijo.«
- Kako rešuje vprašanje treh milijonov beguncev?
»Predvsem se tega niso lotili s predsodki, tako kot v Evropi, ampak so begunce sprejeli kot ljudi, ki bežijo zaradi razmer.«. Država »pomaga z nastanitvijo, hrano, izobraževanem, zdravstveno oskrbo.«
Ob tem še nevladne organizacije. »Gre za star koncept iz otomanskega cesarstva, imenovan vakuf. To so ustanove, ki opravljajo družbenokoristno delo, pomagajo študentom ubogim /…/ tudi v Afriki in srednjeazijskih državah, kjer je večina prebivalstva turškega izvora /…/ in drugod po svetu. Naš vakuf /…/ pomaga več kot 5000 begunskim družinam.«
- Kaj je vzrok, podlaga islamske države (ISIS/Daeš)?
http://www.bbc.com/news/world-middle-east-27994277
Tu se »prepletajo številni interesi in /…/ zunanji dejavniki, ki spodbujajo agresijo.« Omenja odgovornost Zahoda za dogajanj v Iraku, ameriške zapore…
»Cela organizacija je plod zunanjega poseganja v prostor Iraka. Nikakor pa vzrokov za nastanek Islamske države ne moremo najti v religiji. So v popolnem nasprotju s tem /…/. Nobena religija namreč ne uči takšnega vedenja, še posebno ne islam«.
- Islam… https://sl.wikipedia.org/wiki/Islam
… »nas uči razumeti svet in človeka in ju spoštovati..«
Pri ISIS-u gre prej za pomanjkanje »duhovnosti oz. religije kot pa o delovanju, ki ga je navdihnila religija.«
… verski teksti?
»Za branje verskih tekstov moramo poznati kulturo, zgodovino in okolje, v katerem so nastali. Če beremo po črki, brez konteksta pa lahko iz njih potegnemo karkoli.«
- Krščanstvo in islam – spopad ver, civilizacij?
»Civilizacijske teze ne sprejemam. Prepleteni smo, kulturno in zgodovinsko«, korenine imamo »v helenistični kulturi, v islamskem svetu so veliko prevajali grške filozofe. V otomanskem imperiju so različne vere mirno sobivale.«
- Vzrok vojn …
»Velik del /…/ leži tudi v tem, da so Evropi potrebovali tujca, sovražnika od zunaj, da so navznoter oblikovali skupno identiteto. Turčiji pa ne opažam, da bi imeli ljudje negativno mnenje o Evropejcih.«
(- To potrjuje zapis mlade popotnice: http://www.petraskarja.com/turcija/ , B.M.)
- Se bodo napetosti zaostrovale?
»Največ je odvisno od nas, Zahoda. Je Zahodu v interesu, da je na nekem območju stalen konflikt, da lahko uresničuje svoje interese?« Ne gre »samo za vojaške posege, ampak tudi za kulturni imperializem. Kapitalizem ne more delovati brez širjenja in s svojim kulturnim imperializmom, kulturo potrošništva, na Bližnji vzhod prinaša konflikte. V Turčiji so veliko bolj /…/ pomembne stare vrednote, delitev dobrin, družina, pomoč drugemu.«

PREBERITE, POGLEJTE, POBRSKAJTE, PRISLUHNITE, PREMISLITE

Pod svobodnim soncem. Opera.
Glasba, Dnevnik, 3.12.2016
V Kulturnem centru Janeza Trdine je novomeški Konservatorij Friderika I. Barage izvedel opero po Finžagarjevi povesti davnih dedov.
(- Povzetek, za šolarje: https://www.domacebranje.com/pod-svobodnim-soncem/ , B.M.)
Vezna nit zgodbe: Slovenski narod hrepeni po svobodi in zmagi nad Bizantinci; narodi se vojskujejo, poteka bitka za oblast, kar pa se zrcali tudi v današnji svetovni realnosti.
»Kot v mitih in pravljicah tudi v tej uprizoritvi v režiji Eve Hribernik prek poetičnega gledališkega jezika, polnega simbolov in arhetipskih podob, predajajo duhovno sporočilo o cikličnosti življenja in nenehnem boju med dobrim in zlim.«

Slovenija in neuvrščeni pop.
Pozor, Mladina, 2.12.2016
V Umetnostni galeriji Maribor http://www.ugm.si/ je razstava o tem, »kako se je pri nas razvil pop art /…/ ob koncu 60.l., v času, ko se je tudi pri nas povečala potrošnja, razvijal rock, ko so nastale prve diskoteke, bivalne komune, Radio Študent, ko se je razvijala občutljivost za ekološke probleme, zdrav način življenja, prakticiranje joge in preizkušanje mej zavesti«.
Razstavljajo: Janez Bernik, Avgust Černigoj, Kostja Gatnik, Boštjan Hladnik, Stane Jagodič, Tone Kralj, Grupa Junij, Metka Kraševec, Stane Kregar, Naško Križnar, Duša Sambolac, Gabrijel Stupica, Branko Suhy, Marko Šuštarič, Milena Usenik, Peter Vernik idr.,: http://www.ugm.si/razstave/slovenija-in-neuvrsceni-pop-2488/.

Pixelpoint.
Pozor, Mladina, 2.12.2016
V Novi Gorici so v okviru mednarodnega festivala Pixelpoint http://www.pixxelpoint.org/ na več lokacijah na ogled »umetniška dela, ustvarjena na presečišču med umetnostjo, znanostjo, družbo in vsakdanjim življenjem«, v katerih umetniki odgovarjajo »na vprašanje, kako vidimo drug drugega /…/, kako nam vse to pomaga preživeti in kako je s tem povezana naša usoda.«
Od domačih avtorjev/avtoric sodelujejo: Robertina Šebjanič, Gal Kirn, Tanja Lazetič, Sabina Đogić, Anja Medved, Vesna Bukovec, Nika Avtor, Anja Golob, Pila Rusjan, Elena Fajt, Valerie Wolf Gang, Miha Colner in Slavko Glamočanin.

Sinonimni slovar slovenskega jezika. Slovar, ki smo ga čakali stoletje.
B. Nežmah, Mladina, 2.12.2016
Pod uredništvom Jerice Snoj je pri ZRC SAZU izšel SSSJ z 78.000 sinonimi, »dragocen pripomoček za novinarje in tekstopisce, da malce popestrijo /…/ žargon, in seveda za vse, ki bi hoteli obogatiti svoje izražanje«, piše Bernard Nežmah.
Med primeri iz slovarja http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/sinonimni-slovar-slovenskega-jezika je najzanimivejši: prevarati, nadmudriti, nafarbati, nasamariti, opetnajstiti, prešestnajstiti, preciganiti, nasukati. (- Za aktualnost dodajmo še: 'alternativno informirati' … B.M.).
B. Nežmah je našel – poleg velikega obsega, teže in visoke cene – »tudi kak pomenski kiks: denimo geslo komunist (sin. boljševik) tega pojasni kot privrženca ideologije brezrazredne družbe, kar je pridigala partijska ideologija, ne pa kot člana privilegiranega razreda 'rdeče buržoazije', kar je prinašala realnost. (- Tako so vplivne in pridobitniško usmerjene člane stranke na oblasti v Jugoslaviji označevali kritični študenti npr. l. 1968 v Beogradu. Dobro desetletje prej je ponudil M. Djilas sinonim 'novi razred'. B.M.)

»Novinarstvo ne bo nikoli ugasnilo.«
Deja Crnović, Mladina, 2.12.2016
O oblasti, novinarstvu in korupciji pripoveduje Dalibor Matanić, režiser TV serije Časopis/Novine. https://www.youtube.com/watch?v=NVzzRloUpiA
- Scenarij, napisal ga je Ivica Đikić, se vam je zdel najprej dolgočasen… https://www.youtube.com/watch?v=Pc6GejTkT8U
»Ko pa sem začel brati, sem ugotovil, da to ni serija o časopisu, o nemoči novinarstva, o tem, da novinarji sicer lahko odkrivajo nekatere stvari, a ta razkritja niso nobeno zagotovilo, da bo družba zaradi tega boljša.«
- Na Hrvaškem…
»… smo v zadnjih 9 mesecih (2016) /…/ videli, kako hitro je mogoče ukiniti novinarstvo.
Hkrati so v tem času vzklili manjši, prodorni portali http://www.hrportali.com/ , pomembni novinarski glasovi (- npr. v manjšem časniku: http://www.portalnovosti.com/ ), na katere ljudje kar čakajo /…/. Ljudje še zdaj pričakujejo, da jim bo kdo ponudil preverjene informacije. Novinarstvo brez ostrega novinarskega peresa, ki zbada, namreč nima smisla.«
- Nekateri prizori v seriji so (pre)blizu resnici…
Najbolje je ustvariti univerzalno predlogo, brez konkretnih dogodkov, oseb.
A se »takoj nalepijo umazane, lokalne zadeve, ljudje se začnejo prepoznavati, začno se dogajati celo podobne stvari kot v fikciji. To se je dogajalo tudi nam, ne le na Hrvaškem, /…/ tudi npr. na Madžarskem« (- povzetki iz M. časnikov, v angl.: http://www.budapost.eu/tag/nepszabadsag/ ) , kjer so ukinili, nato pa prodali do Orbana kritičen časopis, tako kot v seriji gradbeni tajkun kupi zadnji neodvisni časnik v mestu, da bi obvaroval župana.«
- Univerzalni lik je župan, ki ima za seboj cerkev, preko kapitala nadzira medije…
Da, glavni lik, »simbol licemerne politike, ki jo vsi dobro poznamo /…/ neverjetno spreten v odnosih z javnostjo, pri olepševanju svoje javne podobe, ampak globoko v sebi je živalski, nasilen tip človeka /…/ simbol Hrvaške. Lahko deluje na 'lep način', a ko lepo ne zaleže, postane surov.
… mama tajkuna …
»… je lik, ki je obogatel med hrvaško tranzicijo. To so ljudje, ki v 80.l. niso imeli veliko, potem a jim je v 90.l. uspelo.« Postane eden ključnih likov, bori se za svojega otroka, »nekdo, prek katerega se rešuje Ojdipov kompleks. Zanimivo /…/ kako človek, ki ima sicer ekonomsko moč, še vedno nezrel odnos z mamo. Tajkunski sloj ljudi je precej bolj nezrel, kot deluje navzven. Vsi so videti urejeni, v resnici pa je v njih ena sama praznina.«
- So še novinarji/novinarke, zaradi katerih padajo ministri?
»Na Hrvaškem vsi beremo Viktorja Ivančiča in Borisa Dežulovića. Danes pišeta za manjše portale, ki so postali »pomembnejši « (- B. Dežulović piše tudi za lj. Dnevnik, o slovenski sceni, glej npr.: https://volitve.dnevnik.si/1042754852/mnenja/kolumne/boris-dezulovic-crnobeli-svet B.M.)
»To dokazuje, da novinarstvo ne bo nikoli ugasnilo, če le imaš dobre novinarje in novinarke.
Dokazuje tudi, da nakup najbolj branega časopisa še ni nobeno zagotovilo, da boš v njih prebral kaj kakovostnega. Žal se šele, ko v ospredje stopijo polpismeni ljudje, zaveš, kako zelo potrebujemo novinarje, ki znajo dobro pisati, ki res obvladujejo novinarstvo.


November 2016


JEZA, (NEo)INFORMIRANJE, ANKETIRANJE, TESTIRANJE, MANIPULIRANJE, RADIKALIZIRANJE

Jeza in postresnica. R. Salecl, Sobotna priloga, Delo, 26.11.2016
Z besedo leta – post-truthhttps://en.oxforddictionaries.com/word-of-the-year/word-of-the-year-2016 začenja kolumno Renata Salecl, filozofinja http://www.mladina.si/171485/dr-renata-salecl/ .
Potem piše o pomanjkljivem javnem komuniciranju, oblikovanju krogov istomislečih, o vzrokih za jezo ljudi in njenih posledicah za politične procese v Evropi.
»V času, ko ogromno ljudi dobiva dnevne novice preko interneta in ko je facebook postal eden najpomembnejših posredovalcev informacij/…/ ljudje večinoma sledijo istomislečim.« Stališč nasprotne strani »mnogokrat niti ne poznajo.«
Pred volitvami v ZDA (2016) je zanimiv eksperiment izvedel časnik https://www.theguardian.com/ .
Dvema skupinama ameriških bralcev – konservativni in liberalni – je pošiljal na fb novice iz njim nasprotnih medijev – kot npr. http://www.mladina.si/ in http://reporter.si/ . Rezultat je bil presenetljiv: večina se je »zgražala nad novicami in komentarji, ki jih bere nasprotna politična stran«, «mnogi so imeli občutek, da sploh ne živijo v isti državi«, nekaj ljudi je soočenje s kritiko njihovega kandidata prepričalo, da sploh ne bodo volili, precej pa jih je »odkrilo strah«, npr. priseljenci, ki so brali grožnje z izgonom, gradnjo zidu ipd. »Eden od tujcev, ki že dolgo živi v ZDA /…/ si ni mislil, da ga njegovi sodržavljani tako sovražijo.«
Nato R. Salecl https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/slovenska-znanstvenica-leta-je-renata-salecl/241613 psihoanalitično piše o jeznih volivcih in o jezi nasploh ter o njenih nasledkih.
»Jezni beli volivci, predvsem moški z nizko izobrazbo, so se najbolj močno identificirali s Trumpom« in ga podprli v »nezadovoljstvu zaradi izgube delovnih mest in /…/ odmaknjenosti na margino«.
«Psihoanalitiki /…/ poudarjajo, da gre pri jezi za poseben problem (- posledico) potlačitve. Lahko smo npr. jezni na svojega šefa, čeprav smo morda nezavedno jezni na starše.« Vselej je »pomembno vprašanje, na koga smo pravzaprav jezni. Za nižanje življenjskega standarda ali izgubo službe lahko krivimo priseljence, toda /…/ bi dejansko morali biti jezni na korporacije, ki so /…/ prestavile delovna mesta v tretji svet.
Za Sigmunda Freuda https://sl.wikipedia.org/wiki/Sigmund_Freud so strasti vselej močnejše od racionalnih (- nacionalnih?) interesov.« Nekoč je »dejal, da jeza vodi k strahu, strah k sovraštvu in sovraštvo nas vodi v temo.« Saleclova dodaja, da »prav strah spodbuja ljudi, da si zatiskajo oči ali pa vidijo le tisto, kar hočejo.« Sprašuje se o pozornosti, »kdaj ljudje sploh nekaj opazijo« in o tem kdaj »so pripravljeni nekaj narediti, še posebej za ceno osebnega tveganja.«
Ob koncu piše o izgledih, predvsem za Evropo:
»Zaradi ameriških volitev, brexita in vzpona radikalne desnice v mnogih državah /…/ je pesimiste strah, da gre družba vse bolj v smer sovraštva in da se lahko ponovi vzpon fašizma, ki je vodil v /…/ vojno, optimisti pa upajo, da lahko ta obrat v desno odpre vrata novim progresivnim družbenim gibanje.«
Kolumnistka konča z vicem v stilu nekdanjega soproga, o tem, kako (na dejstva po)gledati drugače:
Optimistu je bil aligator http://www.livescience.com/27306-alligator-facts.html odtrgal levo roko. http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=levica . Na to de, da niti ni tako slabo kot izgleda; ga vsaj ne bodo več spraševali, »je levičar ali desničar.« http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=desnica

Lepo je v naši domovini biti - moški.
M. Stokanovič, Pisma, Delo, 25.11.2016
Bralec Majan Stokanovič (psiholog) iz Novega mesta nadaljuje temo iz Pisem 22.10. Pred kratkim je na dveh OŠ s psihotesti za nadarjene testiral 9 učencev 4. razredov, ki so jih predlagale – pretežno – učiteljice in svetovalna služba.
»Vsi testirani so bili moški? Zakaj? /…/ Kaj s tem fantom sporočamo?« Kaj si mislijo deklice, starši? Ko to omeni ravnateljici ta pravi, da na to ni pomislila.
V prejšnjih letih so običajno rekli, da so deklice pridne, odlične, fantje pa brihtni.
»Že od malega nam 'perejo' možgane z dekliškimi in fantovskimi igračami /…/ v OŠ s /…/ preferiranjem fantov, na srednji šoli z usmerjanjem v naravoslovne in bolj zahtevne smeri študija.
Še en primer s fakultete (FF UL) pred veliko leti.
Na prvem predavanju je profesor predmeta statistika za psihologe pred 120 bruckami in bruci razvil – citiram – 'Darwinovo teorijo o neumnih ženskah. V praskupnosti so bili moški in ženske enako pametni ali neumni. Ženske so čuvale otroke, pazile, da ogenj ne ugasne, nabirale rastlinje. Moški so šli v lov na medveda, tigra, na leva. Niso imeli orožja in so morali biti zelo iznajdljivi in pametni, da so ujeli zvez v past. Neumne moške je medved – lev, tiger – požrl in ostali so samo pametni /…/. Pri ženskah te selekcije ni bilo.' Večina študentov je onemela. Tisti v prvih vrstah so se nasmihali, dve brucki, ki sta edini 'imeli jajca', sta vstali, protestirali, rekoč, da pri takih profesorjih psihologije ne bosta študirali, in sta odšli. Profesor je butasto (- čukasto?) pogledal in rekel: 'Cilj je dosežen, labilne osebe niso za študij psihologije.' Z veliko zamudo čestitam študentkama in upam, da jima je v življenju uspelo.
Tako je bilo včasih, je zdaj drugače? Pozivam bralce, da napišejo svoje izkušnje z diskriminacijo žensk. Več bomo o tem pisali in brali – in tudi kaj naredili – bilje bo vsem nam.«

Ankete v prazno.
Bravo, zmagali boste na volitvah – ali pa izgubili.
Damjan Franz Lu, Nedeljski, 23.11.2016
Dejan Verčič, FDV UL (in http://www.stratkom.si/sl) pravi, da na telefonske ankete le še redko kdo odgovarja; Američanov maj kot 10%. Tako odgovarjajo »samo tisti, ki so k temu nagnjeni« in je »mogoče, da ne dobijo reprezentativnega vzorca.«
V Sloveniji imamo dolgo tradicijo javnomnenjskih raziskav. Že v 80.l. so jih izvajali na FSPN/FDV UL.
(- Glej: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/sjm/ , http://www.cjm.si/?q=contact , B.M.).
Po volitvah v ZDA - ob še nekaterih primerih razlik med anketnimi in volilni rezultati – pravi, da mu je
hči povedala, kako jih v šoli »redno anketirajo, enkrat o tem, kako se doma prehranjujemo«, kar ni njihova stvar »zato jim odgovarja tako, kot ve, da oni mislijo da je prav. /…/ ker ni nikakršna špeckahla, tako pač nekaj spesni.« In tako se otrok že v šoli nauči, da anket ne izpolnjujemo iskreno, ampak strateško, z določenim namenom, tako, da nas pustijo pri miru ali da o nas mislijo lepo, ga povzema D.F.Lu.
- Spraševalci navijajo za ene ali druge?
»Res se včasih zdi, da raziskovalne agencije z oblikovanjem vprašanj poskušajo vplivati na rezultate, vendar sodim, da /…/ mnogi vedo, komu je katera agencija bližja, in na podlagi tega se odločajo, ali bodo sploh odgovarjali in /…/ kaj bodo rekli.« Rezultate tako v resnici prikrajajo anketiranci sami.
- Kdo, kako še verjame anketi?
Težava je v tem, da »vse več ljudi ne želi povedati, kaj, če sploh kaj, mislijo. Gre za novo obliko politične pismenosti, s katero se ljudje branijo pred /…/ propagando.« Včasih so »elite strateško manipulirale z množicami (- o tem npr.: http://la.indymedia.org/news/2016/10/294178.html , B.M.) , danes pa množice strateško manipulirajo z elitami.«

EKONOMISTI, ZDRAVNIKI, SINDIKATI, VLADA; PLAČE, J… JAVNI SEKTOR, INVESTICIJE; SLO, EU, ZDA

Vladne zagate s proračunom. V pasti Bruslja in bogov v belem.
Bojan Glavič, Nedeljski, 23.11.2016
O-b zdravniški stavki, plačah in pogajanjih s sindikati, zaradi katerih se proračun sprejema v časovni stiski ter priporočilih evropske komisije (EK) govorijo trije ekonomisti povezani z UL.
Jože Mencinger, upokojenec, PF UL, nekdanji rektor (- Desetletja spremlja gospodarska gibanja v Sloveniji, Jugoslaviji in EU: http://www.eipf.si/publikacije/, B.M.) meni, da bi morali kritike iz Bruslja kar spregledati. »Njena pravila glede varčevanja so povsem napačna, napačne so bile tudi njene ocene v preteklosti. /…/ mi zmerom preveč poslušamo in ubogamo. Ob sedanjih nizkih obrestnih merah je namesto stiskanja pasu smiselno odplačati nekaj starih dolgov in jih zamenjati z novimi«, kar bi morda »zadoščalo za pokritje zdajšnjih zahtev sindikatov.« Z nadaljevanjem bruseljskega varčevanja »bomo ustavili trenutna dobra gibanja, ki so se začela, ko smo malo pozabili na Zujf«. (- tj. zakon o varčevanju v javnem sektorju iz 2012. B.M.)
J. Mencinger pravi, da je zgrešenost ocen EK dokazal ekonomist Velimir Bole http://www.eipf.si/sodelavci/ , vendar je minister Dušan Mramor o njegovi analizi »obvestil vsemogočnega nemškega finančnega ministra Schaubla, ki mu je (ministru) dal prav. »Kazalo je že, da bodo pod pritiskom kar nekaj finančnih ministrov v EK začeli razmišljati o škodi, ki jo povzročajo o nesmiselnimi /…/ 'zlatimi pravili'. Nič od tega, vse skupaj je zamrlo, EK pa se še naprej igra z usodami milijonov državljanov EU.«
J. Mencinger se je pokazal precej jasnovidnega, ko je o plačnem sistemu, »ki ga je v času Janševe vlade (2008) sestavil minister za javno upravo Gregor Virant, zapisal:
»Ministru Virantu je uspelo iz zdravnikov, sodnikov, vojakov in profesorjev ustvariti državne uradnike in uničiti njihove plačne sisteme. Po končanem mandatu bo lahko ugotovil. Da bodo plačna razmerja pribl. Taka, kot so bila pred začetkom njihovega preurejanja… Ker trg dela ni konkurenčen, je za določitev pravega razmerja med plačami odločilna družbena moč posameznega poklica, ki se uveljavlja prek sindikata in siceršnjih vplivov posamezne skupine. Absolutno raven določi skupina z veliko družbeno močjo, pri nas npr. zdravniki, ki reformo /…/ izkoristi za povečanje svojih plač. To/…/ poskusijo še druge skupine, npr. učitelji. A ker nekajdnevna stavka učiteljev naredi /…/ več veselja kot škode, se lahko le približajo razmerju pred tem.«
Nato poklicni vojaki, policisti, cariniki in »še drugi. Kakorkoli, še predno se reforma konča, so relativna razmerja /…/ kakršna so bila pred reformo, absolutna vsota za plače pa je precej višja.« Usodnejše je »uničenje bolj ali manj avtonomnih sistemov, prilagojenih /../ skupinam 'državnih uradnikov' z različnimi sistemi napredovanj.« Tako so »napredovanja na univerzah urejena povsem drugače kot v vojski, policiji ali zdravstvu.« Dobimo »rigidni sistem, ki ga bo treba neprestano popravljati, vsako popravljanje pa bo pripeljalo do novih prepirov med poklicnimi skupinami in znotraj njih.«
Osem let potem ocenjuje, da »Virantov 'administrativni uspeh' sodi med 10 najbolj škodljivih ukrepov slovenskih oblasti po osamosvojitvi.« Dodaja, da bi njegov članek moral prebrati sedanji minister Koprivnikar in drugi, ki »menijo, da se je svet začel, ko so prišli na oblast.«
Bogomir Kovač, EF UL glede enotnega plačnega sistema pravi, da »imajo zdravniki prav, ko želijo izstopiti. Ta sistem bi bilo res treba /…/ decentralizirati, saj obstajajo prevelike razlike med posameznimi plačnimi skupinami. Tega ni mogoče spraviti na skupni imenovalec in dolgoročno vzdržati. V sistem, ki vključuje več kot 150.000 ljudi, ne morete zajeti vseh fines, zato /…/ nikoli ni deloval.« Bolje bi bilo imeti skupna merila in znotraj skupin urejati variabilnost plač.
S sindikati se bo lažje pogajati, priporoča B. Kovač, če bomo pokazali jasnejše, bolj argumentirano, stališče do EU. »Na nekaj neumnosti EU smo v preteklosti že pokazali /…/. EU uporabljamo el za manipulacijo in se nanjo sklicujemo kot na nekakšnega boga /…/. To se nam maščuje tudi pri sprejemanju proračuna in pogajanjih s sindikati.«
B. Kovač tako kot večina državljanov stavki zdravnikov nasprotuje, saj z njo daleč najbolj plačan del javnega sektorja želi ob vladni časovni stiski /…/ izsiliti še večje plače. »Zdravniški ceh zaradi svojega posebnega položaja ne bi smel stavkati, tako kot vojska. Fides se /…/ igra z usodami ljudi in ogroža njihovo zdravje /…/ in naravnost izprijeno je, da postane del političnih manipulacij ljudi, ki so zavezani k opravljanju svojega poklica. Njihov sindikat sploh ne bi smel imeti na razpolago /…/ tako usodne stavke«, je ogorčen Kovač.
Maks Tajnikar (- EF UL, poznavalec ekonomike zdravstva: http://www.ef.uni-lj.si/content/static_slovene/predmet/predmet.asp?l=5&li=22&predmet_id=194021 , B.M.) tako kot Mencinger, pogajanja z zdravnikov in javnim sektorjem poveže z varčevanjem po napotkih EK.
»Že doslej smo močno zmanjšali primanjkljaj z lanske (2015) 1,2 milijarde na letošnjih 0,7. /…/ Radi pozabljamo, da denar za javni sektor ni vržen stran. Celo Trump se tega zaveda in je napovedal pravo keynesijansko politiko« z vlaganji v mostove, infrastrukturo, bolnišnice. /…/ denar, ki gre za plače javnega sektorja, ni le strošek, kot rada razlaga GZS«, saj »bo z njim nekaj več kupil in to je dobro za potrošnjo, gospodarstvo in državo.«
(- Preberite, kaj o J.M. Keynesu, njegovih uspehih in nasprotnikih piše Britanec: http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/keynesova-splosna-teorija-po-80-letih.html, B.M.)
Drugačnega mnenja pa je M. Tajnikar o prejšnjem finančnem ministru D. Mramorju (- njegovemu kolegu z EF UL.), ki je resda »veliko govoril o varčevanju, kar je bilo všeč Nemčiji, a v praksi ni delal večjih rezov. Pokazalo se je, da si z manj skrajnim varčevanjem gospodarstvo opomore in potem lahko /…/ zmanjšaš primanjkljaj. Tudi sedaj je treba biti malce drzen in iznajdljiv.« Pri teh zahtevah EK gre za »prisilo tretjerazrednih uradnikov«, ki pa »z zgrešenimi ocenami vplivajo na naše bonitete /…/ a na (finančnih) trgih je zdaj poplava denarja, zato se ni treba bati kot nekoč.«
Tajnikar opozarja še na nabave medicinske opreme, ki je – poleg korupcije - preplačana »tudi zato, ker zdravniki niso motivirani /…/ za nakup po čim nižji eni.« To bi se moralo odraziti v njihovi plači, kar v sedanjem plačnem sistemu ni mogoče. »V zdravstvu je potreben bolj fleksibilen sistem, kjer ni vse vezano na plačne razrede. Sindikati naj se potem pogajajo o plačah znotraj kliničnega centra, ne z ministrom«.

Nepreslišano.
M. Cerar, (Večer), Dnevnik, 23.11.2016
Predsednik vlade Miro Cerar o ozadju stavke zdravnikov:
»Če bi bila naša vlada lahek plen lobijev, se ne bi trdo pogajali z zdravniki, sindikati, ne bi imeli toliko sporov z interesnimi skupinami. Zato se vse trese. Ker vidijo, da prihajajo spremembe. Tisti, ki so vložili interpelacijo« (- SDS, proti ministrici za zdravje) »so del zgodb, ki so državo pahnile v krizo. Spomnimo se, v čigavem času na oblasti je nastala bančna luknja, ki smo jo morali zakrpati vsi.
(- Glej analizo J.P. Damjana https://damijan.org/2013/02/18/bancna-luknja-leva-ali-desna/. B.M.)
Zato je na mestu vprašanje, kdo je bil /…/ izpostava lobijev…
Stavka zdravnikov je v škodo pacientov. Pogajali bi se lahko tudi brez stavke. Ne moremo če mejo, ki bi porušila celoten sistem plač v javnem sektorju, a smo konstruktivni, marsikje gremo zdravnikom naproti.«

Na popravo krivic čakamo že 8 let.
Igor Dernovšek, Dnevnik, 23.11.2016
Darja Vrečko, Sindikat uslužbencev plačne skupine J (PSJ) http://www.sindikat-supsj.si/ , zastopa pomožno, spremljevalno osebje, blagajnike, knjigovodje, tajnice, perice, kuharje, hišnike, telefoniste, voznike…. Od teh 40.000, četrtine vseh javnih uslužbencev, jih 9.000 prejema minimalno plačo.
Že leto dni po uvedbi plačne reforme (2008) so sindikati in vlada ugotovili številne anomalije, ki naj bi jih uskladili do l. 2010. Nato so se pogovarjali, a se ni zgodilo nič, ugotavlja D. Vrečko.
»Verjeli smo, da se bodo /…/ borili tudi za nas« a so »sindikati poskrbeli zgolj za poklice in delovna mesta, ki za njih pomenijo jedro in večino članstva /…/ uslužbenci PSJ pa smo bili v svojih zahtevah in predlogih vedo prezrti /…/ potisnjeni v ozadje.«
- Zdaj je vlada ponudila 10 milijonov za skupino J, sindikati zanjo zahteva 28 milijonov…
»Za odpravo anomalij v vsej PSJ J to ni dovolj, je pa /…/ napredek, /…/ tudi po zaslugi našega sindikata. Vse več ljudi /…/ podpira rešitev problemov /…/ J.« Vlada je tokrat bolj pripravljena na reševanje, zaradi 40.000 glasov na volitvah.
Za odpravo osnovnih težav bi potrebovali 20 milijonov, za vse od 45 do 50 milijonov evrov.
- Kakšne so te anomalije?
Številna delovna mesta so uvrščena nižje od 16. plačnega razreda, ki omogoča minimalno plačo. Čistilka je npr. v 6. pl. razred s 557 evri bruto plače in ji mora vlada doplačevati 233 evrov. Hišnik z 39 leti delovne dobe prejema 733 evrov bruto, kuhar s 16 leti zasluži 34 evrov nad minimalcem.
- Glavni krivec, da se to ni uredilo…
»…so /…/ reprezentativni sindikati s SVIZ na čelu. Že prvi dogovor l. 2009 je določil, da se bodo sindikati javnega sektorja takoj začeli pogajati /…/ zlasti za delovna mesta v PSJ. Tega /…/ niso storili. /…/ Dosegli so številne ugodnosti nekaterim bolje plačanim poklicem, npr. pri napredovanju učiteljev za 13 pl. razredov«, čeprav zakon to omejuje na 10.
V dogovoru z vlado za leta 2012-2014 so pristali na znižanje vseh plač v javnem sektorju za 8%. Tudi tistim z najnižjo plačo, čemer se je čudilo tudi ministrstvo, pravi D. Vrečko.
- Kaj pa vlade?
Če (reprezentativni) sindikati niso znali analizirati težav PSJ in predlagati rešitev, je »težko ocenjevati, kakšen bi bil interes vlade.«
- Zaradi nezadovoljstva z reprezentativnimi sindikati ste ustanovili svojega. Boste uspešnejši?
Uslužbenci »PSJ se ne moremo boriti za svoje pravice /…/ če smo po koščkih razdeljeni v različne sindikate«, v katerih predstavljamo manjšinski del.
- Vključili ste se v http://www.konfederacijasindikatov.si/ , ki ni želela v pogajalski skupini…
Sindikat SUPSJ so ustanovili julija 2015, pravi D. Vrečko, in članstvo v KSS je olajšalo nekatere postopke. Zdaj so usmerjeni v ozaveščanje uslužbencev PSJ, da bi dosegli 6000 članov, saj je za reprezentativen sindikat potrebno 15% zaposlenih. Pri odpravi velikih krivic »smo še daleč od cilja«.
- Imate svoje predloge za odpravo anomalij?
»Da«. Verjetno smo edini sindikat, ki ima /…/ analize konkretnih primerov in predloge, kako ljudem v PSJ zagotoviti /…/ pošteno plačilo za pošteno delo.«
Najprej bi morali vse poklice do 16. p. razreda poenotiti v izhodiščni 16. p. razred. Poklici s IV. St. izobrazbi bi imeli za izhodišče 19.p.r., V. st. izobrazbe 23.p.r., VI. st. 27.p.r. in VII.st. 30. p.r. Nato bi se določil čim krajši čas za umestitev teh poklicev med 16. in 30. p.r.
Na novo bi morali urediti napredovanja, in za vsakih 10 let dodali napredovanje za en p.r.
- Ste predloge posredovali vladi?
Ker se je KSS izločila iz pogajanj predlogov za reševanje anomalij SUPSJ ne more posredovati vladi. Nanjo se obrača z odprtimi pismi, ponudbami za sodelovanje…
- Kaj pa zahteve za izstop iz plačnega sistema?
- Ta sistem lahko ob odpravi anomalij ostane. Če ga bomo »vzpostavljali na novo, mora slediti temeljnemu načelu zakona o sistemu plač v javnem sektorju /…/ enako plačilo za enako /…/ delo.«

Utrinki.
B. Koprivnikar, Delo, 28.11.2016
Časnik v rubriki z zanimivi izjavami objavlja dve taki Borisa Koprivnikarja, ministra za javno upravo:
(1) »Zavzemamo se za javno zdravstvo, javno šolstvo … /…/ za Slovenijo, ki bo služila dobrobiti /…/ in Slovencev.«
(2) »Živim pa lepo življenje. Nimam nobenih težav. Plača mi kot javnemu uslužbencu postopno raste, kar je tudi zame dobro… Moje življenje v tej državi je lepo, stabilno, javni sistemi delujejo. Ko sem bolan, grem k zdravniku in me sprejmejo, otroci hodijo v šolo, ki je brezplačna, ceste so urejajo… »
(2: Ozadja, Delo, glej povzetek intervjuja v teh Pogledih, B.M.)

Brez kompasa in brez nadzora. Pogajanja z javnim sektorjem.
I. Dernošvek, Dnevnik, 26.11.2016
Burno dogajanje med sindikati in vlado še pred razpletom komentira Igor Dernovšek.
»Nenehno spreminjanje stališč in panične reakcije« vlade »kažejo, da je popolnoma izgubila kompas«. /…/»Res je /…/ večino težav v javnem sektorju podedovala /…/. 'Virantova' plačna reforma iz l. 2008 (tik pred volitvami) in enotni plačni sistem sta sicer imela dober namen« - znižanje stroškov in primerljive plače - a se je sfižilo že v startu. Plačna nesorazmerja so se še stopnjevala z ločenim dogovarjanjem in ljubosumnostjo med sindikati. Popravki sistema ministrice Krebsove so končali v predalu. Kasnejše vlade so le še krpale proračune z vsakoletnimi dogovori tik pred zdajci.
Cerarjeva vlada (letos) »tava med pogajanji o sprostitvi varčevalnih ukrepov in novim plačnim zakonom, večkratno prekinitvijo pogajanj /…/ protipredlogi«, sporazumom z zdravniki, za katerega ne ve, kje dobiti denar in ki sproži spor v koaliciji, ob opozicijski interpelaciji ministrice…
Komentator meni, da je za to zagato kriva sama. »Že konec lanskega leta je /…/ s sindikati podpisala dogovor« o »nadaljevanju postopnega odpravljanja varčevalnih ukrepov do l. 2019« in je »vedela, da mora dogovor spraviti pod streho do (novembra 2016) sprejetja proračunov«.
Res jo »tiščijo zaveze do Bruslja in da so sindikati trdi pogajalci«, a bi se namesto spreminjanja stališč morala zadeve lotiti drugače.
Pametneje bi bilo, svetuje I.D., da bi se lotila reševanja težav »pri najslabše plačanih javnih uslužbencih« (- skupina J!) in s tako dobro piarovsko potezo »ustavila veter v jadrih sindikalnih zahtev. Stavko zdravniške elite, ki škodi predvsem ugledu njih samih pa /…/ pustila, da se izpoje.«
Če pa – ta ali bodoča – »vlada nima poguma, sposobnosti in finančnih virov za temeljito popravo anomalij v enotnem plačnem sistemu, je bolje, da ga ukine /…/ in pogajanja prepusti posameznim ministrstvom, Slabše /…/ pač ne more biti.«

ŠTUDENTI, '/…/ UNIVERZA'; PROFESORJI; ZASEDBA, KARIERA, DODATKI; FF, FDV, PF, UL


Dediščina zasednikov fakultete je še vedno živa.

Mojca Zabukovec, Delo, 26.11.2016
Na FF UL http://www.ff.uni-lj.si/ so se predstavile samoorganizirane skupine, ki so nastale ob zasedbi fakultete pred petimi (5) leti.
Konec l. 2011. ta se v Lj. zgodili dve protestni zasedbi.
Aktivisti gibanja Okupirajmo 15o so zasedli prostor pred Borzo (BOJZA http://www.mladina.si/108122/15o-leta-2012/).
Študenti in zaposleni v gibanju Mi smo univerza pa so zasedli FF (- 23.11.20111 do 23.1.2012) in zahtevali »polno financiranje študija, konec bolonjske reforme, demokratizacijo univerze in štipendije za vse«, so pisali v Delu 23.11.2011. (- Glej video s konca leta: https://www.youtube.com/watch?v=R6fW3OF5ZiM Po javni tribuni v avli FF so v članku zapisali:
»Med materialnimi težavami /…/ poudarjajo zlasti hudo prostorsko stisko na FF, izkoriščanje s prekarnim zaposlovanjem, uvajanje plačljivih oblik študija in individualno financiranje doktorskega študija. Kritični so tudi do bolonjskega procesa, saj /…/ kakovost študija z njegovo uvedbo pada.«
V naslednjih dveh mesecih so opozorili na aktualne družbene, zlasti visokošolske teme in ob zaključku poudarili, da so pridobljene organizacijske izkušnje in vsebinska izhodišča »pomembna popotnica v boju za javno, brezplačno in družbeno angažirano visoko šolstvo«, piše M. Zabukovec.
(- Glej dokumentacijo, objavljeno marca 2012 https://www.youtube.com/watch?v=iW2_wqjP8Sg . )
Pet let kasneje je študentsko društvo Iskra pripravilo skupščino skupin, ki so se organizirale po zasedbi. Iskra ugotavlja, da so študenti pozneje sicer dobili svoj prostor na fakulteti, pa senat FF ni glasoval o nobeni zahtevi zasedbenikov.
Na FF je tudi tehnično osebje dobilo glasovalno pravico v senatu, so povedali na skupščini.
Študenti skupine antropologov Angažirani so se borili za pravice migrantskih delavcev in izbrisanih, nekateri so dejavni v socialnem centru Rog.
V skupini Stvarnost, s študenti FF, AGRFT, ALU in prekarno zaposlenih, ki je nastala v času rezov v javne finance l. 2012 s pomočjo kratkih filmčkov premišljujejo o težavah današnje družbe, npr. Resnica o varčevalnih ukrepih: https://www.youtube.com/watch?v=Kx6mKDHYfmA . Opozorili so, da se je število (- fakultetnih?) pedagogov zmanjšalo za 9%, raziskovalcev pa za četrtino.
Maša Filipovič Hrast, Tomaž Deželan in Mirt Komel, raziskovalci FDV UL, so po analizi ugotovili, da so »nove razmere najranljivejše dele akademske skupnosti potisnile tudi čez rob«; na eni od fakultet (- FDV UL?) je prekarno zaposlenih, s pogodbami, več kot 40% akademskega osebja. Medtem so si, kot je pisala Tina Kristan v Delu, na 9 fakultetah vodilni profesorji izplačevali dodatek.
L. 2014 je Lea Kuhar v diplomski nalogi: Zasedba FF zapisala, da je bila vzrok za propad zasedbe neodzivnost vodstva fakultete in UL, pa tudi profesorjev, raziskovalcev in študentov. http://www.mss.si/datoteke/dokumenti/diplomske/2014/kuhar_diplomska.pdf
Zasedba je bila po njenem »legitimen in upravičen protest, toda današnji akademski kolegij in širša družba ga nista sposobna spoznati«, jo povzema M.Z. Visokošolske institucije so »prek sprejetih neoliberalnih reform s postopnim vpeljevanjem korporativnih in menedžerskih praks izgubile še zadnji /…/ košček avtonomnosti /…/.« Poučevanje in raziskovanje sta se »specializirala in disciplinirala prek tržne naravnanosti študijskih programov pa tudi ideološko cenzurirala«,navaja M.Z.
(- Prisluhnite predstavitvi/predavanju: https://www.youtube.com/watch?v=eFBJRZ5z6Pg . B.M.)

'Zgodba o dodatkih.'
T. Kristan, Delo, 26.11.2016
»Lani sem izvedela, da si nekatere fakultet izplačujejo dodatek za stalno pripravljenost. Poznejši odgovori nekaterih fakultet so nakazovali, da se v ozadju te zgodbe skriva več. Upam, da bomo kmalu doživeli zgodbe.« (-Prispevke https://www.linkedin.com/in/tinakristan letošnje nagrajenke za raziskovalno novinarstvo smo povzemali v teh Pogledih, glej arhiv v 2015, 2016, B.M.)
»Za prihodnost dobrega – tudi časopisnega – novinarstva me ne skrbi. Se pa sprašujem, kdaj bodo nekateri razumeli, da medij ni tovarna hrenovk, in tudi novinarstvo ni branjenje svojih prijateljev.«

Kontrolna točka.
T. Kristan, N. Gole, Delo, 28.11.2016
Dve nagradi društva novinarjev http://novinar.com/drustvo/arhiv/novinarske-nagrade-dns/ je prijelo uredništvo Delovih Ozadij http://www.delo.si/ozadja.
Poleg ekipe Anuške Delić, ki je delala pri projektu https://sl.wikipedia.org/wiki/Panamski_dokumenti je bila nagrajena tudi Tina Kristan https://twitter.com/TinaKristan za razkritje afere Dodatki.
Konec novembra 2015 je Delo objavilo prvi članek o izplačevanju dodatka na stalno pripravljenost na nekaj (9) fakultetah UL. https://www.uni-lj.si/ Leto dni potem piše v 'kontrolni' rubriki o ugotovitvah kriminalističnih preiskav, ki so v ¾ končane.
Ovadenih je 15 oseb, zaradi suma 60 kaznivih dejanj zlorabe položaja. Oktobra je specializirano državno tožilstvo dobilo ovadbe za štiri osebe, tudi za Metko Tekavčič , dekanjo EF UL in Dušana Mramorja, nekdanjega dekana EF (- tudi predsednika UO UL in finančnega ministra, B.M.)
EF UL http://www.ef.uni-lj.si/ , kjer so izplačali največ dodatkov, je zahtevala, da ministrstvo za javno upravo izvede nadzor in časnik je od MJU pridobil sklepno poročilo, iz katerega je razvidno, da so vsi očitki dekanje EF neutemeljeni.
UL je sredstva (za dodatke) porabljala nenamensko, brez pravne podlage, je ugotovilo MIZŠ http://www.mizs.gov.si/ , z ministrico Majo Makovec Brenčič na čelu (- ta je tako kot D. Mramor od EF prejete dodatke vrnila, B.M.). Zato je MIZŠ od UL zahtevalo, da vrne v proračun 781.000 evrov. Ker univerza tega ni storila, je MIZŠ to sklenil izterjati po sodni poti in o tem bo na okrožnem sodišču v Lj. najkasneje januarja 2017 razpisana glavna obravnava. (- 12.5.2017: http://www.zurnal24.si/afera-dodatki-kriminalisti-ovadili-18-oseb-sodnik-bo-odlocal-o-vracilu-denarja-drzavi-clanek-289220 , B.M.)

Vozniki, ljubimci, znanstveniki. Znanost in (nad)povprečnost.
M. Ambrož, Objektiv, Dnevnik, 26.11.2016
O kariernih znanstvenikih in nesložnih profesorjih piše Matjaž Ambrož (PF UL in IK pri PF: http://www.inst-krim.si/index.php?id=110 ).
Začne z mnenjem moških, raziskovalno ugotovljenim, da jih je 80% nadpovprečnih voznikov in 99% nadpovprečnih ljubimcev. Z nekaj subjektivne (- alternativne samoevalvacije?) idealizacije dosežkov in sposobnosti, ki »zmehča ostre robove stvarnosti«, piše.
Ko se s tem našim mnenjem soočijo mnenja drugih o nas »nastanejo težave. Prihaja do špetirov, zamer, užaljenosti itd. /…/ v različnih socialnih okoljih, od vrtca do doma starejših občanov.
Dober primer je univerzitetno okolje. (- Konkreten primer malo bolj spodaj.)
Povprečen karierni znanstvenik je v samoevalvaciji zelo podoben povprečnemu moškemu«. (- Glej zgoraj…!) »V kolektivih, kjer je velika večina članov globoko prepričana o svoji nadpovprečnosti, so trenja neizogibna. Posameznik dobi vtis, da bi mu glede na zasluge pripadalo več, /…/ enako zase mislijo tudi preostali.« Nič novega, piše M. A. in opozori na spoznanja Maxa Webra https://de.wikipedia.org/wiki/Max_Weber .
V predavanju Znanost kot poklic, 1917, (- glej pogovor naših sociologov o tem stoletje kasneje: https://www.youtube.com/watch?v=i830jk8l_wI , B.M.) zastavi vprašanje, kako obvarovati znanstvene novince pred »razočaranjem, ranjenim samoljubjem in deziluzijami, ki jih bo prinesla poklicna pot«. Weber predlaga, da se nadebudne univerzitetnike »vpraša: (- MR, dr.- berite naprej!)
'Ali mislite, da boste zdržali, ko bodo leto za letom prosperirali povprečneži, ne da bi pri tem sami postali zagrenjeni in pokvarjeni?'
Novinci bodo /…/ odgovorili, da bodo zdržali, saj 'ljubijo svoj poklic'. Ob tem Weber lakonično navrže, da je vsem tem zatrdilom navzlic le pri redkih doživel, da bi jo odnesli 'brez resne notranje škode'.«
(- M. Weber je to opazil pri zaposlenih na univerzah nemško-avstrijskega stila, ki smo ga nekaj podedovali tudi mi … : https://de.wikipedia.org/wiki/Humboldt-Universit%C3%A4t_zu_Berlin ,
Albert-Ludwigs-Universität Freiburg, Ruprecht-Karls-Universität Heidelberg, , Universität München , Universität Wien . B.M.)
M. Ambrož nadaljuje o »zdrahah v univerzitetnem okolju«, s primerom iz neke tuje institucije, s katero je naša podpisala sporazum »o pedagoškem in raziskovalnem pobratimstvu«. (- Povprašajte na: http://www.pf.uni-lj.si/mednarodno-sodelovanje/bilateralni-fakultetni-sporazumi-o-mednarodnem-sodelovanju/ , B.M.)
»Lepo so me sprejeli in se angažirali okrog mene tudi zunaj kurikula: peljali so me v prijetno gostilno« /…/; pri ogledih znamenitosti je potrpel.
In »kmalu zaslutil, da na odd., kjer gostujem, vlada žalostna nesloga. To mi je potrdil tudi moj gostitelj, profesor H. Pripovedoval mi je o razmerah na odd. in o kolegih prof. A. in B., ki da sta sprta«, ker je prof. A. »prepričan, da je prof. B. v znanstvenem pogledu ničla. Toda B. je prav nasprotnega mnenja: /…/ da je ničla A. 'In tisto, kar je /…/ zanimivo, dragi kolega', me je H. zaupljivo prijel za laket, 'je to, da njuni stališči sploh nista disjuktivni – v bistvu imata prav oba.'
M.A. namigne, da odd., kjer so zaposleni H., A. in B. »pripada krogu institucij zahodnoevropskega tipa, kjer gojijo strpnost in spore rešujejo na kultiviran način. Vodstvo si na različne načine prizadeva za večjo složnost in povezanost zaposlenih«, mdr. z »iznajdbo sodobne psihologije dela, t.i. teambuildingu«, t.j. »da morajo profesorji občasno plezati po vrveh in splavariti po hitrih vodah«, kar »menda krepi ekipni duh in /…/ kolegialnost.«
M.A. meni, da je to/ta »nesmisel«, ki »približno toliko krepi kolektiv /…/ kot lahko sveče, šampanjec in čipke prebudijo usahlo ljubezensko strast«, po Cosmopolitanu http://www.cosmopolitan.es/ .
Za »blaženje poklicnih nezadovoljstev« predlaga, da preizprašamo »svoj pogled na svet in /…/ svoje razumevanje« vloge znanstvenika. Kakšna je ta?
»Če verjamemo razmislekom L. Nikolajeviča Tolstoja http://www.cd-cc.si/sl/glasba/tolstoj-iskalec-resnice-9845/ v njegovi zreli dobi, je smiselnost znanosti vprašljiva. Znanost nas zalaga s preobiljem bolj ali manj berljivih člankov, ni pa sposobna odgovoriti na dve ključni vprašanji: 'Kaj naj delamo?' in 'Kako naj živimo?' (- Glej: https://en.wikiquote.org/wiki/Leo_Tolstoy#Quotes ; to je navedel M. Weber v onem predavanju, B.M.) Če nam znanost ne daje odgovora na /…/ vprašanji, potem nemara le ni tako usodno biti zgolj povprečen znanstvenik – lahko si oddahnemo«, saj s te perspektivne distance »postanejo prestižna vprašanja nadpovprečnosti in zaslužnosti nepomembna. /…/ na dušo pa potrka blagodejna spokojnost.«

VZGOJA; PODJETNIŠTVO; PREKARIAT; ZDRAVJE; DELAVCI; UPOKOJENCI

Položnice v šole.
A. Pašić, Dnevnik, 28.11.2016
O družinski in šolski vzgoji s katero bi pripravili mlade na denar, na življenje… piše Ahmed Pašić
(- socialni antropolog http://www.zurnal24.si/ahmed-pasic-intervju-singapur-clanek-263003 ). Začne z matematiko, obveznim predmetom v OŠ in srednjih šolah, pri katerem mladi ne uživajo. Dejstvo je, »da ima zelo malo ljudi splošne koristi od raznih polinomov, zaporedij in kombinatorike, /…/ vektorjev /…/, po drugi strani pa /…/ posvečamo občutno premalo pozornosti tistim osnovnim matematičnim zgodbam, ki bi nam lahko /…/ prav prišle v življenju.«
A. Pašić meni, da je »izobraževanja o podjetništvu v prvih 13 letih šolanja /…/ veliko premalo./…/
Ko sem se pogovarjal z učiteljico na OŠ v Sloveniji in jo vprašal« o podjetništvu, je povedala, da »posamezne aktivnosti izvajajo pri nekaterih krožkih, drugače pa so učitelji prepuščeni /…/ svoji iznajdljivosti.«
(-Nadaljuje z položajem in vzgojo delavskega razreda včeraj in danes.)
»Živeli smo v prejšnjem sistemu, ko je bilo drugače, zlasti v večjih industrijskih mestih. Ljudje so takrat dobili službe brez večjih težav, saj je vsak večji kraj imel 'fabr'ko'« in pogosto so »v istih podjetjih delali tudi njihovi otroci. Tradicija se je nadaljevala iz generacije v generacijo. /…/ tudi z osnovno šolo si lahko dobil priložnost.« /…/
»Vsaka šola je nekaj vredna, ampak spomnim se, da smo se v 90.l. po gimnaziji množično vpisovali na študij komunikologije http://www.fdv.uni-lj.si/ , ker je bila to nova smer in se nam je zdelo 'kul' študirati nekaj novega. Nihče od nas se takrat ni spraševal, kje bomo dobili delo po končanem študiju, saj so profesorji na naša vprašanja o /…/ zaposlovanju p diplomi dajali /…/ odgovore, ki so spominjali na /…/ meglo. Zvenelo je kot 'se bo treba znajti'. Saj nekaterim je uspelo, ampak večina je prišla do točke, ko niso več vedeli kako naprej, /…/ se odločili za – ponovno študiranje -druge smeri, poklic, ki ni imel nikakršne povezave s študijem, ali pa so enostavno odšli v tujino.
(- A.P. je po doktoratu in uspešnem aktivizmu na J/…/ odšel v Singapur. https://www.facebook.com/746258758773767/videos/1207549509311354/ . B.M.)
Danes velikih tovarn ni več in je rešitev iskati v »tujih investicijah, novih idejah, podjetništvu in obrtništvu. Tudi visoka izobrazba danes ne pomeni, da boste dobili službo.« /…/
Predlaga vzgojo za položnice in za življenje:
»V šolski urnik (- najbrž misli na kurikulum…), pa tudi urnik staršev /…/ ne bi bilo slabo dodati tudi nekaj ur o tem, kaj so položnice.« V smislu: toliko je prihodkov, toliko računov, kaj če ne plačamo, kaj je izvršba, zamudne obresti, kje poiskati pomoč ipd.
»To so osnove vsake družine. Občutek imam, da preveč mladih v Sloveniji ne ve, kaj so položnice /…/ ker jih plačujejo izključno starši. Tudi /…/ v zrelih letih še vedno živijo pri starših«, nič ne prispevajo a »bilo bi pošteno, če bi /…/ finančno pomagali staršem pri plačevanju računov.« Razvili bi si splošno odgovornost, in okrepili družinske vezi.
(- Konča z matematiko in nasvetom mladim:)
»Starši lahko svoje otroke naučijo /…/ uporabne matematike, saj so ravno oni tisti, ki pogosto /…/ z nezadostno visokimi plačami in pokojninami mojstrsko krmarijo med čermi /…/ zato izkoristimo njihovo bogato matematično znanje, preden začnemo samostojno živeti.«

Demografija in prekariat.
P. Kozina, Pisma, Dnevnik, 28.11.2016
Na bralca Petra Kozino iz Lj. je na TVS je v Tedniku velik vtis naredil prispevek o prekarnih delavcih.
»Prikazal je brezup mladih, ki morajo delati v pogojih, ki so mladih študiranih povsem nevredni. Res je, da naše fakultete proizvajajo nožico diplomantov z nezaposljivimi poklici, in na ta način poskrbijo za to, da je manj brezposelnih, saj se mladi vpisujejo na nadaljnji študij in na tak način dobimo množico doktorjev, ki pa prav tako ne najdejo drugačne zaposlitve kot prekarne. Seveda /…/ jim je povsem jasno, da si brez redne zaposlite in s tem socialnega ter zdravstenega družine pač ne morejo privoščiti. Ne morejo se niti zanašati na pomoč staršev, saj imajo ti /…/ največkrat tako mizerne pokojnine, da sami komaj preživijo.
Mladi naj bi skrbeli za primerno demografsko sliko Slovenije, pa žal ne morejo«, ker delodajalce zanima samo dobiček. »To pa je zelo kratkovidno gledanje, saj bolj ko se bo nižala kupna moč prebivalstva /…/ manjši bo dobiček in /…/ delodajalski mošnjiček /…/.
Čudi ga, da stranke ne vidijo tega problema, »morda z izjemo ZL. Čas imajo za plače in regres v javnem sektorju /…/ in pa še za zdravniške plače /…/ in morda za drugi tir. /…/Draga vlada in poslanci, kako si mislite, da bo ta množica ljudi, ki imajo komaj za preživetje, osnovala družine in poskrbela, da bo narasla nataliteta, ki nas /…/ reši iz tega začaranega kroga? No /…/ potrudili ste se za vpis /…/ vode v ustavo, sicer pohvalno, bojim pa se, da nas mislite peljati žejne čez vodo.«

Lenuharski in goljufivi? Ne, le utrujeni…
R. Ivelja, Dnevnik, 24.11.2016
O starejših delavcih in (pre)mladih upokojencih piše v komentarju Ranka Ivelja.
»V Sloveniji je zaposlenih samo 35% starejših od 55 let«; od dežel OECD jih je manj le še v Grčiji in Turčiji. Analitiki te organizacije kažejo na vzorne Skandinavce in namigujejo, da »premnogi naši sodržavljani že pri rosnih 55 letih raje čepijo doma, izigravajo premehka pravila zavoda za zaposlovanje /…/ preštevajo /…/ evrčke socialne podpore in čakajo na upokojitev.«
So torej pridni Slovenci postali lenuhi in goljufivci? Se psiholog Anton Trstenjak obrača v grobu? Bil je namreč »prepričan, da sta delavnost in poštenost ključni črti slovenskega značaja. (- A.P je pisal tudi o pečatu alpskega, mediteranskega in panonskega vpliva, pa o šibki politični ustvarjalnosti… http://ars.rtvslo.si/2015/06/anton-trstenjak-podobe-slovenskega-cloveka/ http://www.inst-antonatrstenjaka.si/institut/trstenjak.html, B.M.)
Komentatorka se ob (OECD http://www.oecd.org/ ) podatku, da pri naš živi v revščini vsak šesti starejši od 65 let, sprašuje, zakaj – »ko bi se lahko z nekaj truda sami izkopali iz nje.« Podatki tudi kažejo, da »so dohodki 4-članske družine, v kateri sta zaposlena dva starša, le za desetino višji od dohodka družine«, kjer je zaposlen le eden, dobiva pa socialno pomoč.
»Težava ni v tem, da bi bile socialne podpore previsoke, temveč da so plače celih kategorij zaposlenih tako mizerne. Ne gre torej kriviti ljudi, ki so se smotrno odločili /…/ temveč razmere, ki jih v to silijo. /…/ Eden od vzrokov za to, da se toliko delazmožnih sljudi odloči za prezgodnjo upokojitev, leži v delovnem okolju. V Sloveniji vse več starejših delavcev komaj čaka na upokojitev, ker ne zmorejo več zahtevane delovne intenzivnosti in brezdušnega avtoritarnega vodenja ljudi, ki mislijo, da se toliko dela v kapitalizmu.« /…/ https://www.youtube.com/watch?v=AWHBrlcjX-A
»(Pre)mladi, a še čili slovenski upokojenci niso torej ne leni ne čudaški. /…/ naredijo, kar lahko, da ne bi zadnjih zdravih let zapravili za službo, ki jim jemlje dostojanstvo in jih psihično ter fizično uničuje. Pred upokojitvijo bi pač radi še malo lepo živeli. Ali vsaj znosno. Pa čeprav bo pokojnina mizerna…«.
Komentatorka končuje s priporočilom 'pokojninskim reformatorjem', naj poskrbijo za »drugačno kulturo odnosov v podjetjih, več skrbi za ljudi« in naj ne iščejo odgovora pri »organizacijah, kot je OECD.«

Znanje za zdravje delavcev. Svoja delovna mesta doživljamo kot stresna in zdravje ogrožujoča.
vi, Oglasna priloga, Dnevnik, 28.11.2016
Po raziskavi Eurofounda, 2012 v Sloveniji tretjina delavk in 41% delavcev meni, da sta njihovo zdravje in varnost pri delu ogrožena.
Eurobarometer 2014 je pokazal hiter vzpon duševnih težav povezanih z delom: stres, depresija, anksioznost si delijo prvo mesto s kostno-mišičnimi boleznimi. V primerjavi s stanjem pred 15 leti se hitro povečuje problematika stresa in izgorelosti. Po mnenju udeležencev raziskave je stres na prvem mestu tveganj za varnost in zdravje na delovnem mestu.
Klemen Podjed, Inštitut za produktivnost, pravi, da smo glede stresa na delovnem mestu v evropskem vrhu.
Veliko je bolniških odsotnosti, za gre letno 450 milijonov evrov, in tudi prezentizma (biti le 'v službi'), pravi Ana Hočevar Grom, Nacionalni inštitut za javno zdravje.(NIJZ http://www.nijz.si/ ).
Priročnik Promocija zdravja v žepu, NIJZ, je namenjen »sindikalnim zaupnikom, članom svetov delavcev idr. Bogatijo ga karikature Cirila Horjaka. http://www.produktivnost.si/wp-content/uploads/2016/11/PROMOCIJA_ZDRAVJA_V_ZEPU_prirocnik-za_sindikalne_zaupnike.pdf .
Namen priročnika je krepiti »prepričanje o pomembnosti urejenega delovnega okolja in zdravja medsebojnih odnosov v kolektivih. Posledično bo manj bolezni in poškodb na delovnih mestih, zato izboljšana uspešnost /…/ ne bo izostala«, je dejal ob izidu Peter Majcen, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije.
Rezultat projekta NIJZ Znanje za zdravje na delovnem mestu je še priročnik Duševno zdravje na delovnem mestu, ki ga prav tako najdete na www.nijz.si .

ČEZ LUŽO - PLAVANJE, ŠTUDIJ, DELO, KAPITAL; KALIFORNIJA, NY, ZDA

Duh po Sloveniji dajejo slike in vino.
Brane Šalamon, Nedeljski, 23.11.2016
Ljubljančan Jernej Godec (30) je dobil bronasto medaljo za plavanje na 100 m. na evropskem prvenstvu in kasneje sodeloval na dveh olimpijadah.
Kot odličen dijak Gimnazije Ledina Lj. je dobil štipendijo za športnike na »univ. Berkeley v San Franciscu«. https://en.wikipedia.org/wiki/University_of_California,_Berkeley. O tem pravi:
»Težko bi se kot običajen študent vpisal na tako prestižno univerzo /…/. » Kot športni talent je dobil »plačano šolnino, plačane učbenike, zdravstveno zavarovanje pa še nekaj žepnine za stanovanje in hrano«./…/ Univerzitetni šport je namreč v Ameriki izredno pomemben. /…/ posel, /…/ prestiž, saj sodi h kulturi, k zavesti univerzitetnega dela in študija. Univerza je ponosna nate in /…/ si potem tudi sam ponosen na svojo univerzo.«
- Po gimnaziji na drug konec sveta, od družine, prijateljev?
Nihče ne gre »z namenom, da bi tam ostal«, vsak ima dober razlog, motiv. »Jaz /…/ da študiram in plavam /…/ potem pa sem se seveda nameraval vrniti.. Ampak /…/ spoznaš nove prijatelje, /…/ tvoji študijski kolegi zasedajo pomembna mesta in druženje se nadaljuje.
- Kalifornija, ZDA – talilni lonec…
»Res je. Tukaj živijo ljudje z vseh koncev sveta in očitno je nekaj v podnebju in razpoloženju /…/. Tujci v Kaliforniji ne izstopajo tako kot /…/ v Sloveniji. Zelo malo časa traja, da Nemci niso več Nemci, da Angleži /…/ Slovenci /…/ postanejo Kalifornijci. Ta liberalni del Amerike vsrka skoraj vsakogar z možnostmi, ki jih ponuja«.
- Plavanje in/ali študij?
»Na Berkleyu smo imeli /… 15 olimpijcev iz različnih držav /…/ in zaradi pripadnosti univerzi smo vsi vedeli, da moramo odlično plavati. Predvsem pa smo se vsi zavedali, in to so nam trenerji nenehno dopovedovali, da pričakujejo /…/ odlično povprečje študijskih ocen. /…/ ob slabem študijskem rezultatu ti enostavno vzamejo štipendijo in se moraš posloviti od univerze, študija in recimo plavanja. /…/ Zavedal sem se, da je plavanje kratkoročno in ga bo nekoč konec.«
- Diploma?
Na univ. Berkeley je diplomiral iz molekularne in celične biologije, s področja imunologije pa na Harvardu; vedno so ga zanimale biološke vede. https://www.linkedin.com/in/jernejgodec
- Življenje, služba…
»Na Harvardu (- http://www.harvard.edu/ Cambridge pri Bostonu, Mass.) sem spoznal /…/ ženo, Američanko, zdravnico, specializirano za dermatologijo.. Zdaj /…/ od cilja, da se bom po koncu študija vrnil v domovino, ni ostalo kaj prida.«
Službo je dobil v NY, v finančnem sektorju; neko podjetje tveganega potrebovala takega kot je on.
»Na razpolago imamo poldrugo milijardo (1,5) za vložke v /…/ zagonska /…/ biotehnološka podjetja«.
- Iz Kalifornije v Boston, sedaj NY…
»Malo je res stresno. Najprej /…/ iz Slovenije, kjer pustiš prijatelje in znance«, potem si »ustvariš nov krog znanstev in prijateljev, in /…/ sem se spet selil /…/ se tam malo udomačil /…/. In spet sem na začetku.«
- Stanovanje?
»Neprestano najemaš stanovanja, v NY pa je sploh kriza. /…/ za enosobno plačujem 3.000 dolarjev na mesec, vendar je pomembno, da sem v osrčju …/ na Manhattnu.
- Slovenija?
»Pogrešam jo.« Tam so »ostali starši, stari starši in prijatelji. Ko sem bil še študent, sem prihajal domov 2x na leto, pozimi in poleti. Sedaj /…/ bo takšnih potovanj vedno manj«.
- Delo zahteva celega človeka…
»… se je včasih govorilo in to še vedno velja. V našem podjetju je 10 zaposlenih, odlično se razumemo in vsi se zavedamo, da je bistvo v opravljenem delu. Služba se začne okoli 8.,9. ure in konča po 6. popoldan, če dokončujemo kakšen projekt /…/ do polnoči /…/ tudi ob treh.
Življenje je tu povsem drugačno in tudi način življenja je hitrejši. To mi ustreza.«
- Kaj imate doma slovenskega?
Nekaj »slovenskih slik na stenah, predvsem pa vino. Dolenjska vina /…/ najdem jih tudi pri nekaj trgovcih v NY«. Ali pa prinese čez lužo.
- Tam vedo, kje je Slovenije?
»Še vedno je treba marsikomu razlagati kaj smo in kje smo. Na srečo pa sem se vedno družil z ljudmi, ki so veliko vedeli o Sloveniji.«
- Druženje s Slovenci?
»Žal je za to zelo malo priložnosti. Vem, da se veliko Slovencev druži okoli znane slovenske cerkve sv. Cirila (in Metoda http://www.sscyrilandmethodius.org/), svoja srečanja ima« novo »društvo izobraženih Slovencev. http://www.drustvovtis.si/new-york-2016/ Tam se zbirajo mlajši /…/, ki so tu študirali in ostali.«
- O vrnitvi razmišljate?
»Morda sem pred časom še /…/, zdaj pa sem poročen z Američanko.« (- Po fotografiji sodeč bi bila lahko tudi s sosednje celine…, B.M.) »Težko si predstavljam, da bi se vrnil v Slovenijo.«

V bencin namočena slama Donalda Trumpa.
Vojko Flegar, Dnevnik, 23.11.2016
Po ameriških volitvah komentator piše o tamkajšnjem gospodarstvu in prihodnosti nasploh:
»Tisoč milijardah dolarjev v naslednjem desetletju za avtoceste, predore, mostove itd /…/ niti za ZDA ni malo denarja. Osemnajstina lanskega ameriškega BDP. Naše avtoceste so bile trikrat večji zalogaj.
Trump želi spodbuditi gospodarsko rast z vlaganji v infrastrukturo, vendar ne neposredno z javnim, proračunskim denarjem. Trump?
»V resnici je glavni avtor njegovega infrastrukturnega programa Peter Navarro, edini (!) phd, akademski ekonomist (z univ. v kalifornijskem Irvinu) http://uci.edu/ v njegovi ekipi.«
(- Tudi kar je v (oklepaju) je od V. Flegarja; urejal je http://www.razgledi.net/ , 2007-2012;
Glej povzetke njegovih komentarjev v arhivu teh Pogledov:
http://www.nsdlu.si/?sec=112 idr. B.M.)
»Nekdanji /…/ demokratski kandidat /…/ za kongresnika /…/ napisal nekaj knjig o 'kitajski nevarnosti'« https://en.wikipedia.org/wiki/Peter_Navarro in naredil dokumentarec, kako ji je Bill Clinton prodal Ameriko https://www.youtube.com/watch?v=BBe2wpZqN0s .
Navarro, piše V.F., je avtor sheme za financiranje infrastrukture, z W. L. Rossom, https://www.nytimes.com/topic/person/wilbur-l-ross-jr nasprotnikom proste trgovine, Trumpovim poslovnim prijateljem z Wall Streeta https://en.wikipedia.org/wiki/Wall_Street.
Ideja tega javno-zasebnega partnerstva je, da država zasebnim investitorjem zniža davke, »a ker kapital zanimajo donosi, bo gradil zgolj plačljive avtoceste, predore itd.«, napoveduje V.F., ne bo pa obnavljal dotrajanega omrežja za vodo in elektriko. »Gradilo se bo pa le, kapital se bo obračal, nastalo bo nekaj 100.000 delovnih mest in predsednikovi prijatelji bodo služili.« Dodatna zadolžitev države (ZDA) ne bo tolikšna, kot bi bila ob javnem financiranju.
»Če je Obama hotel gospodarstvo s povečevanjem javnega dolga spodbuditi v času recesije«, ga bo Trump na svoj način v času »polne zaposlenosti in /…/ onstran vrhunca gospodarskega cikla. Slama, vržena na pojemajoči ogenj /…/ naglo zagori /…/ naglo tudi ugasne.«
Nekateri ekonomisti ocenjujejo, piše V.F., da bo Trumpova slama zgorela do kongresnih volitev l. 2018, kar bo zadostovalo za ohranitev republikanske večine; drugi da do kampanje za volitve 2020. Trenutno je glavna neznanka, kakšna bo Trumpova ekonomska ekipa in če bo Trump forsiral 'trgovinsko vojno'. V.F. napoveduje, da bodo - po prehodnem blagodejnem učinku - »posledice čudaške trumpistično-republikanske mešanice sprevrženega keynesijanstva (- po J.M. Keynesu) in /…/ reaganovske 'neoklasike' (- o njej in o konkurenčnih politično-ekonomskih teorijah je V. Merhar, EF UL, pisal l. 2002: http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20026Merhar.pdf , B.M.) /…/ rušilne. Ne le v ekonomskem pogledu. Ne le za ZDA.«

MARIBORČANI, ŠTUDENTKA, ILEGALKA, EKONOMISTKA; JUGOSLAVIJA

Družina Haas ni zanimiva zgolj zaradi zgodbe s Titom.
P. Rak, Delo, 26.11.2016
O znani mariborski družini, iz katere je najbolj znana Herta, piše Peter Rak, po pripovedi (19.11.) njenih hčera Srmene in Cvetane Krstev.
Henrik Haas, ki je veljal za bogatega, je umrl l. 1925 in zapustil le veliko knjižnico in jezikovne učbenike. Bil je poliglot – znal je 12 jezikov, tudi esperanto -, rad je potoval, tako kot hčer in vnukinje. Med prvimi je imel v stanovanju elektriko. Kot odvetnik je branil slovenske duhovnike, ki so nasprotovali vojni (1914).
Priska Haas, Avstrijka, je imela mačeho, ki je s hčerami iz prvega zakona ravnala grdo. »Med drugim jim je onemogočala šolanje, saj naj bi bil študij predviden le za sinove« Njej so »namenili uk pri šivilji, vendar se ni vdala. Vpisala se je na učiteljišče, ob tem pa doma opravljala vsa dela. V Maribor so se priselili l. 1905«, Priska »je bila učiteljica na različnih vaških šolah v današnjem avstrijskem delu Štajerske. Ko je spoznala Henrika H. je /…/ začela delati v njegovi advokatski pisarni«. Naučila se je slovensko, po smrti moža dala pisarno drugemu advokatu in vodila pisarno do konca 2. sv. vojne. Potem je poučevala esperanto in nemščino in se ukvarjala z dobrodelnim delom.
Njun sin Silvio Haas , nadarjen glasbenik, ki je pri 19 letih zložil opereto Če se ljubita dva, je v Lj. »študiral pravo, vzporedno pa še kompozicijo na dunajskem konservatoriju. Za tuberkulozo je umrl na Golniku l. 1936, star 25 let.
Hčerko Herta Haas je mati rodila l. 1914 v Sl. Bistrici, na obisku pri prijateljici. Bila je precej samosvoja, v srednji šoli je dobila nekaj ukorov. V nižji realni gimnaziji je kljub prepovedi sodelovala v dramski sekciji, pri uprizoritvi Kralja Ojdipa, ukvarjala se je z baletom, plesom, igrala je klavir, pri nunah se je učila vezenja, zaradi zoprnega učitelja verouka je postala ateistka. Njen razrednik je bil slikar Ivan Kos, prijateljevala je do smrti z igralko Mileno Godina, med sošolci sta bila Maks Durjava – 1941 so ga v Zagrebu ustrelili ustaši - in Ante Novak, oče pesnika Borisa A. Novaka.
(- Ante N. je bi pred vojno aktiven študent UL, med njo partizan, potem statistik, eden glavnih junakov v epu 'Čas očetov' https://www.emka.si/avtorji/2492-boris-a-novak/biografija/3140, B.M.)
Herta je – povzema P. Rak pripoved hčerk - razmišljala »o študiju medicine ali prava vendar na realni gimnaziji ni bilo latinščine, brez znanja tega jezika pa vpis ni bil mogoč, zato se je odločila za ekonomsko-komercialno (visoko) šolo v Zagrebu. http://www.efzg.unizg.hr/default.aspx?id=22035
Že zelo zgodaj se je politično angažirala, v Mariboru se je tudi včlanila v jugoslovansko komunistično partijo (KPJ), na študiju v Zagrebu se je njeno ilegalno delo nadaljevalo. In potem je prišlo potovanje na svetovno razstavo v Pariz l. 1937, kjer je spoznala Josipa Broza«.
Hčerki o tej intimni vezi in kasnejši ločitvi nista želeli govoriti; tudi njuna mama, ki ji je po vojni »uspelo živeti povsem navadno življenje« in je »opravljala različne službe« ter se poročila z Jovanom Krstevom se ni želela javno izpostavljati.
Ob članku P. Raka so pod naslovom Titove žene in partnerke, na kratko predstavljene:
Pelagija Belousova (1904-1968); Ana Koenig (1914-1973), Herta Haas (1914-2010), Davorjanka Paunović (1921-1945) in Jovanka Broz (1924-2015).
Za Herto H. piše, da sta s Josipom B. skupaj živela v Zagrebu med l. 1937 in 1941, ko se je rodil sin Mišo B.. Med vojno je bila zaprta v ustaških zaporih, Tito je posredoval, da so jo zamenjali za ujete nemške častnike. (- Tito je bil takrat vodja partizanov https://www.britannica.com/biography/Josip-Broz-Tito . O Herti H. je več prispevkov v časnikih, npr. https://www.dnevnik.si/1042543921 , https://mariborinfo.com/novica/lokalno/herta-haas-revolucionarna-mariborcanka-ki-je-osvojila-srce-josipa-broza-tita/128842 itd.
Najboljši vpogled v njuno skupno življenje in borbo ter ločitev so njene izjave v daljšem dokumentarcu
Lordana Zafranovića http://player.mashpedia.com/player.php?ref=mashpedia&q=CDJyesfAadM
http://www.dailymotion.com/video/xv5bta_tito-posljednji-svjedoci-testamenta-2-epizoda_shortfilms itd. http://www.dailymotion.com/video/x16cmdi_tito-posljednji-svjedoci-testamenta-5-epizoda_shortfilms itd. http://www.dailymotion.com/video/x16cnri_tito-posljednji-svjedoci-testamenta-7-epizoda_shortfilms , http://www.dailymotion.com/video/x16dynn_tito-posljednji-svjedoci-testamenta-8-epizoda_shortfilms itd.
O avtorju L. Zafranoviču:
http://player.mashpedia.com/player.php?q=wXfckn4fKcQ . B.M.)

ZGODOVINARJA, LITERATI; NAŠE PESMI, NAŠA GROBIŠČA; PARTIZANI, POVOJNE ŽRTVE; SPRAVA

»Kar igramo s Prifarci je neke vrste etno.«
B. Mehle, Dnevnik, 22.11.2016
»Mitja Ferenc je zgodovinar in muzikant«, piše Borut Mehle na začetku zapisa pogovora z njim.
»V prvi vlogi odkriva povojna grobišča, v drugi pa igra s 'Prifarskimi muzikanti'.« V 80.l. je bil pri ansamblu Vilija Petriča in Veselih planšarjih.
- Je bila narodna glasba v 80.l. podprta?
»Ne.«
- Avseniki so Titu igrali 8x…
»Oni /…/ so bili nekaj izjemnega in /…/ za pokojnega predsednika zato zanimivi.«
- Imajo tudi partizansko – 'Murke'? https://www.youtube.com/watch?v=Eyh0Y6Eiv_I
»Mene asociira na nekaj povsem drugega:
'V to dolino zeleno,
s krvjo prepojeno.
'
In če poznamo zgodovino…« (- Takole (s)poznajo in odkrivajo njegovi študenti: http://studentski.net/gradivo/ulj_fif_zg1_szj_sno_prikrito_in_ocem_zakrito_01?r=1, 2012? B.M.)
- Ljudske je takrat pel 'Slovenski oktet', tudi 'Pri farni cerkvici', ideološko nezgledno… https://www.youtube.com/watch?v=QlV8wiO-XFM
»Kaj pa bi ljudem lahko ponudili drugega?« pravi M. Ferenc in doda, da je bil ta oktet »ustanovljen na pobudo izseljenske matice, narodno zabavni ansambli so šli v tujino kasneje. Prvi (Lojze) Slak https://www.youtube.com/watch?v=Sjpdx-Hn6_k , ki je bil med Slovenci na tujem bolj priljubljen od Avsenika, saj je bil bolj ljudski. (- In dolenjski…, B.M.)
- Imamo med našimi ljudskimi tudi kake prepovedane, kot prej: 'Evo zore /…/' ali 'Oj vojvoda /…/'? https://www.youtube.com/watch?v=-RTA0Izc6E4 ; https://www.youtube.com/watch?v=cB85oa_bJNE&list=RDcB85oa_bJNE#t=48 B.M.)
M. Ferenc: »Ne nimamo, vsaj v naboru narodnih pesmi, take ne poznam.«
- Ne obstaja domobranska pesem?
»Ne.«
- Ali ni to nenavadno?
»Nisem razmišljal o tem. Ne iščem povezav s tematikami, ki jih raziskujem. V glasbi delam prelom z zgodovino. Glasba je zame oddih.« https://www.youtube.com/watch?v=NFHeF0w2w4s
- Avsenik ali Slak?
»Avsenik. /../ Slakove melodije so bolj ljudske in preprostejše, pri Avsenikih pa je melodika bogatejša, pesmi so aranžmajsko bogatejše /…/ https://www.youtube.com/watch?v=a-gDSEOGd-0 tudi zaradi pevskega terceta«, ne zato, ker je, ko je ta razpadel, na njihovi plošči l. 1995 prispeval svoj glas. To je tudi odločilo, da sem se začel ukvarjati s petjem /…/.«
- Ko ste študirali zgodovino na FF UL, je takrat tam narodno-zabavno glasbo poslušal/igral še kdo?
»Ne. Ko pogledam fotografije ansamblov iz tistega časa, sem bil tudi edini mladenič v bendu. /…/ Povsem drugače kot danes.« Začel je »kot inštrumentalist v akademski folklorni skupini Franceta Marolta. Poslušali smo bolj glasbo drugih jugoslovanskih narodov, na turnejah po svetu« jo je »začel spoznavati tudi širše. Tako da je bilo takrat vprašanje, kaj sploh delam med narodnjaki. Po drugi strani pa na ekskurzijah (- študijskih, v začetku 80.l.: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mitja_Ferenc. B.M.) in izletih. Ko sem prijel v roke kitaro in odigral kaj popularnega in vsem znanega, ni bilo pripomb. Nasprotno.«
- Ste Rosvito Pesek osvojili s kitaro? https://sl.wikipedia.org/wiki/Rosvita_Pesek
»Da, zgodilo se je na nekem koncertu.
- Prifarci so od l. 1988, v bendu ste od 1993. Takrat enkrat so nastale 'Legende', ljube Miloševiću
https://www.youtube.com/watch?v=oz4QQlAhruM malo prej hrvaški neotamburaški bendi.
»Pri nas niso le tamubrice https://www.youtube.com/watch?v=MOI18kHtuhc ampak še kitara, violina, frajtonarica, klavirska harmonika in nastali smo iz ljudske glasbe. Etno torej. Kar zadeva zgodovino – pri nas je do 1. sv. vojne skoraj vsaka fara imela kak tamburaški orkester. Po 2. sv. vojni pa /…/ na Dravskem polju in v Beli krajini.
- Do 1991 smo iskali v sebi slovenskost, po tem - ritem, mol, harmonije - južnega Slovana; Prekmurje in Bela krajina sta postala dobrodošla.
»Morda so nekoliko neznačilne za osrednjo Slovenijo, jih pa imamo v ušesih.
- Prifarci http://prifarskimuzikanti-drustvo.si/ ste estrada, igrate 'svašta'…
»Tudi estrada, ampak /…/ ne izpustimo iz rok naših instrumentov«, tradicionalnih, z njimi igrajo »slovensko popevko, tuje zimzelenčke.« https://www.youtube.com/watch?v=UwVq15z-APs https://www.youtube.com/watch?v=Cyh8d6Cwg9E
- Igrate Prifarci veliko hrvaških? https://www.pinterest.com/pin/403564816580723006/
»Sploh ne? Na koncertu /…/ eno https://www.youtube.com/watch?v=mYnkPNT8yOg ali dve dalmatinski pesmi. Kostel http://www.kostel.si/page/ , od koder izhaja skupina je na meji s Hrvaško in je /…/ primorski, dalmatinski melos blizu. /…/ V (hrvaških) Delnicah se razumemo.«
- Za politične stranke igrate?
»Ne, razen kostevskemu županu, ko je pred leti še kandidiral na volitvah, sicer pa nismo zanimivi.
- Kljub temu, da vi odkrivate grobišča?
»Pred leti so me v levem tedniku http://radio.ognjisce.si/sl/116/slovenija/3713/karikirali z berdo iz kosti /…/ , če berete danes kakšne desne, boste pa videli, da zaradi sporov znotraj desnice nimam zaveznikov niti tam.«

 

Skrivnostni fond D.
Ž. Leiler, Delo, 24.11.2016
O razstavi Stop, cenzura! - prepovedana literatura in knjižnice 1945-1991« http://www.nuk.uni-lj.si/zbirke/d-fond v ljubljanskem NUKu piše Ženja Leiler.
Pogovarjala se je z avtorico, Heleno Janežič, tudi vodjo Zbirke tiskov Slovencev zunaj RS v tej knjižnici. Ta zbirka se je po l. 1945 imenovala 'fond D', preimenovali so jo po osamosvojitvi (1991), vendar so 700 zbranih knjig in 140 revij ohranili na enem mestu.
- Zakaj črka D?
Preprosto, od direktorjeve pisarne, v kateri je stala omara, v katero so po 2. sv. vojni zaklepali sumljive knjige, npr. ki so jih npr. objavili slovenski politični emigranti.
- Cenzura po 1945?
H. Janežič je na enem od panojev zapisala, da so v obdobju grobe represije – 1945-1953 – neposredno cenzuro izvajal takratni agitprop https://sl.wikipedia.org/wiki/Agitprop , po njegovi ukinitvi pa v obliki preventivne razne ideološke komisije do konca 80.let.
Po vojni so najprej zbrali vse tujejezične knjige, nato še in slovenske ter določili katere izločiti , ker so »nasprotne našemu gledanju na poglavitna življenjska vprašanja«.
- Katera dela so bila prepovedana?
Julija 1945 so bila na seznamu, kasneje popravljenem, dela, ki so jih napisali:
B. Mussolini, Leon Rupnik, Ciril Žebot, Tine Debeljak, Zorko Simčič, France Balantič, Andrej Gosar, Janez Jalen, Severin Šali, Jože Dular, Aleš Ušeničnik, Stanko Kociper in Narte Velikonja, pričevanja o revolucionarnem nasilju med vojno in letniki nekaterih revij. Ž. Leiler piše, kaj je bilo »na neuradnem slovenskem komunističnemu index librum prohibitoriumu.« (- Gl. vatikanskega, do l. 1966: https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_authors_and_works_on_the_Index_Librorum_Prohibitorum.)
»Dela fašističnih in nacističnih ideologov /…/ propagandna dela, nastala med okupacijo /…/ proti OF, ter neposredna pričevanja o zločinih komunistov. Dela nasprotnikov nove oblasti in tistih, ki so po vojni zapustili Slovenijo, ter tistih, ki so padli v vojaških enotah kolaboracije ali bili ubiti neposredno po vojni /…/. Strokovno-znanstvena dela, ki so se /…/ nagibala h katolicizmu. /…/ Glavno merilo je bila 'napačna' svetovnonazorska in politična opredelitev avtorja.«
Ta dela so bila do osamosvojitve neznana širši javnosti. Izhajala so najprej v begunskih taboriščih, pozneje v Trstu, Argentini, Kanadi, Avstraliji in ZDA. V Slovenijo so prihajala na različne načine. 'Dostopna' so bila v bunkerjih nekaterih knjižnic, kot je 'fond D v NUKu, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja (- zdaj http://www.inz.si/) , TeoF (UL http://www.teof.uni-lj.si/ ) in UKM.
Njihovi podatki so bili objavljeni v Slovenski bibliografiji. http://sb.nuk.uni-lj.si/
Med temi knjigami so bile tudi:
- učbeniki natisnjeni v slovenskih begunskih taboriščih v Avstriji;
- kuharica Felicite Kalinšek, natisnjena prav tam, v Avstriji;
- Zgodovinski atlas Slovenije, rokopis;
- Soneti Franceta Prešerna;
- Črne bukve, Matica mrtvih
- knjige o povojnih pobojih: Vetrinjska tragedija; Odprti grobovi; Teharje so tlakovane z našo krvjo; Rdeča zver, pijana krvi; V Rogu ležimo pobiti;
- emigrantska literatura o škofu Rožmanu;
- pesmi Franceta Balantiča in Ivana Hribovška; https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Hribov%C5%A1ek
- knjige o demokraciji, slo. državi: Nova tlaka slovenskega naroda; Krščanska demokracija in Slovenci;
Uradno so bile prepovedane le 4 knjige, ki so večinoma izšle takoj za mejo:
- Skupina Ypsilon slovenskih akademikov: Slovenija 1968, kam? Trst, 1968;
- Ciril Žebot: Slovenija včeraj, danes in jutri; Celovec, 1969;
- Vinko Beličič: Nekje je luč, Trst 1975;
- Janez Hladnik: Od Triglava do Andov: v službi cerkve in naroda, Gorica, 1978.
Zadnja je bila knjiga o angleški krivdi za vračanje domobrancev l. 1945:
- Nikolaj Tolstoj: The Minister and the Massacress, London, 1986.
- Po osamosvojitvi pa so postale dostopne…
Že L. 1989, 10. novembra, je na posvetovanju bibliotekarjev Mirko Nidorfer, bibliotekar pozval slovenske knjižnice, naj odprejo svoje bunkerje prepovedanih knjig in revij. Takratni direktor NUK Tomo Martelanc je to zavrnil, da je treba upoštevati zakone SFRJ. v mariborski UKM pa so zbirko l. 1990 iz bunkerja vključili v redni fond.
L. 1995 so knjižničarji http://www.zbds-zveza.si/ v svoj kodeks zapisali:
»Knjižničar nasprotuje vsem poskusom uvajanja cenzure in drugih strokovno neutemeljenih omejitev pri pridobivanju in posredovanju informacij.«

 

»Tako so navajeni biti žrtev, da te vloge ne znajo opustiti«.
Brigite Ferlič Žgajnar, Rok Kajzer, Delo, 28.11.2016
Jože Dežman, zgodovinar, https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_De%C5%BEman .
Kot vodja komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč pripoveduje o grobiščih, s katerimi se ukvarja komisija, o sebi, o tistih, ki ga ne razumejo, o zgodovini…
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Komisija_Vlade_Republike_Slovenije_za_re%C5%A1evanje_vpra%C5%A1anj_prikritih_grobi%C5%A1%C4%8D – verjetno podatki niso ažurirani, B.M.)
- Koliko je teh grobišč, večinoma žrtev povojnih pobojev?
V projektu, ki ga je vodil Mitja Ferenc https://sl.wikipedia.org/wiki/Mitja_Ferenc je nastal popis 610 grobišč, od tega je 145 potrjenih, 214 jih čaka na raziskave, ostala pa so bolj ali manj dokazana, pravi J. Dežman.
»Smo na polovici svojega poslanstva. Na pribl. 300 lokacijah vemo, za kaj gre, drugod bo treba raziskavo še opraviti. Ta proces je letos znova stekel!«
»Težko delo nas čaka. Mineva že tretja generacija od zločina, v mnogih družinah so na svoje mrtve, ki jim je režim uničil grobove in prepovedal spomin nanje, pozabili….«
- Nekateri s politične desnice vam očitajo, da dela ne opravljate dovolj spoštljivo, sistematično…
Zgodovinar - bil je tudi direktor Arhiva Slovenije in Muzeja novejše zgodovine - odgovarja, da ne poznajo stroke, npr. Janez Juhant, Roman Leljak. Pripoveduje o zahtevnosti identifikacije posameznikov, o neodzivnosti nekaterih sorodnikov in o tem, da so letos dobili podporo ministrstva za notranje zadeve. In o zlorabljanju žrtev v politične namene, ki pa ne bo več dolgo 'rentabilno'.
- Stvari postavljate na novo, brez zaostrovanja po starem, ki bi ga nekateri radi nadaljevali?
T. Dežman razmišlja »o tem, kako se Slovenci oklepamo tega, da smo žrtve.. Lahko tudi razumemo mnoge, ki so v titoizmu dolga leta trpeli diskriminacijo, stigmatiziranje segregacijo. Marsikdo je že tako navajen biti žrtev, da te vloge ne zna opustiti. Zato je za nekatere hudo, ko se stvari spremenijo in potem je najlažje kritizirati tistega, ki ti ogrozi položaj žrtve. To nam kažejo tudi izkušnje /…/ terapevtov, ki žrtve spremljajo.«
- Še vodite terapevtske skupine za svojce žrtev?
»Študijski krožek Moč preživetja počasi usiha. Po uspešni pobudi Resnica in sočutje želimo izpeljati pobudo Odpuščanje in sožitje. Da žrtev sebe osvobodi /…/ bremena, ki ji ga povzročajo zamera, sovraštvo, sram, jeza – od njih se posloviš z odpuščanjem.«
- In potem očitajo, da si konvertit…
»Sam sem primer konvertita.« Pred 22 leti je spil zadnje pivo. »Konverzija iz pijanstva v treznost je bila zame rešilna. Tudi konverzijski ne komunizmu je bil pomemben. /…/ Med študijem v 80- letih smo vedeli za 46.000 priznanih žrtev vojne in okupacije, zdaj juh imamo 100.000. Začel sem si postavljati številna vprašanja in /…/ je problem izbral mene.«
- Ste strica Antona Dežmana, prvoborca, narodnega heroja, generala o teh številkah kaj vprašali?
»S stricem http://www.gorenjci.si/osebe/dežman-anton-tonček/159/ sem govoril samo enkrat, pred /…/ smrtjo l. 1978. Vendar pa sem kot herojev nečak potem hitro napredoval, sprejem v partijo, sekretar (OO ZKS) na odd. za zgodovino (FF UL), predsedstvo RK ZSMS – pristojen za revolucionarna izročila, podpredsednik skupščine v Radovljici … Dovolj prakse za ugotovitev, da v samoupravljanju bolj kot glava trpi zadnjica.«
- Kariera na račun strica…
»Dvomov ob vzponu v partijski hierarhiji sicer nisem imel /…/. Smo pa v okviru ZSMS že načenjali obravnavo vprašanj, /…/ titoistične tabuje, pa naj je šlo za Janšo, Bavčarja in še marsikoga«.
- Vam zaradi politične preteklosti na desni niso zaupali, čeprav so nekateri tam tudi v ZSMS, ZKJ?
»nekje l. 1985 sem bil v družbi tistih, ki so kasneje mladi prevzeli republiko. Nekaj časa sem bil v IO LDS«, v upanju na levosredinsko opcijo, a se je razvila »druščina skorumpiranih koritarjev. L. 1998 sem se prenehal ukvarjati s politiko /…/. Po meni je letelo z leve in z desne, vsaki so me po nekajkrat dali na čevelj.«
- Kašen je danes vaš odnos do NOB?
»Raje /…/ uporabljam pojem partizansko gibanje, kar zajema tako rezistenco kot revolucijo. Motijo me sedanji 'partizani', ki iz proletarske revolucije skačejo v nacionalni komunizem. Komunizem s svojim terorjem izzove državljansko vojno. Del ljudi«, ki jo »sprejme, nosi breme kolaboracije z okupatorjem /…/ z Musolinijem in Hitlerjem«, drugi »s Stalinom. /…/ prišli smo iz sistema, kjer se je moralo /…/ resnico skrivati /…/ Potrebnih bo še nekaj /…/ generacij, ki bodo /…/ iz vsega tega potegnile temeljno sporočilo, da je treba vzdrževati mir v družbi in biti strpen. Zgodovinska sodba bo vse igralce postavila na svoje mesto.« Zagrizenosti »se bomo morali počasi znabiti in poskušati razumeti, kako so se počutili predniki na vseh straneh. Spoprijeli so se na smrt. Zakaj so bili tako zastrupljeni?«
- Pogovor o tem je lahko tudi prenašanje travm…
»V podzavesti so travme že prenesene. Vojna, revolucija – strašanska zloraba /…/ ne izzveni v eni generaciji. l. 1944 pribl. petina prebivalstva ni bila več na svojih domovih, skoraj 7% je bilo smrtnih žrtev. Ogromno jih je ostalo invalidov, številne zlomljene duše so prišle domov, sledile so težave z režimom.« Travme, alkoholizem.
- Slovenci...
»Živimo v kontaminiranem območju. /…/ kjer po 1. sv. vojni razpadejo imperiji, nastajajo cone nasilja. /…/ Alpe-Jadran /…/ strašansko strupen prostor.« Kot generacija, hvaležna za 70 let miru, »poskušajmo razumeti prednike, ki sta jih v 30 letih pogoltnili dve svetovni vojni.« Ne pozabimo, da »smo Slovenci zmagovit narod, ki ima zelo različne prednike v zelo različnih položajih.« Tudi »ljubezen do življenja pa le moramo razviti. Do tega, kar smo Slovenci dosegli v 150 letih, ko smo iz nič dobili državo.« https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Slovenije
- Je možno končati delitev na črne in rdeče?
»Razviti moramo osnovno spoštovanje do različnosti usod tako mrtvih kot živih, obenem pa vsem priznati pravico do groba, spomina.« Pri dialogu za sožitje »so mrtvi močan partner. Da nas streznijo, uredijo.«
»Pahorjeva in Cerarjeva dejanja na levici napovedujejo novo generacijo, ki je sposobna tudi v volilni paket vnesti pobude za razstrupljanje družbe, med drugim s ponujeno roko, s spoštovanjem različnosti. Neka gospa na slovesnosti v Hudi jami Cerarju ni hotela dati roke. /…/ Naslednji dan me je poklicala in se opravičila.«

PRAVNIK, PROFESOR; ČLOVEKOVE PRAVICE; SFRJ, SLOVENIJA, EU

Človekove pravice se lahko samo še širijo, ne smemo jih ožiti.
E. Hladnik Milharčič, Objektiv, Dnevnik, 26.11.2016
V intervjuju Ljubo Bavcon, PF UL, pripoveduje o kazenskem pravu zavzemanju za človekove pravice v preteklosti in danes, o njihovih kršitvah, o sodstvu, politično-ekonomskem sistemu in prihodnosti.
Ervin Hladnik Milharčič, ki je pogovor vodil, piše, da je profesor Bavcon »pisal o človekovih pravicah v 50.l. prejšnjega stoletja« in se kot strokovnjak skozi desetletja vračal k tem pravicam tudi »v obdobjih, ko so veljale za nujen element družbene kritike, v različnih političnih sistemih in /…/ ko so bile potisnjene na rob /…/ kot nezanimive.«
- Se je treba za človekove pravice še boriti?
»Ravno zato ker /…/ so človekove pravice in njihov pogoj, to je demokratična pravna država, v zatonu« jih je treba »na vso moč poudarjati /…/ kot cilj, smoter, kot kriterij, s katerim merimo /…/ vsa ravnanja /…/ političnih strank. /…/ Nenehno se je treba spraševati, kaj pomeni ta ali oni ukrep oblasti, zakon, politična zahteva ali (politični) program za človekovo svobodo in državljanske pravice.«
»Ob neoliberalistični histeriji, ki povzroča /…/ pavperizacijo velike večine ljudi« posebej poudarja »človekove ekonomske, socialne in kulturne pravice /…/ zapisane v posebnem mednarodnem paktu in evropski socialni listini«, pa jih zahod zdaj pozablja.«/…/
»Spoštovanja in varstva človekovih pravic si ne znam predstavljati ob množicah brezposelnih, lačnih, zatiranih, brezpravnih in sploh deprivilegiranih ljudi in ob pešcici vse bolj bogatih«.
- Zakaj je - ob beguncih na evropskih mejah – pravni red nadomestila žica?
»Strah. Strah pred drugim, pred tujimi ljudmi. /…/ strah ljudi, da bo njihov standard, predvsem v V. Evropi, zdrknil še niže. /…/ Vladajoči so se /…/ odrekli celi vrsti /…/ mednarodnih pogodb.«
Na nedavnih portoroških pravnih dnevih je Neža Kogovšek https://www.rtvslo.si/slovenija/neza-kogovsek-salamon-slovenija-popolnoma-sledi-trendu-kriminalizacije-migracij-krimigracije/413502 »sistematično pokazala, kako zaradi strahu pred navalom beguncev vse države in celo naddržavne organizacije začenjajo kršiti lastne pravne akte.« Humanitarno vprašanje so prekvalificirani v varnostno. »Kaj če so med begunci tudi teroristi? In s tem pridobili glasove /…/ prestrašenih ljudi.«
- Ograja ne more nadomestiti mednarodne pravne norme…
Profesor ponovi – »vztrajam /…/ da je treba vsak ukrep presojati s stališča uveljavljanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic. Kadar morem, in zaradi moje visoke starosti to žal ni več prav pogosto, dvignem svoj glas proti /…/ ravnanju /…/ v očitnem nasprotju s /…/ pravili, ki so zapisane v mednarodnih aktih«. Treba je »močno trkati na vest ljudi, da bi vladajoči razumeli, da kršijo svoje lastne predpise«.
- Imate dolgo tradicijo antipatičnega pravnika, ki nenehno nerga…
»Ponavlja se vloga, ki sem jo opravljal v prejšnjem režimu. Tudi takrat sem kar naprej primerjal resničnost z vrednotami, v imenu katerih naj bi se gradil samoupravni socializem.«
- Živeli ste v treh državah, bili pravnik v dveh…
»Kraljevino Jugoslavijo sem doživljal kot otrok in mladoletnik. O njej sem veliko slišal, da je slaba in skorumpirana. Jasno mi je bilo, da bo narodnoosvobodilno gibanje imelo dva smotra. /…/ izgon okupatorja in osvoboditev, drugi pa je bil sprememba režima.«
- Kdaj so v SFRJ človekove pravice postale predmet zanimanja?
»Kje sem začel? L. 1956 sem pisal doktorsko disertacijo /…/ Kriminalitetna politika socialistična družbe. Kakšna bi morala biti? L. 1966, po odstavitvi A. Rankovića, ko smo nekateri verjeli, da je to začetek konca policijske države« je bil zbor jugoslovanskih kazenskih pravnikov. Glavna referenta sta povzela veliko zamisli iz te disertacije, tudi, da mora socializem vzpostaviti človekove pravice, hkrati z razvijanjem ekonomskih in socialnih.
»L. 1957 sem dobil štipendijo francoske vlade za študij na Centre Europeene Universitare de Nancy.
Tam se je seznanil z evropsko konvencijo o človekovih pravicah http://www.varuh-rs.si/index.php?id=108 , katere argumente je kasneje uporabljal v boju »za odpravo smrtne kazni v Jugoslaviji, /…/ za omejitev policijskih pooblastil« in »za ravnanje z osebami, ki jim je odvzeta prostost.«
- Ste proti smrtni kazni…
… in dosmrtnemu zaporu. Ena najpomembnejših človekovih pravic je pravica do življenja. /…/ Odvzem življenja je eno najhujših kaznivih dejanj. /…/ To je protislovno. Poleg /…/ načelnih ugovorov /…/ je tukaj še praktičen razlog. Če država v svoji obrambi poseže po tem sredstvu, potem je na drugi strani naredila heroje. Vzpostavila je mit. /../ možnost, da bodo usmrčenim postavljali spomenike. Na mestu ustreljenega /…/ dobite pet novih, ki so pripravljeni na isto. To je zgodba o mudžahidih.
Toda tudi zanje velja pravo in treba je vedeti, da se kršitve temeljnih načel prava rade maščujejo in povrnejo kot bumerang
- V takratni državi je bil politični zločin del sodne prakse.
»Na Slovenskem do l. 1976. (Jože) Pučnik je bil obsojen na začetku 60.l.
http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/joze-pucnik-najbolj-primeren-za-kaznovanje.html
L. 1976 so »obsodili Franca Miklavčiča in Viktorja Blažiča. To je bil zadnji mahljaj z repom policijske države. Po tem ni bilo več političnih procesov. V drugih delih Jugoslavije je bilo drugače, posebej v začetku 80.l., ko je vojska (JLA) začela kazensko pravo uporabljati za utrjevanje bratstva in enotnosti, kot so temu tedaj rekli.«
- V 70.l. ste bili nezadovoljni s stanjem na področju človekovih pravic…

»V 80.l. sem bil še bolj nezadovoljen.«
- 80. leta?
Napisal je vrsto člankov in v začetku 80.l. je sodeloval v raziskavi o dachauskih procesih.
(- https://sl.wikipedia.org/wiki/Dachauski_procesi_(Slovenija) O njih je pisal Andrej Ule: http://www.skupnostdachau.si/index.php?page=dachauski-procesi-v-sloveniji , B.M.)
L. Bavcon jih je, pravi, »razglasil za največji faux pas prejšnjega režima na tem področju. Povozili so osnovno pravilo, da v pravosodju cilj ne opravičuje sredstva.«
Napisal je knjigo o kazenskopravnem varstvu države in o političnem deliktu, s Kobetom in Pavčnikom.
- 133. člen nas je edini zanimal v 80.l…, po njem si šel v arest…
... zaradi verbalnega delikta »po 133. čl. Kazenskega zakonika, ki je opredeljeval sovražno propagando. L. 1960 so doddali besedilo 'ali kdor s hudobnim namenom in neresnično prikazuje družbene in politične razmere v državi, se kaznuje', itd. /…/ raztegljivo kot harmonika.«
(- O verbalnem deliktu v 80.l. glej diplomsko: http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Kos-Jerneja.PDF , B.M.)
- Kaj pa mučenje?
»Pred nekaj letih je bil v Nemčiji na mizi predlog da bi bilo sicer izjemoma /…/ dovoljeno mučenje, če je le tako mogoče rešiti npr. ugrabljenega otroka. K sreči je bil zavrnjen. A je skušnjava za preiskovalce, npr. terorizma.«
Pove podoben primer, anekdoto: »S prof. Petrom Kobetom (PF UL) sva bila velika nasprotnika mučenja /…/ predavala sva tudi na policijski šoli«. (- v Tacnu, Na Kotnikovi?). Srečata nekoč šefa slovenske policije in jima je dejal: ? No, vidva profesorja, povejta mi, kaj naj naredim. Imamo nekoga, za katerega vemo, da je šef mamilarske bande in da vse ve /…/ pozna celo strukturo in piramido. /…/ Molči kot grob. Ali naj ga dam na muke?' /…/
'Dragi tovariš, niste se obrnili na pravi naslov. Midva lahko samo ponoviva, kar sva vam že predavala, da je mučenje absolutno prepovedano po domačih in po mednarodnih pravnih normah. Kaj boste vi naredili, pa je /…/ vaša odgovornost.«
- V 90.l. ste bili zadovoljni? Potem ste spet odkrili napake.
»Za zelo kratek hip sem bil zadovoljen.«
- Kaj pa danes, kako je s sodstvom?
»Sodstvo je ogroženo. Ogroženi sta njegovi elementarni lastnosti. Neodvisnost in nepristranskost. /…/ ker si /…/ velik del političnih sil prizadeva, da bi ga spremenile v svoje orodje.«
Primer: Kandidata za vrhovnega sodnika Aleksandra Karakaša so zavrnili na parlamentarnem odboru DZ, »ker je sodil v zadevi Kangler.« Karakaš je bil »odličen študent in sodeluje v pedagoškem procesu na PF UM http://www.pf.um.si/ , objavlja strokovno brezhibne pravne članke. Jaz se z vsemi njegovimi pogledi ne strinjam, vendar ni nobenega dvoma, da je kvalificiran za položaj vrhovnega sodnika. Zaustavila ga je politična odločitev.«
(- Sodniki, poslanci, politiki… Naj ponovim zadnji stavek iz intervjuja, tam sicer v zvezi z mudžahidi:
»Tudi zanje velja pravo in treba je vedeti, da se kršitve prava rade maščujejo in povrnejo kot bumerang.« B.M.)

Resnica o akciji T4.
I. Šumi, Nedeljski, 30.11.2016
V 8. nadaljevanju podlistka o pravičnikih med narodi http://ikss.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovenski-pravicni-med-narodi#v Irena Šumi piše o programu »evgeničnega steriliziranja in evtanaziranja, označenega z Akcija T4, ki so ga izvajali nacisti v Nemčiji in med vojno tudi pri nas. Samo v psihiatričnih bolnicah so pobili 90.000 – morda še enkrat več - ljudi.
(- Glej več, tudi vire: http://www.deathcamps.org/euthanasia/t4intro.html , B.M.)
Raziskovalka piše o «znanstveni« evgeniki, https://sl.wikipedia.org/wiki/Evgenika katere začetnik je Francis Galton (1822-1911) in je postala akademska disciplina, z mednarodnimi konferencami l. 1912, 1921 in 1923.
»Evgenika je bila spremljevalni fenomen nacionalizma in kolonializma /…/ od segregacijskih praks v ameriških rezervatih za staroselce, do psihiatričnega institucionalnega nasilja« in intelektualnih razprav o 'humanem' načinu evtanaziranja, ki se je končala z uplinjanjem z živčnim plinom v taboriščih v Nemčiji in drugod, ne le Judov.
Tudi sedanjost bo, piše I. Šumi »morda že v bližnji prihodnosti razpoznana za obremenjeno s kriminalno, nehumano, protičloveško miselnostjo in dejanji«, npr. »dolga desetletja /…/ bližnjevzhodne krize in vojn, ki /…/ ustvarjajo na desettisoče beguncev, pa vojne, genocidi, lakota in pandemije v Afriki, ki prav tako ženejo v beg proti Evropi na tisoče ljudi, od katerih prav tako tisoči vsako leto umirajo na poti /…/ za katera se bodo zanamci gotovo čudili, kako so bila mogoča, ter se zaklinjali »Nikoli več!«.
Tudi zato se danes raziskovalci lotevajo tudi problema tiste »večine sodobnikov, ki so bili priče zločinskega početja in množičnega pobijanja in ki so ostali 'tiha večina'.«
Ponarodela je izjava – časnik jo je izpostavil pod naslovom prispevka – Martina Niemullerja (1891-1984), luteranskega pastorja, »o sramotnem molku zlasti nemških intelektualcev med stopnjevanjem /…/ nacističnega nasilja:
'Najprej so prišli po socialiste in sem molčal, ker nisem socialist;
potem so prišli po sindikaliste in sem molčal, ker nisem sindikalist;
potem so prišli po Jude in sem molčal, ker nisem Jud;
potem so prišli pome in ni bilo več nikogar, ki bi lahko ugovarjal.'«
(- Na https://de.wikipedia.org/wiki/Martin_Niem%C3%B6ller pa je takle citat:
Als die Nazis die Kommunisten holten, habe ich geschwiegen; ich war ja kein Kommunist.
Als sie die Sozialdemokraten einsperrten, habe ich geschwiegen; ich war ja kein Sozialdemokrat.
Als sie die Gewerkschafter holten, habe ich geschwiegen; ich war ja kein Gewerkschafter.
Als sie mich holten, gab es keinen mehr, der protestieren konnte.“

http://martin-niemoeller-stiftung.de/martin-niemoeller/was-sagte-niemoeller-wirklich#more-212 , B.M.)

MLADI, PISATELJI, PROFESORJI; 20. stol.; LJUBLJANA, EVROPA; sLOVEnščina

Kristalni čas.
Lojze Kovačič, (podlistek, 58, 59, 60, 62), Delo, 23., 24. 26., 2. 11.2016
V nadaljevanju podlistka iz romana (Beletrina, 2016) se mladi pesniki, večinoma študenti, v 80.l. v Lj. pogovarjajo s svojim učiteljem https://sl.wikipedia.org/wiki/Lojze_Kova%C4%8Di%C4%8D o tem, kako pisati o mestu, narodu, človeku…
»Lambert realizira satirično pesnitev o Lj. : rimi žrtvuje, kar bi laže povedal v prostem verzu ali prozi. Nekaterim je všeč /…/ občudovanje, kot so se ga naučili v šoli /…/.
A satira sama … to je uveljavljanje jeze nad tradicijo … vsak narod ima na milijone zabavljic, v njih potrjuje svoj bes nad običaji, šegami, obrednimi figuram, ki so se sčasoma ogulile, umrle, izgubile aktualnost, postale dolgočasne …« /…/
Klea reče: »Naštevaš Kurenta , Pavliho, https://prezi.com/o24dfbso-bfz/ljudsko-slovstvo/ cekar, teto Uršo /…/ nikjer ne pokažeš vizije o slovenskem človeku, 'slovenskem bitju', o možnosti človeka za njegovo osebno svobodo in razrešitev«. /…/
Aljaž
mu reče: »Eno so kozolci, fižolovi nasadi, grintave hiše, nekaj drugega pa so komplicirani ljudje, ki živijo v njih.« /…/
»A., biolog, zadržan fant, bled, na krtačko ostrižen, s sloko, koničasto, skoraj negroidno lobanjo /…/.
A. je dober pianist, obvlada 3 tuje jezike, za praznike zmeraj doma v stari pečici na drva napeče kruh. Študij biologije si financira sam /…/. V biološkem laboratoriju opravlja svoje delo natančno in vestno … neprizadeto dolgo strmi v globino mikroskopa, da se mu vnamejo oči /…/.
Kot prevajalec oz. turistični vodič popotuje v avtobusih z domačimi in tujimi izletniki po inozemstvu in Balkanu. /…/ skrbno seznanja potnike s podatki o krajih, številu prebivalstva, pa z njihovo zgodovino, gospodarstvom, obrtmi, podnebjem, običaji … a umetnost ostaja zanj nestvarni svet minulosti /…/.«
Ni mu všeč, ko sliši, da (Lambret) reče, da je Evropa stara in cinična.
»'Evropa ni sklerotična dama v oguljeni vrečki. /…/ je ideal vsemu svetu. /…/ ji še najbolj pragmatični Amerikanci zavidajo zaradi tradicije, ti pa očitaš, da živiš na izpraznjenem kontinentu.'…
A. se počuti doma samo v klasiki, stari Grčiji in Evropi, v natanko odmerjeni kulturi, umetnosti, glasbi, književnosti … nisem še naletel na koga /…/ ki bi se lahko meril z njegovo starodobnostjo. /…/
Samotar je, staromoden, kot da mu čas, ne okolje, ki obdaja njegov jaz, ne more do živega in se je zaustavil v miru nekega neopredeljenega obdobja. Nihče ga pravzaprav dobro ne pozna, celo njegov oče, miren, zadržan mož, ki me je nekoč ustavil na ulici. 'Aljaž /../ piše pesmi? /…/ Pa oprostite za nadlego'. On je dvignil klobuk in šel. Tudi Aljažev dom, rojstna hiša v Rožni dolini (Lj.), pristaja njegovemu značaju: renovirano ogrodje stare vile iz l. 1900 sredi samega bezga vse do ceste, tako kot na začetku stoletja.« /…/
(- Drug mojster pisanja je opisal mesto, njegove izobražence ter vzdušje na začetku 20. stol., ko so se naši študenti učili pisanja idr. v Gradcu, na Dunaju… in sanjali o Lj., o univerzi doma, par let pred ustanovitvijo UL, kjer je l. 1919 postal docent. V Benetkah prebira pismo gimnazijskega profesorja:
I.C.: »Dragi prijatelj! Grdo je, da me vabiš v Italijo, ko vendar veš, da se pojutrišnjem začne šola. /…/ Vse nadloge, ki sem se jih o počitnicah že bil odkrižal, so zopet prišle nadme tisti trenutek, ko sem stopil v mesto. Tako sem nervozen, da sem že tujim ljudem napoti (sebi sem že od rojstva); vso samozavest /…/ sem zopet izgubil, ko sem srečal prvo suknjo, lepšo od svoje. Pogledal sem tudi že v gimnazijo /…/ ter si rekel: dragi profesor, zopet te čaka 300 dni možganskega rokodelstva, zopet bo treba prodajati nič za drag denar in vzgajati prihodnje penzioniste, da si sam prislužiš pokojnino./…/ Ne smej se. Nekaj je le narobe pri nas, sicer bi vsaj mi, mladi ljudje ne mislili tolikokrat na pokoj!) Bil sem tudi v konferenčni sobi /…/ v tem razmetanem skladišču bivše učenosti, kompetirajoče učenosti (tudi jaz bom letos kompetiral) http://universal_lexikon.deacademic.com/97059/kompetieren . Vse to bi se še preneslo, ko bi bilo vreme lepše. Ves dan gre dež /…/; zdi se mi, da je tudi v glavi vse vlažno in sluzasto. Povem ti, da me Lj. ubija. Ali veš, kako sva jo ljubila nekdaj? /…/
Ko sem mislil nanjo iz daljave, sem si včasih zašepetal: bela Ljubljana – in sem jo videl belo kot golobico, kot nevesto, kot planjave narcisov in so mi stopale solze v oči. /…/ Ljubljana, ti si naš Sion.
(- t.J. Jeruzalem, sveto mesto židovske, krščanske in muslimanske vere. B.M.) Ljubil sem jo vso tako, kakršna je. Njene lepe cerkve in tihe ulice, bele procesije o veliki noči in svetem Telesu, frančiškansko nedeljsko mašo in postajanje po trgu po maši, dijaški flirt majniških šmarnic, vso to veselo domačo pobožnost. Ljubil sem njene semanje dneve, smrad usnja na Vodnikovem trgu, kruljenje pitanih svinj po Poljanski cesti, težke konje in kratkoroge, širokonoge krave, ki so nam smetile ceste. Njeno ambicioznost, uvele cvetice na balkonih, počasni tramvaj, promenadne koncerte in velike koncerte, pritisk okolice in dežele na blagajno, reklame in vence in vso to srečno nevednost; njeno posvaljkano elegantnost, prostaško kričanje na promenadi in v gostilni, nesramnost njenih parfumov in njene dandyje.
In danes me Lj. ubija; in ne samo mene /…/. Nerazumljivo mi je skoraj, kako se zgodi, da smo vsi v močvirju, ko stopimo vanjo. Nevede in nehote nehamo misliti – mi mladeniči, ki smo hoteli vse preosnovati! – živimo kot druge alge in se gibljemo, kakor voda pljuska. Nekateri se iz obupa ženimo, drugi se iz obupa ne ženimo. Posedamo po kavarnah in gostilnah, spoštujemo starejše in zmerjamo mladino. Popolna skladnost je v naših mislih, med seboj se natanko poznamo. Moj prijatelj dobro ve, kaj imam v žepu in še bolje, česa nimam v glavi. Bogovi nas hočejo pogubiti in so nas udarili z vsevednostjo. Jaz govorim o vsem, in sicer razumno (o prirodoslovju najmanj, ker je moja stroka, kajti o tem govore drugi, ki niso prirodoslovci, in sicer razumno). Predavam poljudno in snujem znanstvene organizacije. Mlajši pravijo, da je vse, kar delam, ničvredno, starejši menijo, da je odveč, v resnici pa mlajši še slabše delajo in starejši sploh ne delajo. Jaz se na nič več ne spoznam.
Vidiš, taka je Lj., mesto dobrega zraka in kužnega ozračja; od zraka se debelimo, z ozračjem omamljamo misli. Taka je Lj., razbojniško mesto poštenjakov, /…/ mesto vlačugarjev brez vlačug, ter ljubezni za vse, kar je lažnivo, slabo in grdo. /…/ Mesto, ki se vedno smehlja, kadar obrekuje, in vedno obrekuje, kadar se smehlja; sejmišče strahopetnosti, kamen odkritosrčnosti, Olimpija hinavstva, Ahilova peta brez Ahila.
Toda ti /…/ nemara še vedno ščebetaš: matjuška naša, ter me obsojaš. Bojim se, da res nimam prav. /…/ Kadar pridem z razumnimi ljudmi skupaj in jamem razgrajati, mi povedo, da tukaj ni denarja, tam ni rok, ta ne ve, kako bi, in drugi nimajo časa; da je vse dobro in da bo vse še veliko bolje; da smo mladi sami zabavljači. Najprej se čudim, potem vidim, da imajo prav, ki poznajo življenje. /…/
Sicer pa bi bilo vse v redu, ko bi bilo vreme lepše. Imam novo stanovanje'… itd. /…/
O Ljubljana, ljubica naša sovražna, ali nam ne bo nikoli bolje s teboj?«
S poti, 1913, Izbrano delo, MK, 1973. str. 27-21. https://sl.wikipedia.org/wiki/Izidor_Cankar, B.M.)
(60)
(- V tem nadaljevanju pisatelj piše tem, zakaj uči, piše, kaj bo z njegovimi učenci, z njim, z nami…):

»Vendar je človek nekoliko vesel, pomirjen, nekako odkljukan, ker nekaj časa ni pripadal le sebi, nič se v bistvu kajpada ni premaknilo z mesta, a tudi tisto, s čimer ti grozijo čez dan, je zgolj videz /…/.
Vsi, ki so se zdaj razkropili, bodo jutri zarana po starih šolah in zoprnih službah … po učilnicah, livarnah, ob tekočem traku, v pisarnah, secirnicah … sem so prišli splaknit svoje od jeze, ogorčenja, prezira, se umirit ali vzpodbudit: še bodo nerazodete stvari, še bodo apokalipse … /…/
»Nekako tako sem razmišljal še pred nedavnim /…/ 'se ne bom več vmešaval, kajti to ni moja skrb, raje crknem, kot da bi se še enkrat lotil tega', govoriš o si mlad, in nato ti pogled pade na črvička, ki pleza po neki travni bilki navzgor, prav na tem kraju /…/ sredi te dežele, gora, z morjem zadaj, a oni pleza in pleza, pleza in pleza in tedaj te pograbi strašanska bojazen pred sabo in življenjem in pomisliš, raje bom še enkrat poskusil, se lotil, ja, lotil se bom, lotil, lotil, in se lotiš… In tako se vpišeš med kandidate Iluzije, postaneš projekt, sam svoj predlog življenju.
- Zakaj pišem? Pišem, da bi odkril, kako bo nekaj, kar me žre in s čimer se bojujem, izgledalo, ko bo napisano. /…/ (- Njegova dela: https://sl.wikipedia.org/wiki/Lojze_Kova%C4%8Di%C4%8D .)
24.00. Ravno si za noč postiljam kavč /…/ ko se spomnim, kako me je pri vojakih, ko sem zvečer lezel v svoj 'krevet na ivice' https://sh.wikipedia.org/wiki/Krevet , zmeraj vnovič spodbudilo veselje, kako bom čez leto in mesec« v Devici Mariji v Polju (- na Studencu?), »kjer me pri profesorju Magajni http://www.primorci.si/osebe/magajna-bogomir/1036/ me že čakajo vesela družba, prijatelji, steklenice, prava razuzdana, veseljaška, pivska noč, mogoče kakšna ženska, ki jo bom pozneje imel /…/… celo kak tekst, ki ga bom spisal tedaj, sem začutil med presti kakor dobro zložen zid itn.…
A zdaj, ko odgrinjam plahto za noč, me /…/ preplavi neko nedoločno pričakovanje, da bo zdaj zdaj napočil čas odhoda na ono stran /…/ še globlje v temo, za šipo, v megleni rak nad črnim Ljubljanskim poljem … /…/ ja, nekoč v otroških letih, ko mi je umrl oče, sem si zamišljal, da v smrti stopiš /…/ nekam gor, gor, gor, v nedogled, mogoče k Bogu, ali dol, dol, dol v pekel, v požgan gozd. Sedem let pozneje (1951) se mi je prikazal drugi svet kot klop pod hruško ob narasli Dravi v mariborskih Meljah /…/. Ali še pred nedavnim /…/ kot brezkončna tema, v kateri plavajo vse duše /…/ docela brezimno, kot na kolodvoru … vse od točajke iz Ilirskih provinc, pitekantropa /…/ do klativiteza iz renesanse … vsi, ki jih nismo poznali /…/… o onostranstvo zna biti bolj ravnodušno in hladnokrvno od tega sveta…«
(62) /…/
»Oddihujem se … gor na grad grem, na šance … http://www.vnaravi.si/gps-sledi/viewtrack/236-sance od tod so zadnji dan vojne bevskali velikokalibrski topovi v okoliške hribe kakor trop pastirskih psov, ki hoče ohraniti svojo čredo … zraven je okrogla travna leha, posejana z marjetami …«
(- So topovi 8. maja 1945 z Gradu streljali proti Orlam? http://spomeniki.blogspot.si/2012/02/orle-zadnji-boji-za-osvoboditev.html Na koga? Kdo? Je bilo takrat, l. 1988, tam pod trato na Orlovem vrhu, kjer je zdaj črn križ, še pokopanih 148 domobrancev, http://siol.net/novice/slovenija/peter-susnik-upanje-so-mladi-ljudje-ki-so-imuni-na-nostalgicno-mitologijo-revolucije-417287 padlih v borbi s partizani? B.M.)
»… ne gledam Lj., ker jo imam dobesedno vrezano v kožo za vekami. In ko potem le odprem oči, zagledam med živico znano pojavo … naočnike, bareto in črn plašč dr. J. K., ki je umrl pred sedmimi meseci. Nenavadno korekten človek, brezhiben v vseh pogledih, eden tistih redkih, ki se jih razveseliš, ko jih srečaš na cesti, ker naredijo javnost in vse okrog tebe znosnejše. Mene so od nekdaj privlačili bistri in izobraženi ljudje, ki ostajajo v življenju neopaženi, skriti, docela pozabljeni … Kakšni so ti ljudje? Se sprašujem. In razveselim se, ko v pogovoru z njim naenkrat naletim na nezavedno, prezgodnjo misel, ki so jo izrekli in ki je nisem slišal še nikjer, ne naletel nanjo, in ki dan naredijo globlji, preprostejši, lepši … kako to? Se začudim, kot da se je mimo opotekel vojak, ki se je prezgodaj preoblekel v civila. Seveda, halucinacije v senčnatem zraku, zapeljali so me enaka očala, bareta, podobna okrogla postava, črna suknja … In brž nato se spomnim, o čem sem razmišljal, ko sem gledal travnato leho, preden se je iznad žive meje prikazal dvojnik dr. Jožeta Koruze ( - 1935-1988, FF UL, literarni zgodovinar, slovenist, https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Koruza )
namreč o tem, da bi bilo treba napisati dokument o duši, zares, o vseh njenih obdobjih od otroštva dalje /…/. Jaz sem jo začutil, star dve ali tri leta, ko sem čepel in trgal marjete v zelo zeleni, hudo čisti in gosti senčnati travi v parku nad policijski stopniščem in v nasadu pri katedrali nad Renom.«
(- L.K. je bil rojen, po sl.wiki v Saarlouis, gl. https://www.saarlouis.de/ / https://fr.wikipedia.org/wiki/Saint-Louis_(Haut-Rhin) Še podroben opis tistih časov v Švici je v slikah besedila L. Kovačiča Prišleki: https://www.youtube.com/watch?v=d43V4CYABAo .
Takole pa je o naših časih in o zamisli boljšega sveta ob neki knjigi z lepimi slikami zapel
pisateljev
https://en.wikipedia.org/wiki/Lojze_Kova%C4%8Di%C4%8D sin Jani Kovačič: https://www.youtube.com/watch?v=hWXZyGbeT2I . B.M.)

Slovenialand. Razprodaja slovenščine.
I. Seničar, Delo, 29.11.2016
Upokojeni veleposlanik Ivan Seničar se sprašuje o odnosu do našega jezika, in kaj je z nami.
O tem so v zadnjih mesecih tehtno pisali Rastko Močnik, Vlado Žabot, Niko Grafenauer, Peter Kolšek, Peter Toš, Marko Snoj idr.
Navaja množico primerov uporabe angleških izrazov, tako pri napisih trgovin ipd. v mestih; pri oglaševanju, predvsem na TV; tudi v nadaljevankah; novinarje – npr. Vlado Miheljak, Bernard Nežmah, Marcel Štefančič, Saša Vidmajer, Boris Jež… ; v znanstvenih sestavkih in oddajah, npr. v TV Panoptikumu http://4d.rtvslo.si/arhiv/panoptikum , kjer se pogovarjajo sociologi, filozofi idr. misleči.
I. Seničarju ni jasno, »kaj je nameravala vlada s predlogom o uvrstitvi angleščine na univerze, torej z internacionalizacijo visokega šolstva na način deslovenizacije.«
Ob izjavah ministrov je v ozadju napis Goverment of the Republic of Slovenia. http://www.vlada.si/en/ Komu je namenjen?
»Premier je nedavno ponovno opozoril, da se v sami slovenščini skriva angleščina. Pnovil je besedi 'sLOVEnija' in 'čLOVEk', pozabil pa je na 'zLOVEšč' ali na 'štEVILo', ko evil pomeni kar zlo. Kako grafitarsko ceneno za univerzitetnega profesorja in predsednika vlade oz. govermenta.
Kaj je torej z nami, z oglaševalci, novinarji, znanstveniki, s predsednikom vlade? Prodajamo skupno imetje, suverenost, tudi jezik in kulturo. V času nesamostojnosti je bil slovenski jezik nujna opora. V času samostojnosti kakor, da te opore ne potrebujemo več, ker z njo ne moremo na svetovni trg. Toda zdi se, da niti bank, letališč in blagovnih znamk ne potrebujemo. Nujni so samo davkoplačevalci, ki se vsaka leta prelevijo v volilno živino. Kaj je torej z nami v svobodi in demokraciji?
Kritiki polpretekle zgodovine upravičeno opozarjajo na nekdanje enoumnosti. Takrat smo imeli eno partijo (ZKJ/ZKS), a smo se življenju in sistemu čudili na več načinov, danes pa imamo na desetine političnih strank, vendar se vsi čudimo enako – z 'wow' – vau. /…/ vsi prepevamo Happy birhday to you. Vprašanj je torej več kot odgovorov.«
Nanje je že davno odgovoril naš predsednik s: »So what!« Pa kaj Slovenialand! Zdržimo še malo, saj kmalu pridejo digitalizacija, Uber in TTP. /…/«.

PREBERITE, POBRSKAJTE, POSKUSITE, POSVOJITE, POGLEJTE, PRISLUHNITE, PREMISLITE

Zgodovina historične misli I. in II. Od Homerja do začetka 21. stoletja.
Iztok Ilich, Bukla, dec. 2016 – jan. 2017.
Knjigo o zgodovinopisju, ki je izšla pri ZRC SAZU, je napisalo več avtorjv, uredil-i pa Oto Luthar et al.
V prvi delu so zajeti pisci in njihova dela od Homerja do grških - Herodota, Tukidida in Ksenofonta, rimskih – Plutarha idr. do poznorimskih, npr. Prokopija; v drugem je zgodovinopisje srednjega veka, renesansa, nato moderne dobe in razsvetljenstva – »o zgodovini kot znanosti o narodu.« V poglavju o modernem zgodovinopisju pišejo tudi o objektivnosti severnoameriških zgodovinarjev, v zadnjem poglavju pa (odgovarjajo) postavljajo (na) vprašanje: Nova kulturna zgodovina ali historična antropologija?«
(- O vsebini podrobneje: http://ikss.zrc-sazu.si/sl/publikacije/zgodovina-historicne-misli#v , o uredniku: http://ikss.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/oto-luthar-sl#v B.M.)

En sam gospod za dolgo vrsto belih knjižnih hrbtov.
Igor Bratož, Delo, 23.11.2016
Lojze Gostiša, *1923, sodelavec SAZU, je dobil Schwentnerjevo nagrado. https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/schwentnerjeva-nagrada.html
Zaslužen za ureditev grafične zbirke in izdajanje del J. V. Valvasorja. Vrhunec je 17 knjig grafične zbirke https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/iconotheca-valvasoriana-tudi-v-nuk-u/158376 , ki sicer hrani knjižnica nadškofije v Zagrebu, katere bibliografijo je tudi uredil L. Gostiša.
Njemu je najljubša Topographia Archiductus Carinthie, opis Koroške, uredil pa je tudi Topografijo vojvodine Kranjske. Med ostalimi I. Bratož omenja tudi falsimilirano izdaja baročne članske knjige plemiške družbe sv. Dizma. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAWEYLYB .
Nagrajenca predstavi kot »zelo strokovnega, prizadevnega, vztrajnega in odgovornega založnika, urednika in znanstvenika.
L. Gostiša je l. 1956 začel študirati umetnostno zgodovino na FF UL, nato je raziskoval predvsem arhitekta J. Plečnika, slikarja Franceta Miheliča in slovenske grafične ustvarjalce. Poleg urejanja zbirk in knjig je sodeloval pri pripravil tudi več razstav, npr. Plečnika v Parizu, Pragi idr.
Prijateljeval je z Izidorjem Cankarjem in pripravil kritično izdajo njegovega Londonskega dnevnika (1944-1945)in njegovih knjig: Uvod v likovno umetnost: sistematika stila in Zgodovina likovne .
umetnosti Z. Evropi
. https://en.wikipedia.org/wiki/Izidor_Cankar .
(- Doktoriral pri 87 letih, 2007 na UL, glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/Lojze_Gosti%C5%A1a . O L. Gostiši glej še: http://www.delo.si/sobotna/cel-ansambel-v-eni-osebi.html , B.M.)

Slovenska matica.150 let dela.
Samo Rugelj, Bukla, dec. 2016 – jan. 2017.
SM http://www.slovenska-matica.si/ je bila ustanovljena l. 1864 in ob praznovanju l. 2014 je bil simpozij z referati o njeni zgodovini, ki so zdaj objavljeni z dopolnitvami.
Zbornik o tej drugi najstarejši slovenski založbo – za Mohorjevo – je uredil Drago Jančar et-al.
O njenem narodotvornem pomenu piše Milček Komel, o koreninah pred ustanovitvijo Stane Granda, o delovanju »v času politične netolerantnosti med l. 141in slovensko osamosvojitvijo« Aleš Gabrič, o vrhuncu ob stoletnici in tik za njim Primož Simoniti, o izdanih knjigah s področja tehnike Tadej Bajd, naravoslovja Boštjan Anko, geografije Franc Lovrenčak, folkloristike in etnologije Marija Stanonik, o vlogi pri razvoju pravne znanosti Janez Kranjc, slovenske besede nasploh Edvard Kovač, antičnih prevodih Kajetan Gantar in o izdanih filozofskih knjigah Tine Hribar. Dodane so fotografije, bibliografija in ključni dogodki 2004-2014.
Pričevanje »o nastanku, razvoju in delovanju ene naših ključnih tradicionalnih založb.«

Ljubljanski vodnik našel Vodnika.
Saša Bojc, Delo, 25.11.2016
V ljubljanski Vodnikovi hiši https://www.facebook.com/VodnikovaDomacijaSiska/ je »v grozljivi komediji s pesmijo in plesov« Rozinateatra https://www.facebook.com/rozinteater oživel pesnik, ki je bil rojen v (ta)isti hiši https://sl.wikipedia.org/wiki/Valentin_Vodnik , se med prvimi povzpel na Triglav, napisal prvo slovensko kuharico, prvi babiški priročnik, nekaj - spomina vrednih - pesmi in tri leta je izdajal časopis – Lublanske novice.
Andrej Rozman Roza, pisatelj, pesnik in dramatik je predstavo postavil v današnji čas, zaradi vode v imenu in onesnaževanja na robu Lj. pa dodal še zanj nepogrešljivega povodnega moža. (- Po gravženem dnevu prisluhnite verzijama: https://www.youtube.com/watch?v=4gtjQrtePXo, B.M.)
Gledalci preko intervjuja z novinarko http://www.mladina.si/177476/ne-znani-valentin-vodnik/ spoznajo »duhovnika, urednika, novinarja, profesorja, jezikoslovca ter prizadevnega borca za družbeno uveljavitev slovenskega jezika. /…/ v njegovem času, ko je vladala nemščina, ko je bil dejaven v krogu barona in mecena Žige Zoisa http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi872726/, pa tudi potem, ko je slovensko ozemlje« (- ne celotno, pa še Istra in Dalmacija in kos Hrvaške, Koroške in Tirolske zraven…, B.M.) »prešlo pod francoske Ilirske province«.
Pet Vodnikovih pesmi, ki jih je uglasbil Mitja Vrhovnik Smrekar je presenetilo celo Rozo, saj so se mu pokazale kot zelo sodobne.
(- Za pokushino besedilo dveh, o zadovoljnih a neprebujenih Kranjcih: https://sl.wikisource.org/wiki/Zadovoljni_Kranjec , https://sl.wikisource.org/wiki/Dramilo .
Prisluhnite še
Trkaju: https://www.youtube.com/watch?v=xLhkpsP-aSU , B.M.)

Bakle in diktatorji.
Na kratko, Dnevnik, 28.11.2016
Literarni zgodovinar Tomo Virk (FF UL https://sl.wikipedia.org/wiki/Tomo_Virk ) v knjigi
Bakle in diktatorji. Jug, Bartol et consortes, LUD Literatura, Lj. ,2016, nadaljuje svoje raziskovanje razmerja med alpinistom in filozofom Klementom Jugom http://www.gore-ljudje.net/novosti/109685/ in pisateljem Vladimirjem Bartolom.
O odnosu mladega filozofa s svojim učiteljem Francetom Vebrom (FF UL) je pisal v knjigi: http://www.ludliteratura.si/knjiga/vebrov-ucenec/ .
V novi knjigi Virk »dokumentira zgodnje Bartolovo oboževanje ter zasuk v mitizacijo njegovega lika, pripoveduje tudi o doktorju Krasowitzu, demonih … (- Več: http://zofijini.net/online_bartol/ .)

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev /…/.
Iztok Ilich, Bukla, dec. 2016 – jan. 2017.
Intervju ob 70 letnici izhajanja knjižne zbirke, http://isllv.zrc-sazu.si/sl/publikacije/zbrana-dela-slovenskih-pesnikov-in-pisateljev#v za katero Matija Ogrin, ZRC SAZU, njen sedanji glavni urednik pravi da je – ena, edina in neponovljiva.
- Kakšne knjige so uvrščali uredniki v to zbirko?
M. Ogrin: »Anton Ocvirk je (l. 1946) /…/ imel v mislih kritično izdajo zbranih del klasikov slovenskega slovstva« 15 do 20 opusov, » s Kosovelom kot najbrž zadnjim. Njegov naslednik /…/ France Bernik, pa je ta krog razširil tudi na pomembnejše novejše avtorje /…/. Nadaljevalci njunega dela sledimo tej usmeritvi«.
- V letošnjem programu so avtorji: Vladimir Bartol, Edvard Kocbek, Zofka Kveder in portreta/monografiji Vladimirja Truhlarja in Jožeta Udoviča.
Od teh M. Ogrin izpostavi pisateljico: »Med spisi Kvedrove bo več takih, ki jih je urednica prepisala iz neobjavljenih rokopisov in bodo popolna novost.«
- Na vrsto so prišli tudi nekdaj 'politično neprimerni' …
Za to je najzaslužnejši »France Pibernik, najboljši poznavalec avtorjev, ki so na neki način ostali v ozadju, bili nepriznani celo prepovedani«, zdaj pa so »postavljeni vsaj približno ob bok večini, ki je bila skozi desetletja samodejno sprejeta v razne antologije in učbenike.«
- Kateri so ti doslej nepriznani avtorji?
»V 80. letih si res ni bilo mogoče predstavljati, da bi v zbirki izšli pisci, ki so se oblikovali v času med vojnama ali med vojno, a so bili nazorsko nasprotni OF in revoluciji in so zato izginili v vojni in povojnih pobojih. /…/ predvsem Ivan Hribovšek in France Balantič. »
Njune pesmi je uredil F. Pibernik. I. Hribovšek je bil neznan pesnik, njegove pesmi je, potem ko je končal na povojnem morišču, njegova ljubezen Anica Resman poslala v Buenos Aires, kjer jih je izdal Tine Debeljak. F. Balantič pa je »živel neko tiho literarno življenje. Imel je svoje bralce, o njem se je tudi vedno bolj na glas govorilo«.
- Na drugi strani pa so bili povzdigovani avtorji: France Bevk, Miško Kranjec, Ivan Potrč idr. predstavniki socialnega oz. socialističnega realizma.
»Tudi ti so za nas zanimivi«, pravi M. Ogrin. Za nekatere gornja ocena drži le deloma.
Tak je npr. Ciril Kosmač, »najkvalitetnejši ustvarjalec tega obdobja«, ki še ni začel izhajati.
Prežihov Voranc je že izšel, sledili bodo Božo Vodušek in Izidor Cankar.
»Dolg imamo še /…/ do naše prve pesnice Josipine Turnograjske pa avguštinca Janeza Damascena Deva. Težava je pomanjkanje urednikov, saj to delo terja »izjemno vztrajnost raziskovalcev, včasih tudi več let dela za eno knjigo.«
- Kaj pa zamejski avtorji?
Zbirka mora zajeti tudi »avtorje, ki so živeli na področjih, ki zdaj niso več slovenska.« Najbliže izidu je Korošec Urban Jarnik. Vsekakor je poslanstvo Zbranih del, da zrcalijo »kakovostni vrh celotne slovenske književnosti«.
- Kako kaže digitalizacija projekta?
Na inštitutu se od l. 2001 ukvarjajo z metodami elektronskega izdajanja. Na portalu http://nl.ijs.si/e-zrc/ so objavljeni ali v pripravi starejši teksti: Brižinski spomeniki, Zoisova korespondenca, Slomškove pridige in deset naslovov iz Zbranih del, ki so v e-obliki dostopne na http://www.biblos.si/lib/ . Uporablja ga »širok krog raziskovalcev in študentov, tudi iz tujine, koder obstajajo slovenski ali slavistični lektorati.« Za prenos vseh doslej objavljenih Zbranih del »bi bila potrebna odločitev na državni ravni.«

Ježka danes potrebujemo vsi.
Zdenko Matoz, Delo, 26.11.2017
Režiserka Petra Seliškar pripoveduje o Franu Milčinskemu Ježku, o katerem je posnela dokumentarec Moj narobe svet, https://www.youtube.com/watch?v=7qhquAwkUUA v katerem njegove pesmi izvajajo (tudi) Tomaž Pengov, Josipa Lisac in še 7 pevcev/pevk. https://www.youtube.com/watch?v=WOYwZZ1WZW4
- Zakaj o Ježku?
»To je človek, ki ga čas ne bo nikoli povozil /…/. Govori to, kar čuti in kar je doživel. Zna biti preprost in hkrati zelo natančen.« https://www.youtube.com/watch?v=f708otqDfAg
Imel je »poseben čut za življenje, /…/ ker ga je po težkih izkušnjah cenil bolj kot mi. Znal je opazovati. Imel je /…/ talent, da je lahko tako natančno pretočil svoje občutke nazaj med ljudi, pri katerih je znal opaziti tisto, česar večina ne vidi.«
- Zaradi dolgega jezika le bil enkrat v zaporu, zaprli so ga Italijani…
»Nekje sem prebrala, da je bil čez zimo v taborišču v Gonarsu (Italija). Mislim, da je tam napisal Arestantovo odo stenici, ki jo v filmu izvajata Jani Hace in Josipa Lisac.« https://www.youtube.com/watch?v=IGRkhmFvJko
- Verjetno je bil (kasneje) trn v peti kakemu trdobučnežu v partiji (ZKS), v državni upravi…
https://www.youtube.com/watch?v=Iot9th8Ao-w https://www.youtube.com/watch?v=bsxVj-XzyUA
Josipa Lisac je prišla so »sklepa, da je bil Ježek aktivist«, pravi P. Seliškar, »imava podobne probleme, jaz in Ježek prezirava birokracijo. https://www.youtube.com/watch?v=RO85-H2-cnA&list=RDRO85-H2-cnA#t=17 Mislim, da ubija ustvarjalnost. Redki so, ki pomagajo ustvarjalcem.«
- Bil je ljudski človek…
»… vem, da so ga imeli ljudje radi, ker so čutili, da jih ima on res rad.« https://www.youtube.com/watch?v=ySBxATOLcc0
V filmu Ježek pravi: »Nočem lesti na Montparnasse, raje sem pri ljudeh, ki jih imam tako rad. Jaz nisem umetnik, jaz sem samo komunalna storitev. Nekaj, kar je ljudem na voljo za vsakdanjo rabo, kot trotoar (- pločnik), vodovod, trolejbus. Rad bi bil samo navaden klovn za navadne ljudi. Rad bi bil dvorni norec njegovega veličanstva človeka.«
- Zakaj zadnja leta toliko zanimanja zanj?
Založba Sanja je »veliko naredila za njegovo promocijo, pred 8 leti smo začeli snemati film, zanimanje zanj se je opazno povečalo. Mislim, da je imela Slovenija dosti več Ježkove kritične misli, naprednih idej, ko sem odraščala, kot pa zdaj. Zdaj ljudje bolj kot pravi odgovor cenijo enostaven odgovor. Tarnanje je zamenjalo kritično misel, /…/ ne ve. Če bi bil Ježku ta čas všeč, meni ni. Mogoče je zanimanje zanj vračanje h kritični misli, ki je bistvena za napredek. Zato Ježka potrebujemo vsi.«

Punk ni več mlad, Pankrti tudi ne. Zvočni zapis generacije mladih.
Z. Matoz, Delo, 26.11.2016
Skupina Pankrti je nastala l. 1977 na Kodeljevem v Lj., delovala desetletje, l. 2007 se je spet združila in zdaj napoveduje koncert v Stožicah za 20.10.2017. Zdenko Matoz je pogovarjal z njenimi člani. To so bili v različnih obdobjih: Peter Lovšin, Gregor Tomc, Boris Kramberger, Dušan Žiberna, Bogo Pretnar, Mitja Prijatelj, Marc Kavaš in Matjaž Gantar.
Gregor Tomc, pobudnik, ideolog skupine (FDV UL https://en.wikipedia.org/wiki/Gregor_Tomc ) pravi, da, ko so začeli, so »imeli občutek, da bo to enkraten koncert v telovadnici moščanske gimnazije.
(- http://www.gimoste.si/gim/; zadaj za njo je zaklonišče, kjer so vadili - pod igriščem 'Partizana', v katerem (je) igra(l) košarko I. Bavčar… B.M.)
»Nihče si ni predstavljal, da se bomo čez 40 let pogovarjali o tem /…/. Da smo danes tukaj je zasluga tistih, ki mislijo, da javnost ta glasba še vedno zanima, in tudi nas, da še vedno uživamo v tem«.
Boris Kramberger, baskitarist pravi, da sta pred devetimi leti »doktor Tomc in doktor Pretnar ugotovila povezavo med rock'nrolom in staranjem. Rock /…/ lahko tudi ustavi staranje, /…/ to drži le delno, saj se ne moreš ves čas ukvarjati z« njim.
Bogo Pretnar: » Ko smo začeli , nismo mislili, da bomo preživeli do 30. leta, potem do 40-tega. Upam, da se bomo videli, ko se bomo skupaj prebili do 50-tega.
Marjan Rožanc, mislec in pisatelj (1930-1990, https://sl.wikipedia.org/wiki/Marjan_Ro%C5%BEanc ), tudi sekretar (nogometašev) Slovana, ki sta ga srečala Tomc in Lovšin pred 30 leti (1986) jima je dejal: »Fantje, dejmo naredit eno himno.« In so jo, zelo hitro, zdaj se dobro prodaja na singlu Slovan/Adijo Ljubljana. https://www.youtube.com/watch?v=rZHOJOR1PZY
Peter Lovšin: Ko smo imeli turnejo po krajih nekdanje Jugoslavije, je bilo to fajn doživetje in nekaj res dobrih koncertov«, pravi o posnetkih s festivala Belef na Kalemegdanu l. 2010 - leto prej so bili na Metelkovi -, kjer so hitri, močni, dobri. https://www.youtube.com/watch?v=DRcMVZN_LaQ On se od takrat spomni le konca v gostilni Tri šešira. https://www.youtube.com/watch?v=2vQ9t5P4kxQ
Naslovi singlov, albumov, ki so jih posneli, v studiu ali v živo (- Naslovi povedo veliko… B.M.:
Lepi in prazni/Lublana je bulana, 1978 https://www.youtube.com/watch?v=kSgw8OSfhP0
Dolgcajt, 1980
Namesto tebe, 1981
Državni ljubimci, 1982
Svoboda '82 (- ime manevrov JLA, B.M.), 1983
https://www.youtube.com/watch?v=M9mmoNUQ9k8
Rdeči album, 1984
Pesmi sprave, 1985
Slovan/Adijo Ljubljana, 1986
Sexpok, 1987
Totalna revolucija, 2016

Z.M. navaja kot najbolj znane uspešnice, razen omenjenih: Bandierra rosa; Janez kranjski Janez; Osmi dan; Jest sm na liniji https://www.youtube.com/watch?v=MzRgDjrDTWw ; Anarhist https://www.youtube.com/watch?v=JIHMxTNI_cc ; Metka; Zvečer v mestu; Za železno zaveso; Gospodar; Umazane igre https://www.youtube.com/watch?v=5kycRQQ-wz8 .

(Knjižni sejem). Prej ali slej tudi vstopnina.
Mojca Šučur, Dnevnik, 22.11.2016
O-b 3. slov. knjižnem sejmu govori Zdravko Kafol, UO http://www.knjiznisejem.si/index.php/slv/ .
Pravi, da v Lj. pričakujejo 30.000 obiskovalcev, prvič pa bo sejem tudi v Brežicah. Dodali so še kulinariko in otroški Cicifest. Poleg države v fokusu – Italije, bodo predstavili še Tolmin.
Nastopil bo Jan Cvitkovič http://www.staragara.com/si/ljudje/?v=cvitkovic , ki je v Tolminu preživel mladost, pa vokalna skupina Senožet, Janez Škof(- Takole zapoje Janez s Čompami, za tuje turiste… Prisluhnite spet, tu v drugem kontekstu,: https://www.youtube.com/watch?v=_bZkt1qkmIc , B.M.)
- Vstopnina?
Letos je ne bo pravi, le za pogovora s Susano Tamaro https://it.wikipedia.org/wiki/Susanna_Tamaro in Florence Hartmann. https://fr.wikipedia.org/wiki/Florence_Hartmann
- Manifest 'Slovenija bere' so na sejmu podpisali predstavniki minstrstev in GZS. Spet kampanja?
http://www.knjiznisejem.si/images/Manifest%20Slovenija%20bere.pdf
»H kampanji nas je spodbudila raziskava bralne pismenosti med odraslimi PIAC«, http://piaac.acs.si/ kjer smo »na 28. mestu od 34 držav v OECD. Četrtina Slovencev je funkcionalno nepismenih /…/. Angleži so daleč pred nami«, 14., kar njihova »vlada označuje za sramoto.« (- Angleška sociologa o vzrokih in posledicah tega: http://www.socresonline.org.uk/20/1/7.html , B.M.)
- Pri nas pa…
»… rečejo, da je 'treba rezultate brati s previdnostjo.'
V zadnjih 35 letih imamo bistveno boljšo mrežo /…/ knjižnic, 10x več prodajnih mest za knjige, izide veliko število knjig na prebivalca, tudi povprečna cena /…/ upada, dostopnost torej ne more biti več problem. A v vsem tem času nismo napredovali v bralni pismenosti, število bralcev oz. nebralcev ostaja enako. Nekaj moramo začeti drugače.«
- Drugače?
/…/ mi tokrat nagovarjamo gospodarstvo« z akcijo Eno podjetje ena knjiga. Podjetje – več sto podjetij - bo 'posvojilo' knjigo in »organiziralo /…/ kulturne dogodke. https://www.gzs.si/Portals/SN-informacije-Pomoc/Vsebine/GG/2016-december/slovenija%20bere.pdf .
Tako bo več knjig in Z. Kafol upa, da tudi več bralcev.

Žižkovi vici. (Ste že slišali tistega o Heglu in negaciji?)
Žiga Valentič, Bukla, dec. 2016 – jan. 2017
Norveški pisatelj Audun Mortensen, južnokorejskega porekla je izbral izstopajoče primerke modrosti in ideologije iz inovativnih lepljenk idejnih plasti filozofskih traktatov z vezivom humorja – koga že? -
k izdaji v slovenščini pa je uvod napisal Slavoj Ž.
Razgibano branje, kje dobimo vice in še 'nekaj več', piše Žiga V.:
»Vulgarnost, perverznost in banalnost so odskočna deska za tematiziranje rasizma, snobizma, aristokracije, Jezusa (in M. Magdalene), boljševizma, hladne vojne, ameriških predsednikov, spolnih reakcij, feminizma, tesnobe, korupcije, politične korektnosti, družine, medijev, Boga, Hollywooda, nacionalizma, psihoanalize, Drugega in mazohizma« iz »različnih virov: iz judovstva, grške mitologije, krščanstva, balkanskega humorja ali popularne kulture.«
»Smeh se zmeraj pokaže kot gonilo zdrave misli«, končuje oceno Ž.V.
(- Tu jih je par na prvi pogled iz prve roke: https://www.youtube.com/user/SlavojZizekVideos ; s pojasnilom in podatki o angleški izdaji: http://www.openculture.com/2014/05/slavoj-zizeks-jokes.html , B.M.)

Nova pisarija. Strokovno pisanje na spletu.
Samo Rugelj, Bukla, dec. 2016 – jan. 2017
Miran Hladnik, FF UL http://lit.ijs.si/hladnik.html , je pri ZZ FF izdal spletno nadgradnjo Praktičnega spisovnika, s katerimi nas je pred letu, v mnogih ponatisih, »poučeval o pisanju za tiskano objavo«, v kateri upošteva »spletne zakonitosti objavljanja in predstavljanja /…/ besedil z vsemi grafičnimi posebnostmi.«
Tiskana različica knjige sledi spletni izdaji https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija , ki se ves čas posodablja.
»Resen kandidat za najbolj inovativen priročnik leta!« Tako poznavalec knjig, avtor in založnik.
(-S. Rugelj, http://www.delo.si/druzba/panorama/samo-rugelj-oce-ni-nikoli-gledal-na-uro.html
sin še enega znamenitega Slovenca, govori tudi o vzgoj: , B.M.)


Pižama razsekal slovenske literarne klasike.
Igor Bratož, Delo, 28.11.2016
Na 32. Slovenskem knjižnem sejmu v Lj. so podelili nagrade za najboljše knjige in e-podporo branja.
Občinstvo je odločilo, da je knjiga leta: SLOLvenski klasiki 1 http://www.emka.si/slolvenski-klasiki-1/PR/1972483, ki jo je spisal Boštjan Gorenc – Pižama. Žirija komisije UO sejma je ugotovila, piše I. Bratož, da B.G.-P. http://www.delo.si/kultura/knjiga/klasiki-a-la-bostjan-gorenc-pizama.html
»slovenske klasike brezkompromisno razseka po načelih rimoklepstva in jih skomponira v vrtiljak podatkovnega toka in ga ponudi bralcu. Spletno pojavnost besedil dobesedno prenese v knjižno obliko. Oblikovno zelo vprašljiv prelom /…/ se pokaže za zelo učinkovito orodje manipuliranja. Transformacija likovnih sredstev iz digitalnega sveta je neposredni namig bralcu, kako naj se sooča z avtorjevimi lucidnimi pogledi na slovensko literarno dediščino skozi prizmo aktualnih družbenih fenomenov. Odlično postavljeno zrcalo naši sedanjosti. Pravzaprav antiknjiga, o kateri se zastavlja vprašanje, ali postaja tovrstno branje tudi naša prihodnost.«
(- Dodajmo, da se tako preizkušamo in (tudi bralce) povprašujemo tudi v teh 'Pogledih'… B.M.)
V kategoriji e-knjige oz. elektronski založniški mediji sta priznanje dobila:
- internetni portal www.dobre.knjige.si , ki ga soustvarjajo vse slovenske splošne knjižnice, z bralci in literarnimi kritiki; v dveh letih so predstavili 1700 knjig, omogoča hitro iskanje, dodane so anotacije, naslovnice, inf. o nagradah, ocene bralcev, kritikov, povezave in je dopolnilo klasičnega knjižničnega kataloga. Uporaben je tudi na napravah z OS android ali IOS.
- podkast o knjigah Membranje, ki deluje v mreži http://www.marsowci.net/category/membranje/ , ustvarjajo Lenart J. Kučič, Darja Potočan, Marko Pirc in Milan Fras. Užitek je poslušati z glasbo podložene zgodbe goste - filozofe, znanstvenike, antropologe, zdravnike, računalničarje, učitelje in se pogovarjajo o knjigah, ki bralcem pojasnjujejo svet: od Charlesa Dickensa Nastanek vrst do Susan Cain, ki piše, kako introvertiranci ne smejo umolkniti…

 

Splet - nov. 55


ZNANOST, GOSPODARSTVO, npr. GRADBENISTVO, IZOBRAŽEVANJE, ARHITEKTKE, INŽENIRJI,

Povezovanje. Na univerzah je znanje pogosto skrito.
Silva Čeh, Delo, 17.11.2016
Na okrogli mizi dekanov in podjetnikov Lj. so se pogovarjali tem, kako povezati potenciale gospodarstva in univerze.
Rasto Ovin, http://www.fakulteta.doba.si/ soorganizator okrogle mize je ugotovil, da se ta povezanost pri nas od uveljavitve strategije pametne specializacije izboljšuje, a je pobuda pogosto še vedno na strani podjetij.
Drugi soorganizator Peter Gabrijelčič, FA UL, http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=1863 pa je dejal: »Kljub kar nekaj uspešnih izkušenj ostaja veliko skritega znanja. Nekateri podjetniki npr. Akrapovič in še kakšen, so ugotovili, da lahko svoj preboj naredijo z mladimi raziskovalci (MR).
Rok Gajšek, Cosylab http://www.cosylab.com/about_cosylab/history/ je potrdil, da je lahko na univerzah znanje pogosto skrito, zato je dal pobudo, da MR vsaj leto dni prebijejo v podjetju.
Igor Papič, FE UL http://igorpapic.si/ je povedal da veliko sodelujejo z Gorenjem, ki se kot veliko podjetje zaveda, da mora delovati dolgoročno.
Stane Pejovnik, Slovensko inovacijsko središče (SIS EGIZ) http://www.sis-egiz.eu/ (prejšnji rektor UL), je povedal, da so se na FKKT UL pred več kot 20 leti začeli ukvarjati z baterijami, ki so aktualne danes, kar potrjuje tudi razvoj industrije. Pomembno je tudi mednarodna komercializacija inovacij, saj se Slovenija ne bo razvijala brez sodelovanja gospodarstva, raziskovalnega sektorja in države.
Bojan Cizelj, (SIS EGIZ) pa je dejal, da bi v državi potrebovali poseben resor za inovacije.

Kakovost je imperativ.
MIZŠ, Šolski razgledi, 18.11.2016
Ob interpelaciji v državnem zboru (zaradi kasnitve financiranja zasebnih šol) je šolska ministrica
Maja Makovec Brenčič poudarila pomen kakovosti izobraževanja, znanosti, raziskovanja, še posebej v OŠ, ki daje temelje znanju vsakega. Napovedala je ustanavljanje centrov za nadarjene in spremembe zakonov, tako o OŠ, organizaciji in financiranju, o izobraževanju odraslih, o športu in pripravo izhodišč za zakona o visokem šolstvu in o znanosti. Prioritete MIZŠ so: povezovanje izobraževanja, znanosti in izobraževanja z gospodarstvom, razvoj in zagotavljanje kakovosti, odličnosti, nadarjenosti in odpiranje šolskega prostora. To spodbuja z razvojnimi projekti, financiranimi tudi iz virov EU.

Inženirjev bo premalo. Zaposlovanje gradbenikov.
Nejc Gole, Delo, 18.11.2016
O posledicah (konca) krize v gradbeništvu na študiju govorita profesor in inženir.
Pred leti so propadla podjetja: SCT, Primorje, Vegrad, GPG, CP Maribor, CM Celje, Kraški zidar idr. in število zaposlenih v gradbeništvu je padlo za 40%, nato pa – do avgusta 2016 - spet zraslo za 2%.
Matjaž Mikoš, FGG UL https://www.fgg.uni-lj.si/ : »Mladi inženirji gradbeništva se usmerjajo v raziskovalno delo, ustanavljajo lastna podjetja ali odhajajo v tujino.«
Precej se je zmanjšal vpis na študij gradbeništva, ki je bil, priznava dekan FGG »pred leti zaradi zahtev države prevelik« . V l. 2009 je bilo 160 razpisanih mest in prav toliko sprejetih, letos pa je bilo mest 60 in sprejetih 27. »Upad vpisa /…/ se bo pokazal v /…/ gradbeni dejavnosti šele čez leta, povprečno traja bolonjski (magistrski) študij /…/ skoraj 7 let«, saj večina izkoristi dodatno leto po vsaki stopnji. »Čez leta bo na trgu delovne sile pomanjkanje izobraženih strokovnjakov, predvsem takih z izkušnjami pri gradnji zahtevnih objektov.«
Država bo morala poskrbeti za investicije v gradbene projekte, in tako ohraniti kakovostno raven podjetij. »Že sedaj je čutiti /…/ optimizem, gradbena podjetja se konsolidirajo in rastejo, za nova dela /…/ bodo že zelo kmalu potrebovali nove mlade strokovnjake.«
Črtomir Remec, Inženirska zbornica Slovenije http://www.izs.si opaža upad števila strokovnih izpitov, ki se bo nadaljeval, če ne bo novih investicij. Povprečna starost pooblaščenega inženirja je 51,4 leta. Pritegniti bo treba gradbene inženirje iz tujine, ki pa ne poznajo slovenskih predpisov in posebnosti, npr. grožnja potresov, poplav, plazov.
Opozarja, da je treba nehati s »stigmatizacijo gradbeništva, ki je bila posledica zablod posameznikov /…/ saj imamo danes v tej panogi zdrava in uspešna podjetja.« Če bi bilo investicij več in poslovno okolje bolj stabilno bi bilo lahko delovnih mest za mlade več. »Tako bi tudi tisti najuspešnejši diplomanti, ki odhajajo v tujino, ostali doma.«

Dekle na gradbišču. »Ženska bo meni govorila…«
Sonja Kolarič, Delo, 18.11.2016
O odločitvi za študij gradbeništva govori Nina Kolarič Tibaut.
Že kot otrok je v družinskem podjetju opazovala delo gradbenikov in arhitektov. »To, da lahko načrtuješ po svojih zamislih vse, ker je zgrajeno okoli nas, mi je bilo tako všeč, da sem se /…/ odločila za /…/ to pot. Po diplomi na gradbeništvu je šla še na arhitekturo, kjer končuje magistrsko nalogo.
Oba poklica sta zelo povezana, pravi, zato je velika prednost, če poznaš oba.
»Arhitekt si nekaj zamisli, da določeni stavbi obliko in zunanji videz, gradbenik pa poskrbi, da je načrtovani projekt sploh možno izvesti, da je stavba mehansko stabilna in varna za uporabo.« Pomembni so tudi strojniki in električarji. Je pa arhitekt tisti, čigar delo vsi vidijo, zato so ostale stroke manj cenjene.
Ko je začela študirati so jo spraševali, kako to in če je edina ženska. »Tako na univerzitetnem programu gradbeništva kot kasneje na arhitekturi nas je bilo v 1. letniku približno polovica, v zadnjem letniku pa je bilo v predavalnicah več žensk, pravi.
Na gradbiščih pa kljub temu žensk skorajda ni, večinoma se ukvarjajo s papirologijo: Ko pride prvič na gradbišče kot nadzornica ali projektantka nekateri fizični delavci reagirajo: 'Ženska /…/', dokler je ne spoznajo; potem pa je ne podcenjujejo in jo spoštujejo. Prav tako je pri kolegih, vodjih projektov, gradbišč. »Že med izobraževanjem se srečujejo z ženskimi kolegicami«.

INFORMATIZACIJA KNJIŽNIC OD POHORJA DO BALKANA

V Cobissovi mreži bi lahko bil ves zahodni Balkan.
J. K. S., Delo, 17.11.2016
O razvoju sistema znanstvenih in tehnoloških informacij http://cobiss.si/ , ki ga že 25 let vzdržuje Inštitut informacijskih znanosti v Mariboru, piše Jasna Kontler Salamon.
Predhodnik IZUMa http://www.izum.si/ je bil Računalniški center UM (RCUM), ki mu je l. 1987 (tedanja) Raziskovalna Skupnost Slovenije (- nekak ARRS) poverila vzpostavitev sistema vzajemne katalogizacije naših knjižnic. Osnova je bil bibliografski sistem, ki so ga že prej (1984) za UKM https://www.ukm.um.si/ razvili sodelavci RCUM. Kot nosilcu avtomatizacije nacionalnih knjižnic v republikah SFRJ mu je dala zvezna vlada 12 milijonov dolarjev. RCU je s tem močno prerasel okvire UM in se je l. 1992 postal državni infrastrukturni zavod pod imenom IZUM.
(- O zgodovini RCUM, IZUM: http://home.izum.si/COBISS/OZ/2004_3/html/clanek_09.html , B.M.)
Trenutno uporablja Cobiss pri nas več sto tisoč uporabnikov, skupaj s sistemom Sicris http://sicris.izum.si/, ki ga IZUM upravlja skupaj z ARRS. »V sistem so vključene vse visokošolske ustanove, vse javne knjižnice in veliko srednjih šol, v njem vodijo svoje bibliografije vsi registrirani slovenski raziskovalci«, piše J. Kontler Salamon. Izum s prodajo svojih izdelkov in storitev - licenc in programov – sicer pridobi desetino prihodkov.
O tem pripoveduje Tomaž Seljak, vodilni avtor Cobissa, nekdanji direktor RCUM in IZUMa
(- O sporu z minist. MVZT l. 2011: http://www.zurnal24.si/izum-obglavljen-clanek-117575 , B.M.)
Še v prejšnji državi so Cobiss preizkusili v nekaj nacionalnih knjižnicah, sredi 90-let pa so obnovili sodelovanje z BiH, Makedonijo, Srbijo in Črno goro. V zadnjih letih ga ima več knjižnic v Albaniji; zanj zanimajo na Kosovu. (- T. Seljak piše, da ga uporablja 780 knjižnic v 7 državah, od tega 29 v Albaniji: http://www.cobiss.net/doc/Kosova_Sot_Tomaž_Seljak_(12.3.2016)_slo.pdf , B.M.)
Unesco ga je uvrstil med regionalne knjižnične in raziskovalne informacijske sisteme, skupaj z EU je bil pripravljen dati za širitev 10 milijonov evrov.
Za tako širitev mreže Cobiss.Net http://www.cobiss.net/ je potreboval soglasje in sofinasiranje naše države, vendar je ni dobil. V zadnjih letih je bilo denarja iz proračuna za to vedno manj, predlanskim pa je je bila podpora projektu sploh ukinjena. Druge knjižnice oz. države v regiji nimajo denarja za take naložbe.
IZUM je iz sredstev EU v začetku l. 2016 pridobil nove prostore, zdaj pa - zaradi nejasnosti glede širitve mreže v države Z. Balkana – grozi, da bo izgubil razlog zanje, piše J. Kontler Salamon.
Cobis.Net se namreč »lahko razvija le, če širi mrežo uporabnikov, in s tem pridobiva kritično maso, ki ji omogoča konkurenčnost; ta sistem je namreč od »pametnih« produktov, ki jih Slovenija izvaža.
Politika naše države glede širjenja mreže teh informacijskih sistemov je neenotna. V resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju RS do l. 2015 je bilo to omenjeno, v predlogu programa tega sodelovanja od 2016 do 2019 pa ne, prav tako ne v osnutku resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju do 2030. (- O tem: http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/ ).
Tomaž Seljak »brez dlake na jeziku« komentira: »Očitno je Cobis.Net preveč inteligenten in vizionarski projekt, da bi našel sistemsko mesto v izvajanju deklarirane politike slovenske vlade do Z. Balkana. Tako si zapravljamo zaupanje in ugled ter priložnosti za širitev izvirnega slovenskega znanja na tem območju.«

ZDRAVNIKI, VLADA, SINDIKATI, JAVNI SEKTOR, PLAČE

Fides in ves preostali svet.
J. Markeš, Delo, 16.11.2016
Stavko zdravnikov, njihove zahteve in plače komentira novinar Janez Markeš.
V javnost je prišla zahteva, da naj bi zdravnik, dobil dodatek za preutrujenost, če ne bi mogel popoldan delati pri zasebniku. Novinarka Tanja Lesničar Pučko se je vprašala, če je sindikat Fides ob pamet, in če bi ji Dnevnik plačal, če bi – preobremenjena – ne mogla pisati še za Delo.
Stvar je problematična, meni J. Markeš, zlasti zaradi poskusa izstopa iz plačnega sistema, ob ohranitvi vseh privilegijev zdravniške elite.
V zaledju je »problem razgradnje socialne države, v kateri so zdravstvene storitve zagotovljene vsem državljanom ne glede na premoženjsko stanje.« Stanovska diferenciacija je »generator neenakosti v zadevah temeljnih človekovih pravic.« Izhodišče bi moral biti bolnik, ne zdravnik.
»Klasični neoliberalni vzorec, ki podpira tudi omrežje dodatnih zavarovanj in /…/ zasebnih dobičkov, pomeni prehod v privatizacijo zdravstva«. V to vodijo sedanje zdravniške zahteve.
Logika »neenakosti in elitizma v javnem sektorju pelje« še v »suženjsko delo nezdravniškega zdravstvenega osebja« in »v drugorazrednost drugih poklicev javnega sektorja, npr. v izobraževanju, sociali, upravi itn.

Vlada proti sindikatom. Cerarjev pasodoble*.
D. Košir, Dnevnik, 17.11.2016
Darijan Košir piše o-b pogajanjih s sindikati javnega sektorja - posebej stavkajočih zdravnikov in zapiranju »državnega proračuna v ključni postavki stroškov dela v javnem sektorju.«
Komentator ima vtis, da so obojni »sindikati vlado Mira Cerarja ujeli /…/ na napačni nogi«,
(- Pomembno pri plesih, kot je tale*: https://www.youtube.com/watch?v=Xg3Hl9_VPBw , B.M.) saj mora v enem dnevu streti »oreha, ki ju sicer ni mogoče /…/ niti v več mesecih«.
Ni pa naiven Konrad Kuštrin, Fides, ki »napol politično, napol sindikalno funkcijo opravlja že dve desetletji« in si je v bojih s skoraj desetimi vladami nabral kilometrino. Tako kot Andrej Možina v zdravniški zbornici, ima srce na desni politični strani.
Fidesovo stopnjevanje neuresničljivih zahtev je bilo predvidljivo, enkrat »po izstopu iz sistema javnih uslužbencev, 2. trojni količnik plače, 3. 4-kratno povečanje števila zdravnikov, 5. državno kompenziranje /…/ popoldanskih poslov, 6.takojšnjo zdravstveno reformo itd.
Vlada bi lahko do roka, srede novembra rešila vsaj vprašanje plač v javnem sektorju.
Tudi »Branimir Štrukelj, https://sl.wikipedia.org/wiki/Branimir_%C5%A0trukelj drugi večni politični sindikalist /…/ je javnosektorske zahteve koštrunovsko stopnjeval vsakič, ko jih je zaostril Fides. Tako je – politično netalentirano- vlado spravil v položaj, da so ji iz Bruslja sporočili, da pri nas »obstaja tveganje proračunske neskladnosti z evropskimi pravili«.
Najbrž bi Cerar z ministrom (prejšnjim) Mramorjem lažje in prej rešil vsaj enega teh problemov.
»Zdaj jih bo pač moral z nekompetentno ekipo pod nemogočim časovnim pritiskom«.
Z znanim izplenom za državo.

Izstop iz družbe.
D. Keber, Objektiv, Dnevnik, 19.11.2016
O zahtevah sindikata Fides piše Dušan Keber, zdravnik, nekdanji minister (- svoj resor je preimenoval v '…za zdravje', profesor MF UL, predsednik RKS, http://www.mladina.si/166984/dusan-keber/ B.M.)
Začne z zgodbo Vesne, 40, strežnice v bolnišnici, ki daje tretjino plače za garsonjero, v kateri živi s sinom, ki se v svojem prostem času bori za preživetje; je namreč revna.
Petina »zaposlenih v zdravstvu dobiva še manjše plačo kot Vesna, pa tudi njena ne dosega minimalne. /…/ Njen socialni položaj bo vsaj 10 let nespremenjen, do konca delovne dobe se bo za kakih 100 evrov izboljšal.«
Ker je z nočnim delom za nekaj evrov presegla dohodkovno mejo, ji ne pripada noben socialni dodatek. Za hrano porabi 5 evrov na dan, na Rdeči križ hodi po prehranske pakete.
»Država je trda mati«, piše kolumnist, deli kar ima. A vseeno je od 13 stanovanj, ki jih ima na voljo za deložirance, od letošnjih tisoč takih družin, dodelila le dve.
»Tudi zdravnikom, ki te dni stavkajo, je predsednik vlade zabrusil, da država deli le toliko, kolikor ima.« Zdravniki zahtevajo povečanje svojih plač za vsa dve Vesnini. Ona meni, da bodo dobili. Njo je od zdravnikov en sam »v treh letih vprašal, kako se da preživeti z njeno plačo. Vesna misli, da bi bilo pravično, če bi se tudi njej povečala plača za polovico in ne le za nekaj evrov, kar se njeni poklicni skupini dogaja že desetletja.«
Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin »na pogajanjih z vlado pobesni, če kdo pripomni, da gre zdravnikom samo za denar.« Da jim gre za boljši zdravstveni sistem, za bolnike; in govori naprej o denarju, tako kot 8 Fidesovih zahtev. Po prvi bi morali »takoj zaposliti vsaj tisoč zdravnikov.« Dodaja še nove zahteve, celo po nadomestilu izpada dohodka, če zaradi preutrujenosti ne morejo delati drugje. Sindikat zahteva, da država »drži vrečo zasebnemu zdravstvu.«
Ne zahteva pa »povečanja števila zdravnikov, saj bi dodatni zaposleni zmanjšali količino denarja za plače današnjih«. Ne zavzame se za svoje najnižje plačane sodelavce in druge javne uslužbence. Še več »že vrsto let predlaga izstop zdravnikov iz javnega sektorja« in »kliče po večji neenakosti med poklicnimi skupinami«. V zameno ne ponuja ničesar, niti skrajšanja čakalnih vrst na prvi pregled pri specialistih.
Noro je tudi, piše (njihov kolega zdravnik), »Fidesovo utemeljevanje, zakaj je upravičen do stavke: zato, ker je vse to zahteval že pred dvema letoma /…/ Kot otrok, /…/ da mi sklatijo luno z neba.«
»Stavka je neupravičena, saj za ceno ogrožanja bolnikov zahteva nekaj, česar ni mogoče izpolniti. Fides je izstopil iz družbe in se ji povzpenja na hrbet. Tudi če mu večino zahtev izpolnijo«, bo stavko »samo zamrznil /…/ luna bo namreč še vedno na nebu.«

SLOVENCI, JUGOSLAVIJA, (PROTI)KOMUNISTI; PROFESOR, DIPLOMAT, SODNIK

Preplet
homo poeticusa in homo politicusa.
J. Prunk, Delo, 15.11.2016
Slovenski in evropski pisatelj Boris Pahor (*1913, Trst: https://it.wikipedia.org/wiki/Boris_Pahor )
je v novi knjigi V imenu dialoga, CZ, 2016, Lj., še enkrat spregovoril o svojih ključnih temah – vprašanjih naroda, pisateljskem in uredniškem delu, (anti)fašizmu, odnosu človeka do narave in boga, do svetega in humanega, do smrti. V knjigi so dnevniški zapiski 2005-2015, odlomki iz knjig in časopisov s komentarji, pisma in nekaj esejev.
Janko Prunk piše, da ga je »kot zgodovinarja antropološke in politične usmeritve« https://www.domovina.je/janko-prunk-pri-nas-si-levicar-samo-zato-ker-si-za-partizane-idejne-osnove-pa-ni-1-del/ Pahor v knjigi »navdušil z razmišljanjem o družbenopolitičnih temah, predvsem o narodni problematiki, fašizmi in antifašizmu in o bivanjskih vprašanjih človeka, o humanem, boju za pravico in resnico, boju zoper nasilje ter večnostnih vprašanjih«.
J. Prunk meni, da Pahorjevo stališče do (slovenskega) naroda najbolje odraža govor na podelitvi Tischlerjeve nagrade. http://radio.ognjisce.si/sl/138/ssd/9806/ .
B. Pahor je dejal, izpostavlja J. Prunk, da smo v preteklosti, ko smo bili obkroženi od tujega jezika »smo svojega varovali, ker je prevladovala zavest, narodna namreč«, ki jo danes nalašč zamenjujejo z nacionalizmom.« Narodna/nacionalna zavest je »naravna vrednota, o kateri »krščansko-socialistični filozof E. Mounier poudarja, da je narodni čut za skupnost, zato je proti egoizmu, proti vtikanju zunanjih sil v življenje skupnosti.«
V dnevniku se je aprila 2005 jezil nad takratnim zgodovinskim učbenikom, ki je (primorsko predvojno) organizacijo TIGR https://sl.wikipedia.org/wiki/TIGR označil kot 'ilegalno teroristično skupino'. Ko so padli štirje uporniki v Bazovici je londonski Guardian zapisal, da so 'imeli na razpolago za boj /…/ samo tako sredstvo, s kakršnim so se nekoč Italijani borili proti Avstrijcem«, povzema J. Prunk.
B. Pahor je pohvalil takratnega predsednika vlade Janeza Janša, ker je na Mali gori »priznal TIGR za začetnika upora«, pa tudi, ker ni pustil ob strani njegovih nadaljevalcev »to je partizanov«.
(- O tej izjavi J. Janše, o osamosvojitvi idr. glej pogovor l. 2010: http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Pisatelj-Boris-Pahor-o-plebiscitu-samostojni-Slove.aspx . O TIGR-u glej diplomsko Tomaža Vuka na FDV UL http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/vuk-tomaz.pdf; o obeležju bazoviškim žrtvam pred UL http://spomeniki.blogspot.si/2014_02_01_archive.html in še polemiko http://www.publishwall.si/vili.kovacic/post/141870/bazoviske-zrtve-in-univerza-kot-zrtev-totalitarizma med UL in Vilijem Kovačičem, Gibanje 13. maj. B.M.)
Proti koncu knjige, piše zgodovinar, Pahor razmišlja o izjavi Janeza Stanovnika, http://www.mladina.si/158087/dr-janez-stanovnik/ nekdanjega krščanskega socialista, da se je Edvard Kocbek (- vodja tega gibanja, najbrž s podpisom Dolomitske izjave: http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/30-let-od-smrti-edvarda-kocbeka/269787 . B.M.) »žrtvoval za enotnost osvobodilnega gibanja«, kar je – po Kocbeku – v skladu s krščanstvom, ki je zgrajeno na žrtvovanju svojega ustanovitelja.
B. Pahor se v knjigi na več mestih loteva vprašanja 'logosa', naravnega principa s stališča Heraklita in Spinoze. Pisatelj je bil, piše sam, 'vedno prepričan, da bi bila vzgoja na podlagi panteizma dosti bolj preprosta.« Pahor ni ateist, piše J. Prunk, božanstvo najde v naravi. Ni ga strah smrti, izraža le bojazen pred neizrekljivo skrivnostjo.

Vrednote so se res sfižile. Vendar so bile.
J. Apih, Delo, 15.11.2016
O prejšnjem sistemu piše Jure Apih, publicist http://www.apih.si/knjizna-polica/ in o stanju danes.
Začne z pismom, ki ga je napisal l. 1989 - »ko so nam zaprli Janšo ( - To je bilo l. 1988: B.M.), ko je berlinski zid še stal in Kučan še ni odkorakal https://www.youtube.com/watch?v=HfK3wjG5ShQ- iz Beograda«.
Ko je J.A. vrnil izkaznico ZKS, partije, v katero je bil s ponosom sprejet 25 let nazaj je v pismu zapisal:
/…/ »Dolga leta sem verjel v znanstveni socializem, proletarsko revolucijo, univerzalni marksistični pogled na svet ter /…/ avantgardnost jugoslovanske poti v samoupravni socializem. Iluzija za iluzijo se je z leti posvinjala, znanstvenost se je skazila, zgledi so se podrli. Tudi sam sem se znašel v mlinu partijske oblastniške birokracije /…/. Vendar sem bil /…/ dolgo pripravljen verjeti, da /…/ stranpoti ne blatijo ideje« in da »naj bi pošteni vztrajali /…/ in se v organizaciji borili za njen preporod /…/. Danes ne verjamem več. Preveč nedolžne krvi je bilo prelite od Kronštata in Gulaga, prek Budimpešte, Kampučije, Roga pa do Prištine in pekinškega trga Nebeškega miru. Ne verjamem več v komunizem in njegovo /…/ poslanstvo. Žal.« (-Glej: https://www.britannica.com/topic/communism , https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crna_knjiga_komunizma, https://hu.wikipedia.org/wiki/1956-os_forradalom , https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Zgodovina_Jugoslavije , http://www.czkd.org/skeljzen-kosovo-i-jugoslavija/, http://www.delo.si/novice/svet/rdeci-kmeri-pred-sodiscem.html http://www.rtvslo.si/svet/trg-nebeskega-miru-simbol-krvi-in-nasilja/71932, idr.)
»Seveda smo bili indoktrinirani in manipulirani. Le kdo ni? Agitacija in propaganda sta bili učinkoviti, teoretična izhodišča s bila prepričljiva. Uprli smo se Stalinu, dali tovarne delavcem, republikam pa državnost. Inflacija nam je odplačevala potrošniške kredite, polna zaposlenost in zaščiten jugo trg sta sicer ubijala konkurenčnost, vendar nam ni bilo hudo. Iz leta v leto nam je bilo bolje, več /…/ avtomobilov, stanovanj, vikendov, počitnic. Vedno več smo si upali, vedno več smo smeli /…. In še ves svet nas je rešpektiral.« /…/
»Da ne bi idealizirali, SFRJ ni bila pravna država«, a tudi pravna država in demokracija »ne moreta zagotoviti pravice /…/ za vse, »sta problem, vemo. Demokracija je /…/ vladavina večine nad manjšino, in pravna država /…/ najbolj ščiti močne in premožne. /…/ Da o neoliberalni dogmi, ki v imenu učinkovitosti in profita /…/ melje vse pod seboj, niti ne govorimo.« /…/
»Komunizem in socializem bi bila idealna sistema, je dejal /…/ Bertrand Russel, če ljudje ne bi bili krvavi pod kožo.« (- Nekaj podobnega je B.R. rekel za Marxov dialektični materializem, glej: https://en.wikiquote.org/wiki/Bertrand_Russell#Political_Ideals_.281917.29 , B.M.)
»Bog vedi, kako bi se vse skupaj razvilo, če ne bi umrl Tito (1980, glej kako se ga spominjali Mariborčani l. 2012 ) https://www.youtube.com/watch?v=Sf6pIuaK-jk B.M.), če se ne bi zgodil Gorbačov in podrl berlinski zid« (- Glej o tem: https://sl.wikipedia.org/wiki/Druga_ruska_revolucija in https://en.wikipedia.org/wiki/Revolutions_of_1989 . B.M.).
/…/, če se nam ne bi sesulo dogovorno gospodarstvo in če nam ne bi nacionalistične strasti razsule državo. (SFRJ) /…/ Ideja, kako zgraditi /…/ najbolj pošteno družbo, kar jih je ali kar jih bo svet videl, se nam je kmalu sfižila.«
Ni bilo malo komolčarstva, hipokrizije… »Najbolj zagrizeni povzpetniki, ki so se po partijski piramidi rinili navzgor, so najhitreje preskočili in danes iz svojih novih /…/ položajev zlivajo ogenj in žveplo na svoje včerajšnje ideale.« Vendar je bilo takrat v partiji večina, ki »ni hlepela po privilegijih, temveč po svobodnejši, demokratičnejši, odprti in učinkovitejši družbi«. In »brez te vedno glasnejše večine /…/ se spremembe, ki jih je prinesel evropski veter, ne bi zgodile.« Sprašuje, koliko članov ZKS je bilo »v Odboru za reševanje J. Janše https://sl.wikipedia.org/wiki/Proces_proti_%C4%8Detverici, /…/ v uredništvih Mladine, Teleksa ( - J.A., urednik do 1980: http://www.apih.si/obracun-s-teleksom/), Radia Študent, ZSMS«, med pisci v Delov »PP29« in kdo je (1991) »ukazal takratnemu vojnemu ministru J. Janši odpor proti agresiji jugoslovanske vojske.«
Avtorju se ne toži po prejšnji državi, žal mu je za tiste vrednote, ki so »življenje in okolje delale znosnejše in prijaznejše.«
In hudo mu je, »ko novodobni golobradi politični povzpetniki govorijo o zločinski organizaciji«, katere preživeli pripadniki naj bi »odgovarjali za grehe generacije, ki je več ni.«
Zgodovina se ponavlja, kot farsa ali tragedija, piše J.A. »Farso /…/ prebolevamo, tragedijo, se bojim, nas še čaka. Vrednote, na katere smo prisegali, so se resda sfižile in niso prestale zgodovinske preizkušnje. Vendar so bile. Ni nas bilo malo, ki smo verjeli vanje /…/.«
»Danes nam je /…/ bolje. Toliko bogatih še nismo imeli, toliko revnih, lačnih izkoriščanih pa tudi ne. Vrednot, še tistih, ki smo jih zapisali v ustavo, ne /…/ upoštevamo. Egoizem, profit, zasebni interes, kapital /…/ producirajo bogastvo in revščino, vojne, begunce, nesluteni tehnološki razvoj in vse bolj verjeten propad človeške civilizacije.
Generacija, ki nas je osvobodila (- NOB, 1941-1945), izdala in zaznamovala z zločini (1945 -?) je odšla. Priložnost, da bi, kot smo med osamosvajanjem (1990, 1991 https://www.rtvslo.si/osamosvojitev/ ) /…/ skupaj tudi nadaljevali, je bila prezahtevna.
Kučan, Šuštar https://sl.wikipedia.org/wiki/Alojzij_%C5%A0u%C5%A1tar , Bučar, Hribarjeva so poskušali, a niso bili uslišani. Preveč je tistih, ki /…/ iščejo svojo priložnost /…/. Za grehe izdajalcev, zavedenih revolucionarjev /…/ in zaslepljenih Jezusovih vojščakov /…/ morda najdemo razumevanje, za tiste, ki danes ščuvajo narod /…/ pač ne.«

Dr. Ernest Petrič, osemdesetletnik.
M. Pavliha, Delo, 18.11.2016
Ob jubileju Ernesta Petriča, pravnika, profesorja, 'ministra', diplomata, član (prej predsednik) Ustavnega sodišča http://www.us-rs.si/sestava/sedanja-sestava/prof-dr-ernest-petric-predsednik/ piše Marko Pavliha http://www.primorci.si/osebe/pavliha-marko/890/ .
Stare starše sta mu je pobrali 1. sv. vojna in španska gripa, starša sta bila »uspešna obrtnika« v Tržiču.
( - K njegovemu očetu sva se hodila strič z očetom, B.M.) Poročen je s Silvestro Rogelj P., novinarko Dela, od treh hčera ima vnukinjo in vnuka, »ki pridno študirata.«
E. Petrič je bil že »med študijem na PF UL /…/ kozmopolitsko usmerjen, predsedoval je odboru za mednarodno sodelovanje študentske organizacije UL« (MO UO ZŠJ UL) za diplomsko delo o jugoslovansko-italijanskih odnosih 1918-1041 je prejel Prešernovo nagrado UL. V disertaciji je obravnaval pravico do domovine, s poudarkom na usodo nemške manjšine v Jugoslaviji.
M. Pavliha piše o njegovem profesorskem delu takole: »Izjemno akademsko znanje je prenašal na študente na številnih domačih in tujih univerzah, zlasti na FDV (FSPN), EPF, FEDŠ, matični PF in n univerzi v Adis Abebi.
E. Petrič »predstavlja idealno simbiozo teorije in prakse /…/ državotvornosti in holistične mednarodne povezanosti. L. 1967 je bil izvoljen v skupščino SRS in pri komaj 30-tih (1967) postal član izvršnega sveta (IS SSRS) alias vlade, ki jo je vodil liberalno-reformistični Stane Kavčič.« V 'akciji 25 poslancev' je bil predlagan ( - 1971, ne tudi izvoljen. Prej, 3.6. istega leta je na zasedeni FF UL govoril študentom. B.M.), za člana predsedstva SFRJ »vendar ni nastopil funkcije, ker so komunistični velikaši odstranili Kavčiča (1972) /…/ in z njim številne napredne somišljenike, tudi Petriča.« (- O pogledih na novejšo zgodovino in politiko (10.6.2016): http://siol.net/novice/slovenija/ernest-petric-nas-blagor-je-odvisen-od-uspesnega-dela-politikov-ne-od-tega-koliko-je-skocil-prevc-419398 , B.M.)
V novi državi je bil državni sekretar, nato veleposlanik v Indiji, ZDA, Avstriji, OZN, Ovse, IAEA idr. mednarodnih organizacijah. Pred kratkim je bil že tretjič izvoljen za komisijo OZN za mednarodno pravo, ki ji je tudi predsedoval, tako kot Ustavnemu sodišču RS, katerega član je še.
V obsežni Petričevi bibliografiji M. Pavliha izpostavi dve knjigi:
Pravica do samoodločbe, 1984 in Foreign Policy: From Conception to Diplomatic Practice, 2013; večina te je bila prej objavljena v: Zunanja politika: osnove teorije in prakse, Studia diplomatica Slovenica in ZRC SAZU.
Njegovo pestro življenje opisujeta dve knjigi: Librum Amicorum in Honour of Ernest Petrič, EPF v N. Gorici, 2011 in Slovenske misli o mednarodnem pravu in mednarodnih odnosih, ur. A. Zidar, MZZ, FDV UL; v tem zborniku ob 80-letnici je 21 prispevkov »avtorjev, ki spremljamo prof. Petriča na njegovi dolgi profesionalni poti: veleposlaniki, diplomati, univerzitetni profesorji, /…/ ustavni sodniki, bivša evropska pravobranilka, minister /…/, predsednik DZ /…/« in drugi pravni strokovnjaki.

SEVNIČANKA V D.C.; JEZIK, ŠOLE; MOŠKI V JLA; RUSI V KP; PROFESORICA V LJ; HOSTA PROTI LJ.

Melanijo so vrgli levom, vendar je vseeno zmagala.
D. F. Lu, Nedeljski, 16.11.2016
O Melaniji Knavs, por. Trump, piše Damjan Franz Lu in ob medijskih pol/dez-infomacijah pokaže
»obris ženske, običajnega slovenskega dekleta, ki je svet doživljala enako kot vsa njena generacija iz poznih 80. let v Jugoslaviji.«
Naš novinar D. F. Lu piše o nekom, ki je prišel sem z one strani luže iskat umazanijo iz njene mladosti/dežele, »komunistične Slovenije« in zapisal, da je bila to/tu/takrat, v Jugoslaviji, družba, »v kateri religija ni igrala pomembne vloge«, da je bila krščena, čeprav je bil njen oče član partije (ZK).
Sama je dejala: »Moje otroštvo je bilo lepo. Ne bi ga zamenjala.«
http://www.gq.com/story/melania-trump-gq-interview .
Tisti, ki so jo poznali o njej nimajo slabih besed. Bila je prijazna, vesela. Spominjajo se je kot »učenke, ki je imela rada knjige in ko se ni bala znanja«.
V mladosti je bila zadržano dekle, delavna; pomagala je v očetovi prodajalni za Bežigradom v Lj.
»Nič kaj posebni ni izstopala. Po lepoti pač. V Lj. je imela stalno druščino, s katero so vsak petek zahajali v tedaj priljubljene točke mladih, kot sta bila Turist in Romeo. Odraščala je poslušajoč priljubljene slovenske glasbene skupine in tudi tuje« npr. Duran Duran. https://www.youtube.com/watch?v=dDLiVwpv89s Eden od njenih prijateljev se spominja, da se, povzema D.F.Lu, v nasprotju z bahači, željnimi slave, nikoli ni postavljala v ospredje. Bila je res prikupna, toda zaradi tega ni odganjala okolice. Imela je smisel za humor in bila pozitivna osebnost, ki se je znala zabavati v druščini. (- V arhivu teh Pogledov najdete, da je Melanija sodila med ljubitelje vesp…. O takratni mladini v Lj. prim. povzete odlomke iz romana 'Kristalni čas' L. Kovačiča. B.M.)
Bila je dobra študentka (arhitekture, UL) , je dejal eden od njenih profesorjev (- Blaž M. Vogelnik, UL:
http://www.inquisitr.com/3803563/professor-says-former-student-melania-trump-has-very-high-iq/.
Študenti pa o njem: https://oranznapita.wordpress.com/2011/07/23/vogijevo-slovo/#more-1373 BM.

Imela je, piše novinar, »jasne mladostne želje in moč, da se poda na tuje in uresniči sanje. A tudi v tem je bila tipična predstavnica generacije z novimi ambicijami, ki so lahko postale resničnost šele v 90. letih. Razgledanost, delavnost, radovednost, ljubezen do knjig /…/ vse to izhaja iz njenih življenjskih izkušen v Sloveniji. Te lastnosti na tujem niso tako samoumevne kot pri nas. Starši so jo večkrat že kot mladenko peljali po Evropi«. Govori »5 jezikov /…/ še srbsko, francosko, nemško in angleško«; »nima tako močnega javnega nastopa kot Michelle Obama«. (- predhodnica v Beli hiši.)
Novinarji sicer o njej v Sloveniji niso našli veliko razburljivega, morda drugod, v Parizu, Milanu, New Yorku, v središčih modne industrije. Nekdanja manekenka ima od tam manj pozitivne izkušnje.
Sara Ziff je pred štirimi leti pisala o tem v: Umazana resnica o vzornem vedenju modne industrije (- kot je D.F.L. prevedel: https://www.theguardian.com/commentisfree/cifamerica/2012/feb/13/ugly-truth-fashion-model-behavior, B.M.) da so »manekenke izpostavljene izkoriščanju, šovinističnemu odnosu in da je v (tej) industriji polno problematičnih posameznikov. To okolje je vse prej kot dobro regulirano, piše S. Ziff, ki je sindikalno organizirala zaposlene v tej industriji. http://www.npr.org/2012/06/07/154519830/which-workers-need-unions-and-which-dont
D.F.L.: »V takem okolju je morala delovati tudi Melania Knaus, kot se je prav zaradi prepoznavnosti v (tej) industriji preimenovala že /…/ zgodaj v karieri. Danes vemo, da je po spletu okoliščin spoznala Trumpa, s katerim sta se nato poročila. Tisti ki so jo spoznali v NY, prav tako pripovedujejo, da je bila skromna in nič posebno 'žurerska'. Manj naklonjeni (novinarji) jo predstavljajo »zgolj kot povsem pasivno mladenko iz vzhodne Evrope.«
D. F. Lu meni drugače, da »jo je življenje naredilo osebnostno močno«.
Tudi sama je v odgovoru na očitke, da je v predvolilni kampanji uporabila »nekaj misli iz govora M. Obama« in zaradi nekaterih izjav njenega moža (zdaj predsednika ZDA), dejala:
»Ljudje me v resnici ne poznajo. Sem zelo močna. Z vsem se lahko soočim. Naj se vam ne smilim.«

Nerazumljiv šok po porazu Clintonove.
T. Mastnak, Dnevnik, 16.11.2016
Tomaž Mastnak komentira volitve v ZDA, volivce, tudi študente in tamkajšnji esteblišment.
http://www.dictionary.com/browse/establishment O njem piše ostro, kot je o tistem v 80. letih v Jugoslaviji in v zadnjih letih tudi o EU. http://www.delo.si/zgodbe/ozadja/tomaz-mastnak-legitimno-in-smiselno-je-razmisliti-o-izstopu-iz-eu.html
Močnim, gospodujočim v ZDA je spodletelo pri poskusu, da bi spravil Hillary Clinton v Belo hišo.
»Spodletelo jim je /…/ zato, ker je šlo že za totalno mobilizacijo esteblišmenta. Ljudje ta esteblišment sovražijo. Vlada na silo, s silo, ker nima legitimnosti«, kar »kompenzira z vseobsežno mrežo laži, sprevračanja, zavajanja, poneumljanja /…/ in političnim marketingom.«
Ko ta manipulacija »pride do ljudstva /…/ trči ob elementarna dejstva in znake. Vse več ljudi živi vse slabše. Esteblišment je tak elementaren znak. Kot poosebljenje esteblišmenta je kandidatka Clintonova mobilizirala proti sebi ves gnev, ki tli v ljudstvu.«
Kolumnist razume reakcijo esteblišmenta, tudi njenih črnih in priseljeniških volivcev.
»Težko pa doumem, od kod tak panični strah pred liberalno-demokratično študentarijo in inteligenco.«
Delno to razloži s strašenjem https://www.nytimes.com/2016/07/24/opinion/sunday/is-donald-trump-a-racist.html?_r=0 s Trumpom med kampanjo posebno potem, »ko je aparat demokratske stranke izigral Sandersa. https://www.nytimes.com/2016/06/29/opinion/campaign-stops/bernie-sanders-democrats-need-to-wake-up.html .
»Mediji prinašajo podobe popolnoma pretresene mladine. Na srednji šoli, ki jo obiskuje moj sin, so bili učitelji tako iz sebe, da nekateri sploh niso mogli predavati. Na univerzah odpovedujejo predavanja in izpite in odpirajo zavetišča za študente, da bi se v njih počutili varne. Ponujajo jim psihološko svetovanje in terapijo. Na nekaterih /…/ šolane terapevtske pse, na drugih se lahko igrajo s kužki. Na več univerzah so za študente kupili plastelin, barvice in pobarvanke in legokocke in milnico, da lahko spuščajo mehurčke.
To /…/ je politična infantilizacija. /…/ Šok in strah ter panika so se zlili v demonstracije proti volilnemu rezultatu. Ker stvari niso po njihovi volji, jadikujejo o napadu na svobodo. Ljudje, ki se imajo za strpne in tolerantne, za nasprotnike sovraštva in nasilja, /…/ bruhajo sovraštvo (do zmagovalca Trumpa) /…/ zažigajo njegove podobe /…/ napadajo njegove privržence in na obletnico Kristallnacht http://www.history.com/topics/kristallnacht razbijajo izložbe po ulicah ameriških mest. Ti ljudje se imajo za napredno, demokratično Ameriko.« /…/
»Dogajanje po volitvah nam dokazuje, da sta se liberalizem in demokracija razšla. To se je v zgodovini že dogajalo.« Zdaj gre (v ZDA) za konfrontacijo, v kateri »je večina levice na liberalistični strani. Nastopa kot nosilec in branilec liberalističnih vrednot, podpira izbranko /…./ esteblišmenta ter nastopa proti ljudstvu in demokraciji.«

Vojaški rok. »JLA? O čem govorijo ti moški?«
M.A. Hrastar, Dnevnik, 18.11.2016
https://twitter.com/Dnevnik_si/status/799599288355536897
Vojaščino v bivši Jugoslaviji raziskuje Tanja Petrovič, ZRC SAZU. Vsak naš moški, starejši od 45 let ima svojo zgodbo o služenju v JLA https://sl.wikipedia.org/wiki/Jugoslovanska_ljudska_armada .
In tudi vsaka vsaj toliko stara ženska ve, da se moškega teh let ne sme vprašati o vojski, saj mora potem o tem debelo uro poslušati, pipe Mateja A. Hrastar.
Kako so se delali nore, da ne bi šli služit; kako so morali »na planinskih planotah« (- ? v planinskih enotah najbrž, vprašajte mene…, B.M.) spati v snegu; kako so jih desetarji maltretirali; je bilo na meji z Italijo in z Albanijo; kako je bilo vse skupaj trapasto; kako so spoznali prijatelje; kako so pred razpadom države zbežali…
T. Petrovič http://www.zrc-sazu.si/sl/enote pravi, da je bilo včasih jasno »kaj pomeni iti v vojsko, kaj se tam dogaja«. Zdaj so spomini še tukaj, le način »da to artikuliraš javno je veliko bolj zapleten.« vendar se Moškost se ne identificira več z služenje vojaščine, dogodki ob razpadu SFRJ niso v prid spominom na JLA.
Ti spomini so za večino moških (teh let) pomembna osebna izkušnja. Tako pravi tudi Miro Cerar, ki je služil v Podgorici (? Titogradu!). »Najbolj so me motili ideološka nadvlada tistega časa, https://www.youtube.com/watch?v=wyD72rSi55M veliko je bilo t.i. praznega toka (-? teka) in slabe higienske razmere« - za prhanje je bila topla voda 3 minute na teden. Naučil se je radiotelegrafije, igral je kitaro v ansamblu… V vojski je navezal prijateljske vezi in še vedno ima stik z nekaterimi.
Nepogrešljive so zgodbe o bratstvu in enotnosti, pripoveduje T. Petrovič. Zaradi tega so fante pošiljali čim dlje od doma, kamor nikoli ne bi šli in srečali so ljudi, ki jih nikoli ne bi. Intelektualci iz Zagreba so pisali pisma pastirjem s Šar planine.
Večinoma se je vedelo, kdo je Slovenec in kdo Bosanec. »Za narode so veljali stereotipi, recimo, da Slovenci nikoli ne delijo hrane, ki jo dobijo od doma.«
Tragična je pripoved antropologa Hariza Halilovića iz Bosne. Leto dni je bil prijatelj z Đurico, kmetom iz Srbije; ta ga je v kasnejši vojni poklical, naj pride k njemu na varno. Hariz je odšel v Avstralijo, vse preostale moške iz družine so ubili v Srebrenici. http://pescanik.net/berza-smrti-i-pismo-iz-australije/ »Zanj je Đurica eden redkih razlogov, zakaj tudi Avstralijo doživlja kot kraj, kjer je doma tudi človečnost.«

Nočni pogovori v Pritličju. Svetlana Slapšak.
V mestu, Delo, 15.11.2016
V Pritličju na Mestnem trgu v Lj. https://www.facebook.com/events/573170606210330 je bila Svetlana Slapšak, doktorica antičnih študij. V pogovoru 16.11. je odgovarjala na vprašanja:
Kakšno ceno je morala plačati za svojo brezkompromisnost?
Kako je doživela izgon iz lastne države?
Na kakšen načini je posvajala Slovenijo?
Kje vidi probleme javnega govora danes?
(- Nekaj o tem je povedala l. 2015: https://www.youtube.com/watch?v=NnFgF0zv3Vo ; odlomek iz romana 'Ravnoteža' https://laguna.rs/n3286_knjiga_ravnoteza_laguna.html : o ženskah v Antiki: http://www.bibliotekaxxvek.com/nova-knjiga-svetlana-slapsak-anticka-miturgija-zene/ in v ex-Yu: https://www.youtube.com/watch?v=iymYCxeNW6Y glej tudi daljši intervju za Mladino 29.4.2016: http://www.mladina.si/173977/dr-svetlana-slapsak/, B.M.)

Kuro Slovenije smo hoteli prijeti za vrat.
Tina Bernik, Dnevnik, 18.11.2016
Goran Hrvaćanin je iz ekipe, ki je naredila komedijo Pr'Hostar.
S svojimi skeči so imeli milijone klikov na Youtubeu, s prvim delom filma pa že milijon, z drugim 250.000. https://www.youtube.com/watch?v=_VCaA9uasDo .
Pravi, da delajo kot Prežihov Voranc, socrealizem. Pred snemanjem so raziskali trg in naredili »film za rajo«. Da deluje, dokazuje »več kot 100.000 gledalcev, ki so si film ogledali v kinu. V Ljubljani manj od pričakovanja.
- Všeč ste mnogim, ne pa vsem…
H. Hrvačanin pravi, ki so film mediji najprej ignorirali. Ni jih požegnal mainstream, nekaterim se zdijo vulgarni. Na površje prihajata »zavist in gravž. Ne bom rekel, da /…/ zato, ker smo čefurji ali nismo slovenskega porekla, ampak /…/ je naš humor marsikomu preveč« …
- kmečki?
»Zakaj? Ker Slovenija ni samo Lj. Kje so ti drugi ljudje, ki so šli naravnost iz cerkve na volišče. Mi smo hoteli to državo – kuro prijeti za vrat in jo stresti. Uspelo nam je, Slovenci se tako močno bojimo kmečkega porekla, /…/ čeprav je sestavni del naše kulture. Ljudje so po 1., 2. sv. vojni živeli na deželi, s pomočjo zemlje, zdaj pa bi vsi, ki so se premaknili v Lj., kar naenkrat radi prerezali to popkovino, kot da nič ni bilo.«
- Predstavljate del Slovenije, ki ga urbani ne pozna-jo?
»Ja, ki ga ne pozna in ko ga nalašč noče poznati. Ki ga odriva vstran.«
- 'Hostarjev' televizije niso pograbile…
»Mladi ne gledajo televizije«, a televizije bi želele pridobiti mlade.
»Premalo se raziskuje, komu je kakšna stvar namenjena, problem je v tem, da je gledalec na zadnjem mestu. In zdaj nam bodo art mreža, intelektualci rekli, da poneumljamo gledalce, ker bi lahko imeli drugačne filme. /…/ Mi smo ponudili vsaj smeh.« Za koga pa je narejen ves ostali program?
- Vaš film poneumlja?
Komedija ni izobraževalna, mora biti neumna, bolj ko je neumna, bolj je smešna.
»Ni naša naloga, da izobražujemo mladino, to mora početi šola. Mi smo tu, da jih nasmejemo, vzgajajo pa naj jih starši.«
- Kako da nekateri do tega filma za vas nismo slišali?
»«Ker živite v drugi skrajnosti, v drugem svetu. Veste, kdo nas gleda največ? Ljudje, ki imajo brezvezne službe in se z gledanjem posnetkov https://www.youtube.com/watch?v=s_pvleM-9x8 odlepijo od sranja, ki ga delajo. /…/ Nekaterih ljudi se je sram smejati. Nočejo, da jih kdo vidi /…/ Temu filmu se ne smejijo ljudje, ki se ne znajo sprostiti, ki ne znajo pustiti predsodkov pred vrati.

Najtežje je premagati predsodke.
J. Kontler Salamon, Šolski razgledi, 18.11.2016
Jasna Kontler Salamon svojo tokratno kolumno, v katerih piše največ o univerzah, začne z novico o prvi dami v Beli hiši, katere sin zna slovensko. To veliko pomeni v času, ko nekateri, tudi rektorji, vidijo večjo korist v angleščini, tudi kot jeziku visokošolskega poučevanja.
Melanija se je po OŠ v Sevnici in Srednji šoli –za oblikovanje v Lj. https://www.ssof.si/joomla/ – bila je pridna in prizadevna, pravijo učiteljice in razrednik SŠ - vpisala na arhitekturo na UL, a je »študij kmalu opustila /…/ zaradi cveteče mednarodne manekenske kariere. Prav ta študij je bil, tudi pri nas, povod za kritike v predvolilnem času v ZDA, »ker je menda Melanijin uradni ameriški življenjepis navajal, da je diplomirala« - lahko je šlo le za »nesporazum pri prevodu srednješolske diplome«.
Kolumnistki, poznavalki našega visokega šolstva, se zdi »pomembnejša izjava enega od profesorjev na arhitekturi, ki se je odzval na podcenjevanje Melanijinih intelektualnih sposobnosti. Dejal je /…/, da se na študij arhitekture pač ne more vpisati kdor koli, temveč le dobri in sposobni študentje.«
To drži, meni J.K.S., »saj je pri sprejemnem izpitu /…/ vedno velik osip, upoštevati pa moramo«, da je bil takrat »v Sloveniji samo en študij arhitekture« http://www.fa.uni-lj.si/ , šele minulo desetletje ga je pridobila tudi UM. Melanija bi torej »verjetno lahko uspešno diplomirala« na UL.
Šole, ki jih je obiskovala, so »lahko ponosne nanjo«, ona pa »bo ob strani moža 'vnovčila' tudi vse svoje šolsko znanje, denimo poznavanje zgodovine Slovenije in Evrope, in /…/ v družini in šoli pridobljene etične vrednote.«
Pomemben podatek je za J.K.S. »to, da je poskrbela, da njen sin razume in govori tudi slovenski jezik. Poznam kar nekaj slovenskih intelektualcev, živečih v tujini, ki se jim ne zdi potrebno, da njihovi otroci obvladajo tudi slovenščino. Verjetno domnevajo, da je ob angleščini bolj koristno učenje kakega 'pomembnejšega' jezika.«
Celo prvi mož UNG Danilo Zavrtanik je v razpravi o noveli visokošolskega zakona, potem ko so iz nje umaknili določilo o jeziku dejal, da bo to škodilo slovenskim univerzam češ, globalna uporaba angleščine je dejstvo in da bodo morali ljudje v prihodnosti obvladali 5 jezikov, da bodo konkurenčni.
Čeprav rektorja http://www.mladina.si/176495/dr-danilo-zavrtanik/ spoštuje, se ji zdi, da so tako razmišljali pred stoletjem, »ko so se naši študentje res morali učiti in profesorji poučevati samo v tujih jezikih.« Zakaj bi jim zdaj »priborjeno pravico do uporabe materinščine zdaj odvzeli v imenu globalizacije?«
Bolj škodujejo »razvoju in mednarodnem ugledu naših univerz /…/ škandali, ki ji ni videti konca.«
(- Na www.nsdlu.si v Novicah, Pogledih je več vesti in komentarjev o aferah kot o dosežkih… B.M.)
Na srečo jih občasno prekrije kaka vesela novica, kot je »vzpostavitev sodelovanja primorske univerze (UP) z najuglednejšo rusko državno univerzo Lomonosov« (- J.K.S jo je obiskala http://ars.rtvslo.si/2014/10/znanost-v-moskvi/ , B.M.), ki bo »v Kopru odprla skupni raziskovalni center, prvi v EU. /…/ Večkrat kontradiktorni rektor« UP Dragan Marušič , ki je tudi cenjen matematik kor moskovski rektor, »je v tem primeru dokazal, da lahko svoji univerzi in slovenski znanosti tudi zelo koristi«.

PREBERITE, POBRSKAJTE, POGLEJTE, PRISLUHNITE, PIŠITE PROZO, PESMI, PREMISLITE

Življenjski jubilej in ponatis drame Zorka Simčiča.
Knjižni kalejdoskop, Delo, 15.11.2016
Zorko Simčič (95), akademik http://www.sazu.si/clani/zorko-simcic , dramatik, pisatelj in esejist se je rodil v Mariboru, med 1948-1994 je bil v Argentini eden najvidnejših literatov slovenske povojne emigracije. Za prvi slovenski eksistencialistični roman Človek na obeh straneh (1957) je l. 1993 dobil nagrado Prešernovega sklada, l. 2013 pa Prešernovo nagrado za literarni opus.
Celjska Mohorjeva družba http://mohorjeva.org/ je izdala (2016) njegovo dramo Tako dolgi mesec avgust, ki jo je napisal v Argentini l. 1975. Dogaja se na tamkajšnji estanciji https://pt.wikipedia.org/wiki/Est%C3%A2ncia , lastnik je ded glavni junaka, angleški priseljenec; pod zunanjim bliščem so temačne družinske skrivnosti in družbene krivice. Nobeno naše gledališče drame še ni uprizorilo, saj je pri naših odločevalcih še vedno prisotna, pravi »previdnost v ambientu«; pa tudi mlada generacija ne bi razumela vsebine.

Mladi levi: polnost časa.
M.V., Delo, 16.11.2016
Glasbena skupina Mladi levi je imela pred 50 leti prvi koncert. Nastala je med 1966 in 1975 kot ena prvih naših elektronskih skupin in je prodrla na jugoslovanska prizorišča.
(- O nastanku pesmi: https://www.youtube.com/watch?v=OYbXSFbyu5Q , ki so jo peli skupaj s Tomažem Pengovom - in še iz črne kronike l. 1967: https://www.dnevnik.si/62419 . B.M.)
V dokumentarnem filmu režiserja Dejana Bratočanina so prikazane priprave na vrnitev skupine 4 desetletja po razhodu, čas njihove mladosti, prijateljske vezi…
Film Mladi levi: polnost časa https://www.youtube.com/watch?v=yiMFk3VD4wg bo prikazan na obletnici v Siti Teatru BTC, nato še v dvoranah in na TVS.

Kristalni čas.
L. Kovačič, podlistek 51,52 Delo, 15.11.2016
Lojze Kovačič v nadaljevanju romana piše o nejasnih temeljnih okvirih, v katerih ustvarja pisatelj in daje nekaj napotkov – mladim piscem, 'učencem' – za pristno izpoved in iskanje svoje poti življenja.
»Samo zamisli si neki svetovni koncil novodobnih zgodovinarjev, voditeljev narodov, predsednikov vlad, filozofov, jasnovidcev, gurujev kot nadomestila za nekdanje Mojzese, Samuele, Jobe, kralje, letopisce, pridigarje, preroke, apostole« (- avtorje Biblije http://www.biblija.net/biblija.cgi?l=sl , B.M.) »učenjake, ki bi konec vsakega stoletja napisali stari in novi testament o vsem, kar se je zgodilo, z načrti za prihodnost. Tako pa danes po bibliji /…/ živimo že 20. stoletij brez vsakršne centralne doktrine ali vsaj njene prenove, ob difuzni podpori znanosti, filozofije, religij, raznih vraževerij, sociologij in še bolj optimističnih psihologij…
Da bi lahko izrazil stvari v jeziku, ki ga govoriš v samemu sebi, moraš imeti veliko sreče. /…/ O svojem notranjem jeziku vemo samo, da je brezobziren in nedoločen /…/ in če ga hočemo uporabiti /…/ ga moramo dopolniti in formirati. In tu je past!«
Ko hočemo »izpopolniti svoj notranji jezik, da bi bil vešč resničnosti, prihaja /…/ do prevar, zamenjav, diktatov, slepil—v zamenjavo zanj dobimo rituale, obrede, bogočastja, ki izpovedujejo sebe in ne izrekajo nas. /…/ In namesto umetnosti človeka za človeka, dobimo /…/ glorificiranje pesnitve kot take, visoko mašo esteticizma. Nihče ni odrešen teh zablod. A slej ko prej se duša zbudi, nastopi, ugovarja /…/ komaj se izvije izpod patetične teže kakega Uliksa (J. Joyce) ali Virgilijeve smrti (H. Broch) … vsi poznamo te silovite brodolome /…/ ko duša čivka vrh jambora /…/
Naš notranji govor mora ostati takšen, kakršen je, divji, zrel, krotek, nezrel /…/ In potem, ko smo se znebili ritualov in postali gospodarji, moramo paziti na to, da smo sposobni izreči /…/ svoje razmerje do sveta« in »razmerje sveta do nas. Ne smemo udariti v heroične tone, če smo v resnici strahopetni /…/; ne smemo se izražati, kot da smo od vseh cenjeni in ljubljeni, ko pa nas ljudje v resnici ne marajo in ne cenijo. /…/ Konfrontirati se moramo /…/ tudi s tujo resničnostjo… Naša notranja govorica, naša izpoved mora biti taka kot sanje: do ničesar obzirna, k besedi /…/ morajo priti najbolj skrita nagnjenja, potrebe, nujnosti /…/. Potem se ljudje iz te knjige zbudijo v vsakdanje življenje /…/«.
'Vendar', vztraja Kleta ('učenka', prim. http://www.preseren.net/slo/3_poezije/35_nova_pisarija.asp) 'ali se je (skrivnosti, substance) ne da izraziti z neko idejo ali fabulo, z zapletom in razpletom, začetkom ali koncem?'« /…/
»Osebno se mi zdi, ker sem skregan s slehernimi razrešitvami in zaključki, da ne… »
Celo če v knjigi bere, da »si je nekdo naložil nalogo, da se bo iz protesta zoper teror režima zažgal pred sedežem /…/ ene od najbrutalnejših režimskih institucij … Hodi po mestu s kanglico bencina /…/ Jaz ga zapustim nekje v zadnji četrtine knjige, ko /…/ išče naslednji primeren kraj. Zaprem knjigo. Ravno tako po dveh tretjinah TV oddaje odidem v kuhinjo /…/ Zakaj?... (52)
Enostavno, ker ne prenesem nobenih razrešitev in zaključkov /…/ naj so razpleti še tako rafinirani, preprosti, domišljijski, na ravni svoje duše ne prenesem /…/ nobenih umetnih popadkov /.../, koncev… Zavreči je treba vsa pravila, ki ti ne dovoljujejo svobode … /…/
»'Ampak', reče Kleta, 'saj mora v literaturi obstajati, če ga ni že v filozofiji ali religiji, način, ki je bližji logiki duše'…« /…/
»Kar zdajle govoriva je pleteničenje, /…/ sva zgolj kandidata neke iluzije, /…/ ampak če nehava govoriti, se bo nehalo tudi življenje … Meni se /…/ na starost dogaja, da je duša nekako izstopila iz mene, da /…/ kar sama od sebe govori čez mojo ramo…'.
Kleta se nasmehne: 'To me spominja na kolega z univerze, pravega mlečnozobca, scrkljančka, da bog pomagaj, ki je nekega dne v študentskem naselju (v Rožni dolini, Lj.) na lepem naredil samomor. Skočil je skozi okno v tretjem nadstropju /…/ in obležal pri priči mrtev, in ko smo pritekli /…/ smo videli, da ima na obrazu tak nasmeh in izraz, katerega na njem nismo zapazili nikoli. Jaz verjamem, da se v trenutku smrti duša loči od telesa in tedaj človek zagleda sebe in svoje življenje, svoje pravo mesto v njem, ki mu je bilo dotlej neznano. V trenutku smrti dozoriš /…/.
Barbara /…/ drobna, suha, skoraj pritlikava nosi /…/očala z močno dioptrijo /…/ dovolj jasne, da ujameš kak namig. V zadregi sem pred njo. Obupana mladost je veliko indiskretnejša od brezupne starosti. /…/ V zadnjih treh letih je /…/ poskušala dvakrat narediti samomor: enkrat si je prerezala žile, drugič se je vrgla s stanovanjskega balkona v naselju. /…/
Obiskal sem jo v bolnišnici. /…/ Po hospitalizaciji je nekaj časa prebila v Centru /…/ na nabrežju v skupini narkomanov, samomorilcev, zavrtih mladostnikov /…/.
Govoril sem tudi z njenimi starši, to je spadalo v obveznost pedagoga. /…/ mati nižja uradnica, oče gradbeni tehnik na delu v Iraku, od koder je vsako letov /…/ dopotoval domov na dopust. Vstopila sta toga, zaskrbljena /…/ kajti v tem prostoru naj bi se poučevalo nekakšno tehniko inspiracije, /…/ kult pesništva, zadnje še nedotaknjeno čaščenje enega od mitov /…/, kar je terjalo slepo spoštovanje, v katero so ju prisilile šole in potem razne kulturne organizacije … ah, Prešeren!...ah, Jenko!, ah pesniška duša! /…/
… nista vedela, kaj reči, ne kaj vprašati: iz svoje skromne zaloge besed in izkustev; življenje, o katerem sta mislila, da je preprosto, funkcionalno delovanje, ju je z vso svojo godljo odplaknilo v najbolj brezizhoden kot. Samo gledala sta me, ko nisem kot kaplan /…/ ex professo« (profesionalno) /…/ ampak povsem utilitarno govoril, kako Barbara sodeluje pri urah, postavlja preudarna vprašanja, prevzema /…/ dolžnosti /…/ pri izdaji internega lista. /…/ Dajeta ji, edinki, torej vse, kar si želi, a niti o eni sami reči se ne moreta pogovoriti z njo, samo zgrožena, brez moči sta /…/.
Z Barbaro je treba dolgo pleteničiti, da kaj zine. /…/ Nekoč med prvim in drugim samomorom, ko sva po razmnoževanju biltena ostala sama /…/ sva se le nekoliko pomenila…. Govorila je počasi /…/.
'Zmeraj se sprašujem, kako /…/ bi si sama postavila neka pravila /…/.'
'Odgovor je preprost /…/ zakonitost je treba najti /…/ tako, da poskušaš uresničiti /…/ kar ceniš pri sebi kot najboljše.'
'Če bi vsaj odkrila, kaj je v meni /…/ najboljše, potem /…/ bi to uresničila.'
'/…/ moraš najbolje v sebi odkriti sama. In samo tako, da boš živela, boš izvedela, kako moraš živeti.'
'In če bom ves čas živela napačno, preden bom izvedela, kako naj živim?'
'Potem ti bo napačno življenje v dokaz, kako naj bi živela. Svoji liniji moraš slediti /…/ vselej navzgor.«
(54) /…/
»Barbara zdaj študira medicino (MF UL), hodi na vaje v prosekturo. /…/ Navadila se je, kot v domači mesnici, kjer /…/ izbira meso /…/. /…/ Barbara je v vseh teh letih napisala samo kakih 5 pesmi.« Eno o tem, da bi se spremenila v volka, druga, da bi v mestu brez konca našla marjetice, naslednja da bi se zažgala na grmadi.
Lena, njena prijateljica »je bila doma v okolici Lj., kjer so še stali kmetije, kozolci, hlevi in je izhajala iz navadne, ne premožne ne modern družine . Spominja ga na dekletce iz Novih Jarš, ki je stanovala »v nekakšni na pol razpadli hiši sredi polja, ob njivi, na kateri smo revnejši otroci smeli za kmeti pobirati krompir. /…/ name je delovala z debelušnostjo in rahločutnostjo kot majhna mama, čeprav nisem bil mlajši od nje, /…/ med vso tisto otročadjo, ki je bila psi sokolih in orlih, je delovala, nekako naravno, ne ideološko sramežljivo.« /…/. Simpatije iz otroštva so najbolj trajne /…/.«
(- Za 'sokole' in 'orle' in druge - za čase in kraje pisateljevega otroštva in mladosti - pomembne pojme glej: http://www.skofljica.net/uploads/1/9/0/0/19005441/pomembni_pojmi.pdf . B.M.)

Izšlo je.

V.P.S., Delo, 12.11.2016
Boris A. Novak (FF UL) je v knjigi Oblike duha, MK, Lj. 2016 združil svoje poznavanje literarne teorije in pesniško nadarjenost. »V tej pesmarici pesniških oblik je /…/ za sleherno izmed obravnavanih oblik napisal en pesniški primer ali cikel.« Avtor upesni 220 oblik, med njimi jih je 60 prvič v slovenščini in še 16, ki jih je izumil avtor.
Gre za tretjo izdajo priročnika, ki je prvič izšel z naslovom Oblike sveta, Mladika, 1991, nato kot Oblike srca, Modrijan, 1997. Namenjen je širokemu krogu različnih bralcev, zato različna velikost črk: z večjimi so natisnjene lažje razumljive razlage, z manjšimi »analize, primerne za univerzitetno raven«, pojasnjuje avtor v uvodu. Zajema pesniško izrazje od antične do moderne poetike, od Vzhoda do Zahoda, od strogo določenih oblik do prostega verza, konkretne in vizualne poezije, od balade do komične nonsensne poezije. Za razliko od prejšnjih dveh izdaj vključuje tudi izraze avantgardističnih gibanj 20. stol. in mnoge pri nas še neznane oblike.
V. P. S. ocenjuje, da bo priročnik »po didaktični razsežnosti zapolnil vrzel v naši literarni vedi in izobraževalnemu sistemu«, saj razen njegovih »nimamo kompletnega priročnika o pesniških oblikah.«

Med knjigami. pravkarizšlo pravkarizšlo pravkarizšlo
Matjaž Hočevar, Šolski razgledi, 18.11.2016
ACI Bertoncelj : apostol slovenske klavirske komorne glasbe 20. stol. ur. F. Križnar, M. Marinč.
Kulturni dom F. Bernika Domžale; Inštitut glasbeno-informacijskih znanosti pri
Centru za interdisciplinarne in multidiscipl. raziskave in študije Univerze, Maribor, 2016
Amalietti, P. Kar je res, je res : o Sloveniji in Slovencih v presežkih in presežnikih. Amail.&A., Lj., 2016
Hrvatin, A. Socialno delo v avtonomnih prostorih : vloga soc. dela pri graditvi kontramoči. FSD, 2016
Jesenšek, M. Slovenski jezik v visokem šolstvu, literaturi in kulturi. FF UM, Maribor, 2016
Kramberger, M. Kdo sem bil. Avtobiografsko pričevanje. Pivec, Maribor, 2016
OBLAST, legitimnost in družbeno nadzorstvo. Ur. G. Meško, K. Erman, B. Flander, FVV UM Lj.2016
ODGOVORNOST za razvoj družboslovja : 10 let prenovljenih programov na FDV (UL).
Ur. M. Kalin, Golob, FDV, Lj. 2016
Paternu, B. Premisleki o slovenski književnosti. CZ, Lj., 2016
15 let projekta Rastoča knjiga. Ur. J. Gabrijelčič, M. Tratnik Volasko. Državni svet RS, Lj., 2016
Pogačnik, A. Urbanistična odstiranja 1965-2015 : polstoletna strokovna avtobiografija. s.z., Lj., 2016
SLOVENSKI film v sliki, glasbi in besedi. Ur. M. Jesenšek, Gimnazija F. Miklošiča, Ljutomer, 2016
SOSESKE IN ULICE : Vladimir B. Mušič in arhitektura velikega merila. Ur. L. Skansi, MAO, Lj., 2016
Suvin, D. Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma. Spr. beseda A. Milohnič, MGL, Lj. 2016
Šmitek, Z. Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja. Beletrina, Lj., 2016
TAKSONOMIJA za učenje, poučevanje in vrednotenje znanja : revidirana Bloomova taksonomija
izobraževalnih ciljev
. Ur. L.W. Anderson et al. Zavod RS za šolstvo, Lj. 2016.
UČINEK naravoslovja na družbo. A. Bavec et al. Ur. N. Zupančič, Zavod sv. Stanislava,
Škofijska klasična gimnazija, Lj. 2016
Teršek, A. Pravna ignoranca škodi 2 : kritika pravne prakse. Annales, UP, Koper, 2016
Uri, H. Jezičnica. O jezikih in sporočanju na poljuden način. ZZ FF UL, Lj. 2016

MLADI, PISATELJI, VZGOJA IN ŽIVLJENJE, 70., 80. LETA

Kristalni čas.

Lojze Kovačič, (podlistek, 47, 49), Delo, 10.11.2016
Pisatelj opisuje udeležence tečaja za mlade pisatelje, v Pionirskem domu, Lj. l. 1988.
»Tukaj za mizo so še drugi … Barbara, bodoča študentka medicine in Lena, slušateljica filozofije, Lambert, fizik, najbolj racionalen od vsega, in Aljaž, biolog, najbolj zadržan fant, kar sem jih srečal … Fina, absolventka filozofije, ki piše čudne zgodbe /…/«. (49)
Eden od njih je Balanč, antipatičen pisatelju-učitelju, ki se je »otresel vsiljene vloge 'transcendentalne avtoritete modrega očeta in varuha« oz. »si nisem pustil obesiti njegove ljubezni za vrat.«
(- Piše o vlogi učitelja, o (bivših) učencih, o interpretaciji življenja sredi naših 'svinčenih' 70.let., B.M.)
»Mladi te vedno naučijo več, kakor jih lahko ti naučiš … to vam bo povedal še tako nemaren učitelj.«
Na svojem tečaju/delavnici nobenega ni »potiskal v 'zrelost', v kliše, raje sem ga zadrževal, da bi delal na tistem, kar je ravnokar dosegel«.
Ko so »šli sredi nastajanja stran … in ko so se čez leta pokazali, za koliko so zrasli, so skozi vrata stopale silhuete politikov, direktorjev, pravnikov v velikih formatih, govoreč v žargonu politikov, direktorjev, pravnikov brez iskre humorja in senzibilitete od prej … prišli so me pogledat, pozdravit rekli so med smehom, da je bilo tole tu v tej dvoranici 'najlepši del otroštva, ki so ga imeli'…
Edino, kar pri Balanču lahko stori, je, da vztrajam pri pravičnosti, dušim antipatijo, ravnodušno gledam na njegove kozličje skoke od debelih učbenikov do kristalno jasnih priročnikov in nazaj. Njegov filozofski glad je nepotešljiv … in zmeraj je v diru za viri. Pride /…/ v teku iz kake galerije, čitalnice, alternativnega gledališča sredi mesta, okrog katerih je krožil ves dan … predirjal je pol mesta natlačenih pločnikov … s sabo prinese jogurt in kruh /…/ škrniclje jabolk, ki jih razdeli med druge. Prilepil se je na delavnico kot klop in noče stran. Če ga ne bi poslal prijatelj, bi mislil, da mi ga je podtaknil … ve se kdo. (- V enem prejšnjih nadaljevanj je pisal o Slaviji…, B.M.)
Rečem mu, naj napiše vse, kar počne čez dan ... /…/ to, kar prinese, je nerazumljiva godlja lacanostva, (- psihoanalitične ljubljanske šole https://en.wikipedia.org/wiki/Ljubljana_school_of_psychoanalysis) na novo oživelega Freuda, sociologije, ludizma, grafitov /…/.
Zdaj, ko je pred zaključkom zadnjega letnika večerne (- t.j. za odrasle, izredne) gimnazije, bi rad izstopil. Nalašč si nataknem naredniško masko brutalnega vzgojnika: ta distanca me varuje pred izpadi. – 'In potem?' vpraša posmehljivo. 'Šel boš v službo ali na univerzo'… 'In potem?'… 'Diplomiral boš ali se kako drugače zaposlil.'… 'In potem?'… 'Našel boš pravo dekle in se poročil.' … 'In potem?'… 'Prišli bodo otroci, imel boš družino, dom službo.' … 'In potem?' … 'Potem boš znal enkrat v življenju zrelo vprašati 'I potem?' in začel boš umirati kot zdaj jaz, dokler ne boš umrl.'
Pogleda me od blizu, žgoče, in se začne režati: 'Nič drugega?' … 'Nič drugega pod soncem. Svet je prazen, ti moraš ostati korajžen.' … Ne verjame, /…/ dvomi, ne dvomi … njegova vera v različne velike resnice ne prenese nobenega mikroskopa … obešenec je, ki niha med nebom in zemljo.
Od vseh mi je najbolj pri srcu Kleta /…/ ker to konzervativno vzgojeno dekletce prehudo dvomi o sebi /…/ Vsakokrat, ko vstopi, vidim /…/ na njenem bledikastem obrazu nepričakovano vprašanje, strah, bojazen, plaho presenečenje, kot da vstopa v nekakšne zemeljske vice … o tako smo mi vstopali v življenje, v sobe polne ljudi in tako bomo najbrž vstopali po smrti v nekakšne svetle, prazne, zamegljene pustinje …
Pred 10, 12 leti (- t.j. 1974-1976) sem, v času suverene apatije partije (ZKS), družbenih organizacij (SZDL, ZSMS, sindikatov …), komitejev, stotine skupnosti (- najbrž interesnih skupnosti, SIS-i, npr ISS z PISi, RSS z RiSi, KSS…, B.M.) itn., ki so vsako tvojo pobudo od zunaj zatirali s suminčenji in zlobo, na lastno pest razposlal na šole, osnovne on srednje, razpis natečaja za literarni nastop v Festivalni dvorani. (- Ta je na drugi starani polkrožne zgradbe, v kateri so še študentski in Pionirski dom, B.M.)
Prišlo je več kot 750 sestavkov /…/ šolarjev.« In med sestavki »iz pedagoškega otroštva je bila zgodba /…/ o mali Bosanki v nekem velikem stanovanjskem naselju, ki si je zaman prizadevala, da bi o blokovska otročad /…/ sprejela medse, dokler ni deklica, čeprav so jo srečevali dan za dnem na dvorišču postala /…/ nevidna za vse…. To je bil /…/ edini, ki se je postavil na stran življenja kot sile, ki je veliko moralnejše od občutij, s katerimi ga interpretirajo ljudje.«

ŠOLSTVO, ZLASTI JAVNO; GOZDARSKA STROKA; RAZISKOVANJE, NAŠE IN EU

Korak za korakom
.
B. Mekina, Mladina, 11.11.201
O rezanju javnega šolstva in širjenju zasebnega (visokega) šolstva ob interpelaciji ministrice piše Borut Mekina, novinar tednika. Toda, sprašuje, s katerimi ukrepi Slovenija »krepi šolstvo in pomen znanja?« Ob tem, da ni »vladnega dokumenta, sporočila za javnost, priporočila GZS, ki ne bi govorila o pomenu znanja, raziskovanja in izobrazbe.«
Oto Luthar, ZRC SAZU je zapisal (16.8.2016, Znanost in oblast: https://www.dnevnik.si/1042748405 ),
»da je Slovenija še na primeru raziskovanja 'kmalu po osamosvojitvi … v svoji nekritični zagledanosti v neoliberalne paradigme neposrečeno kopirala del sistema iz ZDA in Z. Evrope'. Slovenski znanstveniki res dosegajo uspehe, a se zdi (piše B. Mekina), da jim to uspeva kljub politiki, ki je iz njih poskušala narediti podjetnike, tekmujoče za projekte, ne pa zaradi nje.«
»Tudi v izobraževanju« ni »reforme, ki bi res krepila družbo znanja. Bolonjska reforma je iz študentov naredila izobraževalne podjetnike. Zaradi ozkih klientelističnih interesov so posamezne vlade dovolile ustanovitve kopice zasebnih fakultet in univerz« (?), »ki niso /…/ utemeljene na kakršnikoli logiki. Ne le, da smo dobili množico zasebnih fakultet večinoma družboslovne usmeritve, zdaj imamo še 5 visokošolskih in 4 višješolske ustanove, ki ponujajo študij kmetijstva. V Avstriji je zgolj ena. http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/sektor_za_visoko_solstvo/evs_evidenca_visokosolskih_zavodov_in_studijski_programov/
V visoke šolstvu je trg /…/ zasičen, je pa očitno še nekaj prostora v osnovnem šolstvu. V tem je bistvo interpelacije /…/ proti šolski ministrici Maji Makovec Brenčič.« Stranki SDS in NSi sta zahtevali, naj ministrica takoj po razsodbi ustavnega sodišča »uvede 100% financiranje zasebnih OŠ in ne zgolj 85%, kot je veljalo doslej.«
Zdaj stranke SDS, ZL in Desus želijo zaradi tega spremeniti ustavo, stranka SMC pa namerava sprejeti zakon, po katerem bo dodatno financiranje teh OŠ 'stalo' 400.000 evrov na leto.
»Tako se šolstvo spodjeda že leta«, meni v komentarju leta B. Mekina. »Tudi ustanovitev prvih zasebnih fakultet je bila na začetku poceni, dokler te niso zaradi svoje 'podjetnosti' pri podeljevanju akademskih naslovov postale priljubljene in dokler se niso zvišale koncesije.«
Podobno se nakazuje v OŠ, poleg štirih sedanjih, se napovedujejo »še štiri nove 'zasebne'«, končuje B. Mekina.

Slovenska gozdarska stroka je bila /…/ vodilna v svetu.
J. Černač, J. Flakner, M. Kotar, Objektiv, Dnevnik, 12.11.2016
Ob 30. letnici kongresa Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij http://www.iufro.org/
pišejo njeni takratni udeleženci Janez Černač, Jože Flakner in Marijan Kotar.
Kongres l. 1986 v Lj. so pripravili »vsi pedagoški delavci na odd. za gozdarstvo http://www.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/o-oddelku/ ter vsi raziskovalci na Gozdarskem inštitutu Slovenije http://www.itis.si/gozdarski-institut-slovenije_gozdarstvo?6736639.
Avtorji pišejo, da je kongres pomenil promocijo Slovenije in gozdarske stroke, ki je bila takrat vodilna v svetu, tudi zaradi odlične organiziranosti.
Pišejo podrobneje o tradiciji te stroke še iz časov AO monarhije, na Kranjskem, v Trnovskem gozdu, v idrijskih rudniških gozdovih in v Auerspergovih gozdovih na Kočevskem, kamor je l. 1892 Leopold Hufnagel uvedel prebiralnega gospodarjenja, namesto golosečnje.
»Še posebno je gozdarska stroka uveljavila napredna načela po 2. sv. vojni /…/: prepoved sečnje na golo, gojenje naravnih in mešanih gozdov, /…/ za vse gozdove /gozdnogospodarske načrte, /…/ polna premerba dreves ter vodenje evidence o poseku in izvedenih gozdnih delih.« Ti ukrepi so bili podprti z zakoni, zato »se je slovensko gozdarstvo pri ravnanju z gozdovi povzpelo v sam evropski vrh«, tudi »v svetovnem merilu.«
Znanost in delo na terenu sta bili tesno povezanost, pišejo avtorji. V času AO so se »gozdarji šolali na Dunaju in v Pragi, vendar je bilo njihovo število majhno«, zato jih je tu službovalo veliko iz drugih dežel, tudi Josef Ressel. https://sl.wikipedia.org/wiki/Josef_Ressel
»Med 1. in 2. sv. vojno so se naši gozdarji izšolali v Zagrebu in v Beogradu. Imeli pa smo svojo šolo za gozdarstvo na nižji stopnji. L. 1947 je Slovenija (LRS) dobila svoj gozdarski inštitut in l. 1949 tudi oddelek za gozdarstvo. (- Najprej je bil odd. verjetno del Agronomske fakultete UL, nato BF UL B.M.)
»L. 1961 se je po priključitvi odd. za biologijo in po l. 1956 ustanovljenem odd. za veterino preimenovala v BF UL«, https://sl.wikipedia.org/wiki/Biotehni%C5%A1ka_fakulteta_v_Ljubljani ; v njej so se »osnovali še /…/ zootehnika, lesarstvo, živilska tehnologija, krajinska arhitektura…«
»Čeprav je bila osnovna dejavnost gozdarskega inštituta raziskovalno delo, odd. za gozdarstvo pa pedagoško in raziskovalno delo, sta obe inštituciji tesno sodelovali z gozdarsko operativo, t.j. z gozdarji /…/ v gozdnih gospodarstvih (GG)«; ti so imeli najmanj srednjo šolo. Ta je bila najprej v Lj. nato po 1959 v Postojni, http://sola.sgls.si/ . »GG so prek Združenja gozdarskih organizacij financirala velik del raziskovalnega dela na inštitutu in fakulteti (BF). V velikem številu raziskovalnih nalog in projektov so bili vključeni tudi strokovnjaki iz GG.«
Slovenski gozdarji so zgodaj sprejeli koncept večnamenske rabe gozda, t. j. da so 4 glavne funkcije gozda enakomerno upoštevane: funkcija samoorganizacije in samoregulacije, f. življenjskega prostora ali habitatna, proizvodna f. ter kulturna in socialna funkcija.
»Večnamenska raba vzdržuje /…/ interne krogotoke snovi, zagotavlja biotsko pestrost /…/ vodi k socialni stabilnosti podeželja in služi blaginji celotnega prebivalstva«. Pomembna je npr. za pitno vodo in zdravje.
V času kongresa, l. 1986 je bila poraščenost Slovenije z gozdom več kot 50%, pred 2. sv. vojno pa 33%. Odprtost gozdov z gozdnimi cestami je bila optimalna. Posek lesa so opravljali lastniki in delavci GG, tudi v primeru napada lubadarja. Od vsakega k. metra lesa je bilo treba izdovjiti 5% za biološko amortizacijo, za nego in varstvo gozdov. Zaradi vlaganj v nego gozdov se je izboljšala kakovost gozdnega drevja. Le jelke so obolevale zaradi izpustov iz elektrarn in industrije, kar se je kasneje popravilo po namestitvi filtrov.
K izbiri Slovenije za kongres IUFRO l. 1986 je prispeval takratni njen predsednik Dušan Mlinšek
(BF UL http://www.bf.uni-lj.si/uploads/media/Prof_Mlinsek_devetdesetletnik.pdf ) »Njegove raziskave v pragozdovih in na področju nege gozdov so usmerile slovenske in evropske gozdarje k sonaravnem ravnanju z gozdom. Prek številnih seminarjev je prenašal izsledke znanosti v gozdarsko stroko.« Je »najzaslužnejši za to, da je bila slovenska gozdarska stroka med vodilnimi v Evropi.«
Govoril je na otvoritvi kongresa IUFRO še Dušan Šinigoj, »predsednik vlade RS« (IS SSRS) in - »indijanski poglavar Chief Dan George«. ( - ?. C. D. G. 1899-1981, kanadski igralec in pesnik indijanskega rodu https://en.wikipedia.org/wiki/Chief_Dan_George je avtor verza (prevedel B.M):.

The beauty of the trees, Lepota dreves,
the softness of the air, zraka mehčina,
the fragrance of the grass, travnika svežina
speaks to me. vse mi govori.
And my heart soars. In srce se mi vzpenja.


Celotno pesem so pre
brali na otvoritvi zimskih olimpijskih iger v Vancouvru, l. 2010;
morda tudi na IUFRO l. 1986 v Lj.? Glej:
http://www.umilta.net/chief.html , tudi še več njegovih. )

Evropski razpisi za raziskave. Potrebujemo mehanizme za osvajanje prostora.
Lidija Pavlovčič, Delo, 10.11.2016
Slovenija ima največ prijav na razpise Obzorje 2020 in ERC , a je po njihovi uspešnosti na predzadnjem mestu v EU. 485 milijonov evrov je ERC razdelil septembra 325 odličnim mladim raziskovalcem, vendar med njimi ni nobenega našega.
O tem govori Andrej Grebenc, svetovalec za raziskovalne projekte v Bruslju, ki bo decembra v Lj. na seminarju o pisanju projektov ERC, namenjen predvsem obetavnim raziskovalcem.
- Kdo se prijavlja?
Pri prijavah iz Slovenije opaža včasih »preveliko željo in premajhni pripravljenost kandidatov in institucij, v katerih delajo.«
- Manjka dobrih idej?
»V naravoslovnih vedah je več idej, malo manj pa v družboslovnih.«
Opaža, da so »nekateri znanstveniki /…/ katerih projekti so /…/ financirani pretežno s proračunskimi sredstvi, manj usmerjeni v nove ideje in partnerstva kot tisti, ki morajo preživeti na trgu.« Podobno je z zasebnimi raziskovalnimi institucijami.
- Prijav veliko, uspešnih pa malo, zakaj?
»Če sklepamo po številu prijav za evropske raziskovalne projekte, je Slovenija zelo aktivna, saj je po številu prijav na prebivalstvo na prvem mestu v Evropi.« Po dejavnikih uspeha pa je predzadnja.
Eden od vzrokov za neuspešnost je, da je pri nas »malo organizacij, ki želijo prevzeti vlogo koordinatorjev projektov. /…/ Verjetno zato, ker je v koordinatorstvo treba vložiti nekoliko več kot zgolj v partnerstvu projekta.«
Vzrok je »tudi pomanjkanje sistemske podpore raziskovalnim organizacijam«, pri čemer odgovorni ministrstvi http://www.mizs.gov.si/ http://www.mgrt.gov.si/ »ne delujeta usklajeno niti v Sloveniji, kaj šele /…/ za projekte EU.«
- Kako spodbuditi sodelovanje ministrstev?
»V zadnjem desetletju sem ministre in državne sekretarje /…/ večkrat opozoril na nujni koordinacijo in spremljanje« uspešnosti »na razpisih, zato da bi se učili na napakah. Spremenilo se ni nič.«
- Pri nas se ne učimo na napakah?
Estonci npr. ko »ugotovijo, da je uspešnih samo nekaj /…/ prijav /…/ takoj analizirajo, kaj je narobe. Tako se učijo, pri čemer jih podpira tudi vlada.«
Izjeme »so tudi pri nas. S slovenskim predstavništvom v Bruslju http://www.sbra.be/sl smo dosegli, da je /…/ Pipistrel http://www.pipistrel.si/ , ki ima inovativne ideje na področju tehnologij«, vključen v skupino EU za aeronavtiko.
- Imamo ideje na še katerem področju?
Primer je »ljubljanski tehnološki park http://www.tp-lj.si/, kjer so podjetja z vrhunsko opremo /…/ na področju biotehnologije in drugih tehnologij. Takšna /.../ bi morala država še bolj podpirati pri pridobivanju domačih in evropskih sredstev za raziskovanje.«
- Poznamo najboljše raziskovalce?
»Prav to nam manjka. Ko je EK pripravljala program http://www.mizs.gov.si/si/obzorje2020/ sem poskusil identificirati, kje so slovenski potenciali« in na »ministrstvu za znanost sem vprašal ali imajo seznam vrhunskih znanstvenikov, pa so mi odgovorili, da ga nimajo /…/ naj pogledam na Sicris. /../ Pričakoval sem, da bodo na ministrstvu vedeli, kdo so najboljši v posameznih vedah«; ni me »zanimalo koliko objav ima določen profesor, ampak kdo so vrhunski znanstveniki ter mladi z zagonom. /…/ Zdaj poskušamo s SAZU pripraviti seznam vrhunskih znanstvenikov, ki imajo pomembne znanstvene uspehe.«
- Zakaj potrebujete seznam najboljših?
»V Bruslju se ustanavlja veliko novih organizacijsko-svetovalnih teles, t.i. gremijev.« V njih je npr. Hrvaška še pred vstopom v EU imela več ljudi kot Slovenija. Pomembna je »sposobnost ljudi v teh telesih in njihov /.../ aktivni prispevek.«
Na enem »najvplivnejšem mest v naravoslovju« v svetu za inženirstvo in tehniko http://www.scienceeurope.org/ imamo Igorja Emrija, akademika, FS UL. V ev. Združenju za računalništvo v oblak je prav tako Slovenec. Še nekaj drugih, tudi iz vladnih agencij in inštitutov, je članov programskih odborov. Vendar predstavniki ministerstev na sestanke pridejo brez »usmeritev, ki bi jih morali najprej pripraviti na ministrstvih. So izjeme, npr. v telesih za informacijsko tehnologijo, vendar bi morali biti na ključnih področjih dejavnejši.
- Ključna področja?
Sloveniji je v pomoč program pametne specializacije, ki se je dolgo pripravljal. http://www.vlada.si/teme_in_projekti/strategija_pametne_specializacije_s4/
»Morda se bo čez 10 ali 15 let pokazalo, da je Slovenija zamudila trenutek, ki ga ponuja razvoj novih tehnologij.« Podpreti bi morali »oboje, odlične znanstvene dosežke, kjer so rezultati že opazni, prav tako /…/ nove ideje.« Manjka strokovnjakov za nove tehnologije, ki nastajajo za prihodnost. Kitajci so poslali v vesolje satelit s kvantnim računalnikom.
- Kje se nam zatika pri novih tehnologijah?
Pri miselnosti. »Še vedno pri nas velja, da smo pridni in da znamo delati z rokami.« Slovenija »mora postati inovativnejša in bolj prodorna ter osvojiti evropski prostor kot naš domači trg. Poglejte Katalonce /…/ Barcelona je eden /…/ centrov inovativnosti, ki se povezuje z industrijo. Sloveniji to manjka.«
- Kako spodbuditi spremembe?
Celotna vlada bi morala »pripraviti okolje za vključitev znanosti in raziskovalnega dela v industrijo« sistemsko spodbujati »vertikalno povezovanje, od temeljne znanosti do razvoja aplikacij za potrebe gospodarstva, zdravstva…«, morda »ustanoviti centralno službo, bi /…/ usmerjala sodelovanje na vseh ravneh«, mehanizem, »da povežem celotno vertikalo /…/ za osvajanje (evropskega) prostora in prevzemanje večjega tveganja v industriji.«

SLOVNICA, SLOVENISTIKA; SLOVENŠČINA, TUDI UNIVERITETNA; IZ LJUBLJANE V DRUGE MESTA…

Simpozij Obdobja. Tak junak se ne vda.
M. Šučur, Dnevnik, 15.11.2016
Slovenisti so na mednarodnem simpoziju razpravljali o zapuščini Jožeta Toporišiča, jezikoslovca,
( - ki je »imel enciklopedično znanje in je pokrival domala vsa področja slovenskega jezikoslovja /…/ z zavidljivo delovno energijo in opusom, ki je rad slovenil prevzeto besedje in je zelo energično /…/ zagovarjal svoja stališča«, kot piše na https://sl.wikiversity.org/wiki/Obdobja_2016 . B.M.) http://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/10/Program_Obdobja_2016_splet.pdf
Maja Šučur piše, da je v Lj. na že 33. simpoziju dve leti po smrti vodilnega slovenskega jezikoslovca (1926-2014) »želela slovenistična srenja« (stroka) »še enkrat premisliti njegovo delo.«
Denimo o »njegovem razumevanju glagolskega vida /…/, vstopu v frazeologijo, prispevkom k narečjeslovju, odnosu do srbohrvatizmov in /…/ pogledih na poučevanje slovenskega jezika v šoli.«
Od slovenistov v tujini je Olga Plotnikov, univ. Lomonosova, Moskva je povedala, da so tam ob njegovem gostovanju »prvi slišali njegovo teorijo o besednih vrstah« in da jim je pomagal »pri razreševanju dvomov o slovenskem samoglasniškem sistemu«. Brez njega, pravi, na filološki fakulteti l. 1972 slovenščine ne bi mogli začeti predavati kot prvega, osnovnega jezika.
Maja Đukanović, univ. Beograd se spominja, kako je Toporišič konec 80. let zbral nekaj študentov iz Jugoslavije, ki so se zanimali za slovenščino in zanje organiziral enoletno strokovno bivanje v Lj. Takrat so jo prevzele »njegova energija, delavnost in družabnost. Kot študentka sem se ga seveda bala, a bil je strog in pravičen med poukom ter zelo prijeten in življenjski po predavanjih.«
Ob simpoziju je ZRC SAZU http://isjfr.zrc-sazu.si/sl#v pripravil razstavo (Ne)znani Toporišič. http://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/toporisic-od-blizu-odprtje-razstave
Avtorja Helena Dobrovoljc in Tomaž Toporišič sta skozi predmete, rojstni list, spričevala, zasebno korespondenco, fotografije in raziskovalno gradivo prikazala, kako močno se je pri njem prepletalo zasebno in profesionalno življenje.
(- Glej geslo: J. Toporišič v: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi714478/ in https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Topori%C5%A1i%C4%8D , B.M.)

Slovenščina na univerzi. »Strela skrtačena, to pa je internacionalizacija!«
S. Borovnik, Delo, 12.11.2016
Vzklik iz Butalcev je Silvija Borovnik, FF UM, prevzela od Marka Jesenška, http://uni-mb.academia.edu/MarkoJesen%C5%A1ek avtorja knjige Slovenski jezik v visokem šolstvu, literaturi in kulturi (2016).
Na to sporno temo so v zadnjem času pisali v Sobotni prilogi Dela, Večeru in drugje, poleg njiju tudi: »Erzetič, Komel, Močnik, Partljič, Snoj, Toš, Zupan Sošič, Žabot, Žlele idr.«, a »še vedno poslušamo, tudi iz vrst rektorjev, ista zavajanja«. Misli na razpravo 3.10.2016 na pristojnem parlamentarnem odboru, ko so predstavljali mnenja o predlogu novele visokošolskega zakona. Navaja vsaj 5 primerov zavajanj v zvezi s tem:
(1) Ministrstvo http://www.mizs.gov.si/ je sicer sporno besedilo o jeziku umaknilo, pravi, da upošteva mnenje stroke in je imenovalo strokovno skupino, ki naj bi to proučil. Kot da ne bi stroka že zavzela stališča – proti.
(2) Ni res, da so slovenske univerze preveč zaprte do tujih študentov in profesorjev. Vsi so dobrodošli, a morajo upoštevati »podoben red, kot je v drugih evropskih državah. Dodiplomski študenti se morajo naučiti slovenščine, univerze bi jim morale ponuditi subvencionirane tečaje. Tuji profesorji lahko – kratek čas – predavajo v tujem jeziku, redno zaposleni pa se morajo naučiti jezika.
(3) Zavajanje je trditev, da se bo »z rabo tujih jezikov /…/ izboljšala kvaliteta študija. Predavanje v povprečni angleščini tujcem, ki je prav tako ne znajo dobro »je pomanjkljivo, površno in zasilno sporazumevanje. S. Borovnik piše – po Levu Kreftu - o komercializaciji – 'mcdonaldizaciji' univerzitetnega izobraževanja, o predavateljskem fast-foodu.
(4) Rektor D. Zavrtanik (UNG http://www.ung.si/sl/o-univerzi/vodstvo/predsednik/ ), »vneti zagovornik uvajanja angleških študijskih programov nenehno govori o nujnosti 'rabe tujih jezikov'«, a »v resnici ne ponuja učenja tujih jezikov /…./ temveč »menjavo učnega jezika v državi Sloveniji«. Za vzporedne programe v angleščini ni denarja, še ostale krčimo zaradi varčevanja. Če bi ponudili samo enega, slovenskega ne bi bilo več.
(5) »/…/ v slovenščini se ne moremo terminološko izražati /…/ tudi strokovno in znanstveno pisanje v slovenščini je izguba časa«. Tako je slišala na TV od nekega »univerzitetnika-naravoslovca«. Profesor, ki ga plačujejo domači davkoplačevalci je »dolžan uporabljati, razvijati in mladim posredovati slovenski znanstveni jezik /../ napisati članke in učbenike /…/ objavljati tudi v slovenskih znanstvenih revijah. Tukaj »pogrešamo glas resornega ministrstva, pa tudi slovenskih rektorjev.«
Končuje s Prešernom in Cankarjem, ki da sta tudi »morala znati nemško« in, poglejte, »sta bila internacionalna.« – V avstrijski državi, v kateri je bila nemščina uradni jezik sta »svoja najboljša dela napisala v slovenščini« in si prizadevala, da bi bila »enakovredna drugim evropskim jezikom«. O slovenski državi si nista upala niti sanjati, piše, S. Borovnik, a danes ko jo imamo, moramo slovenščino »ščititi pred Slovenci samimi.«
Dodaja, da »preprosti ljudje navadno vedo, kaj pomeni človeku jezik /…/. Nekateri naši univerzitetniki pa so zboleli za provincialnim snobizmom«, kakor je to kugo poimenoval pisatelj Vlado Žabot.
(- O jezikovni polifoniji in multikulturnih stikih ter dilemah glej predavanje avtorice S. Borovnik: http://videolectures.net/ssjlk2016_borovnik_jezikovna_polifonija/; o umestitvi naroda med druge pa L. Krefta: http://videolectures.net/ssjlk2016_kreft_razdvojenost_v_drugosti/ .
Za besedno figuro iz naslova - pa tudi glede ostalega, ne le v tem košku povzetkov –
glej kaj piše eden od Milčinskih:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Mil%C4%8Dinski https://sl.wikisource.org/wiki/Butalci#Kako_sta_se_sku.C5.A1ala_Butalec_in_Tepanj.C4.8Dan . Poglej še: https://sl.wikipedia.org/wiki/Stav%C4%8Dne_besedne_figure . B.M.)

Pobratenje mest.
Ljubljana se je nazadnje v bratske odnose spustila z Ankaro.
Andraž Rožman, Dnevnik, 10.11.2016
Lj. je doslej sklenila sporazume o pobratenju z 24 mesti po svetu. Najprej, l. 1964 se je povezala z dvema italijanskima mestoma, nato z nemškim in slovaškim (- takrat ČSSR), tunizijskim in v 70. letih s po enim v ZDA, Gruzija (SZ) in Hrvaškim (SFRJ); nazadnje z glavnim mestom Turčije.
Andreja Pompe, strokovnjak za marketing, pravi o koristnosti in pomenu povezovanja mest:
»Učinek pobratenja deluje po principu 'povej mi s kom se družiš, in povem ti, kdo si'.«
Dve mesti lahko sodelujeta pri privabljanju turistov, kot je bila npr. manifestacija dunajske sacher torte v Lj. (- O starejšem načinu povezovanja mest in ljudi, tudi poslovnem, preberi in prisluhni: http://www.preseren.net/slo/3_poezije/16_od_zelezne.asp , https://www.youtube.com/watch?v=Eco2BI75e4I . B.M.)
»V sodobnem času je ključno, da vedno daješ ljudem neke nove vsebine, zato je imeti veliko pobratenih mest popolna stvar.«
Klemen Čepon, odd. za mednarodne odnose in protokol na MOL https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/ pravi, da je poleg kulturnih in gospodarskih stikov je pomembna tudi izmenjava študentov.
Kot primer navaja Chengdu https://zh.wikipedia.org/wiki/%E6%88%90%E9%83%BD%E5%B8%82 , kamor je l. 2002 je odšlo 10 študentov sinologije FF UL. http://as.ff.uni-lj.si/
Pobratena mesta z Lj., po sedanjih državah, v 2016; poudarjena sodelujejo z UL:
Italija: Pesaro, Parma (- tako je ime tudi najstarejši piceriji v Lj., B.M.);
Nemčija: Chemnitz, Wiesbaden, Levenkusen;
Slovaška: Bratislava (UL, UP);
ZDA: Cleveland (UM);
Gruzija: Tbilisi;
Hrvaška: Reka (UL, UM, UP, UNG), Ploče, Zagreb (UM, UP, UNG)
Kitajska: Chengdu (UL);
Avstrija: Dunaj (UM, UNG), Gradec (UL, UM, UP);
Grčija: Atene;
Rusija: Moskovska pokrajina (Moskva) (UL, UM, UP);
BiH: Sarajevo (UL, UM, UP, UNG);
Belgija: Bruselj (UP);
Makedonija: Skopje (UL, UM, UP, UNG);
Srbija: Beograd (UL, UM);
Azarbejdžan: Baku (UL);
Združeni arabski emirati: Fujirah;
Turčija: Ankara (UP, UNG).
(- Dodane so kratice naših univerz, ki sodelujejo s tamkajšnjimi visokošolskimi institucijami.
Vsaj za UL
www.uni-lj.si je še precej možnosti za sodelovanje, npr. v Nemčiji, Grčiji, Gruziji, ZDA.
O mednarodnih povezavah naših univerz v teh in tudi v mnogih drugih mestih glej podrobneje:
UL: https://www.uni-lj.si/mednarodno_sodelovanje_in_izmenjave/ ;
UM: https://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/partnerske-univerze/Strani/default.aspx ;
UP: https://www.upr.si/en/international/agreements
UNG: http://www.ung.si/sl/o-univerzi/
Za meduniverzitetnem sodelovanju članic univerz in drugih, tudi zasebnih zavodov išči na naslovih:
http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/visoko_solstvo/dejavnost_visokega_solstva/seznam_visokosolskih_zavodov/index.html#c379 . B.M.)

(NE)ZADOVOLJSTVO V ZDA, SLOVENIJI; TRUMP, JANŠA, ŠOLTES, ŽIŽEK IDR. (P)OSEBNOSTI;

Nepreslišano.

B. Silock, (siol.net), Dnevnik, 11.11.2016
O novinarstvu in etiki pravi Bill Sillock, profesor, (Arizona, ZDA http://asu.academia.edu/BillSilcock):
»Omamljeni postanemo od tega, kdo so politiki, in pišemo zgodbe« o njihovih osebnostih.
»Številni novinarji bi mi ugovarjali, da greš danes lahko na splet in najdeš kupe informacij o teh ljudeh, kaj so rekli ipd. Najdeš lahko strani, na katerih preverjajo, katre stvari so resnične in katere ne in kako je nekdo spremenil svoje mnenje. /../ Ampak težava nastane, če se ne moreš prebiti do bistva, javnost pa ostane v megli /…/.
Študentom bi torej svetoval, naj se vrnejo k temeljem. /…/ se osredotočijo na bistvo zgodbe, na to, kaj govorijo dejstva, in naj jih preverijo. /…/ da morajo iz sebe narediti prepoznavno znamko. /…/ gradijo svoj ugled, javnosti /…/ sporočajo, kdo so. Prav to je /…/ zanimivo pri družbenih medijih. Ljudje danes niso več zvesti določeni postaji ali časopisu, ampak sebi. Določijo, kom bodo sledili. Ustvarijo svojo lastno stran.« (- Hic Rhodos… !, B.M.)

Nerazumljeni Slavij Žižek. Ameriške volitve.
STA, Dnevnik, 12.11.2016
Slovenski filozof Slavoj Žižek je v Newyorku predstavil knjigo o »beguncih, teroristih in drugih težavah s sosedi«. (- Za značilen način nastopanja glej: https://www.youtube.com/watch?v=80X0pbCV_t4 , B.M.) Pred volitvami v ZDA je razburil levičarje, ko je izjavil, da bi raje videl, da zmaga Trump, ker je H. Clinton bolj nevarna, saj predstavlja inercijo sistema. Zdaj pravi, da je izgubila, »ker se je prehitro rešila B. Sandersa«, da bi pritegnila tiste obupane proti establishmentu.
(- Še o njunem nastopanju: https://www.youtube.com/watch?v=GFbQZU1iPSU , B.M.)
Pravi, da D. Trumpa prezira in da je »izjemno nevaren«, vendar levica v ZDA pretirava, ko ga označuje za fašista. Upa, da bo zdaj zrasla bolj avtentična levica.
Glede Trumpa še ugotavlja, da je edini moški, ki nosi svoje lase kot lasuljo in zdi se mu ironično, da je prva dama ZDA iz družine nekdanje komunistične nomenklature.
(- Glej oba na videu iz Lj. pri Shevnici… https://www.youtube.com/watch?v=1fk68Wqs4Qg B.M.).

Slovensko nezadovoljstvo s politično elito. Dovolj nesrečni tudi brez lastnega trumpa.
V. Flegar, Dnevnik, 15.11.2016
Slovenija je (ne)srečna dežela, piše Vojko Flegar in v komentarju razloži zakaj (ne).
Ima proporcionalni volilni/parlamentarni sistem, enega najnižjih količnikov (socialnih) razlik na svetu, ki je «po najnovejših podatkih Svetovne banke v zadnjih dveh desetletjih celo rahlo upadel«. (- V zadnjih letih pa povečal, glej: http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=SI, B.M.)
Slovenci smo v RS »narodnostno zelo homogeno prebivalstvo«, razen tiste pribl. petine, z večinsko – rimskokatoliško – veroizpovedjo. (Na začetku komentator zapiše najpomembnejše:)
»Ima Janeza Janšo.« Zakaj je J.J. »za Slovenijo srečna okoliščina? Zato, ker desno od njega trava ne more rasti. Bolj desno /…/ so lahko le še levičarji /…/ sovražniki Evrope oz. EU – in Nato - , proste trgovine in zanikovalci podnebnih sprememb.«
Kdor bi hotel na desni, ob J. Janši »zganjati sodobni populizem, bi bil premalo drugačen od Janše. Vsaj v dogledni prihodnosti.«
Čeprav ima »tudi Slovenija 'poražence globalizacije«, npr. tekstilne delavke, čeprav je socialna mreža po 2009 dobila nekaj lukenj in se povečuje število dninarskih ('prekarnih/prekernih/negotovih) delovnih mest in slabo plačanih služb, »so socialne frustracije 'obvladljive'. K temu pripomore izobčenje vseh 'preveč plačanih«, zaradi česar ljudje lažje prenašajo revščino.
Homogenost, brez 'notranjega sovražnika', oz. to vlogo morajo igrati vedno manj živi 'udbovci', tujerodnim pa tako ne pade na pamet priseliti se sem – »prepričljivega temelja za šovinistični populizem pač ni.«
Možnost populizma zavira/ta tudi volilni/parlamentarni sistem, saj ni težko dobiti 2/5 za sestavo vlade ali ½ za ustavno večino; preprečuje tudi koncentracijo moči v eni osebi.
»Če v Sloveniji 'nihče' ni zadovoljen niti z vlado niti z opozicijo« oz. »narašča bes na 'politično elito' to ne pomeni nevarnosti zmage »populistov a la D. Trump, V. Orban, J. Kazynski ali M. le Pen.
Zgodovina, ustava in neformalna pravila oz. vedenjski vzorci« zadostujejo.
Čeprav lahko lepega dne…
V. Flegar ob koncu zapiše, da so »omenjene srečne okoliščine relativna reč.« Nekatere »omejujejo gospodarsko rast«, druge otežujejo in podražijo upravljanje države, zaradi tretji je demografija še slabša, »politični sistem kot okamenel, za vratom pa mu visi Janša. Itd. Zaradi teh /…/ okoliščin, smo lahko dovolj nesrečni tudi brez kakšnega sodobnega populista.«

Ego, večji od srca. Janez Janša in 12 odpisanih.
M. Rogljič, Objektiv, Dnevnik, 12.11.2016
O političnih sopotnikih na desnici, ki jih je odgnal Janez Janša, prvak stranke SDS. https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Jan%C5%A1a, piše Meta Rogljič. (- Za SDS in druge politične stranke glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_politi%C4%8Dnih_strank_v_Sloveniji.)
Spomenka Hribar (FSPN UL), članica kolegija Odbora za človekove pravice, ena vodilnih v (nekdanji) stranki SDZ in koalicije Demos: »Politično smo se razšli pred kongresom SDZ l. 1991«, ko je Janša menil, »da se mora celotna slovenska družba nagniti v desno.« Nasprotovanje tej usmeritvi je izrazila v pozivu Zaustavite desnico, kasneje je Janšev slog (in osebnost) analizirala v knjigi Svet kot zarota. http://www.mladina.si/144940/spomenka-hribar-v-odnosu-do-izbrisanih-se-vsekakor-kaze-nasa-mala-dusica-brez-empatije-pra
Franc Zagožen (+, BF UL) pobudnik Slovenske kmečke zveze, vodja poslanskega kluba Demos, prvak stranke SLS+SKD: »Projekt združitve SLS in SKD je bil Janšev. V povezavi s cerkvenim vrhom«. Uveljaviti je hotel večinski volilni sistem, on bi vodil združeno SKD, SLS in SDS. Tako je povedal za Objektiv leto dni pred smrtjo. https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Zago%C5%BEen .
Gregor Virant (FU UL), https://sl.wikipedia.org/wiki/Gregor_Virant minister za javno upravo v prvi Janševi vladi, avtor etičnega kodeksa za funkcionarje, nekdanji predsednik Zbora za republiko http://zborzarepubliko.si/ : Ko je pred volitvami l. 2011 ustanovil svojo stranko, potem ko je protikorupcijska komisija razkrila nepojasnjeno premoženje J. Janše, so mu iz SDS očitali, da je izdajalec. G. Virant je dejal, da SDS »ni sposobna partnerskega odnosa, zlasti ne s strankami desnosredinskega političnega spektra.«
Miha Brejc (FU UL), https://sl.wikipedia.org/wiki/Mihael_Brejc nekdanji podpredsednik SDS https://www.sds.si/, direktor VIS http://www.delo.si/novice/politika/miha-brejc-kot-sef-visa-sem-videl-v-jetra-te-druzbe.html , poslanec, v Bajukovi vladi minister za delo. V nemilost je pri J. Janši padel, ko se je J. Virant odločil za svojo stranko, čeprav je Brejc poudarjal, da z nji nima nič. Kasneje je dejal, da želi, da bi SDS premagala notranje težave, z osebo, ki bi šla v javnost s pravimi temami.
Peter Jambrek, (PF UL, kasneje lastnik par fakultet, B.M.) soavtor pisateljske in sedanje ustave RS, ideolog Demosa, prvi predsednik Ustavnega sodišča, nekdanji (notranji) minister, prvi predsednik Zbora za republiko: Podprl je J. Viranta pred volitvami l. 2011, po njih izjavil, da SDS ne zna preseči 29%. Glej intervju za Mladino l. 2014 http://www.mladina.si/162993/dr-peter-jambrek/
Dimitrij Rupel (FSPN UL, kasneje predavatelj v več zasebnih fakultetah, ustanovitelj Nove univerze (2017) http://primorske.si/Novice/Goriska/Dimitrij-Rupel-rektor-Nove-univerze . B.M.)
soustanovitelj SDZ, zunanji minister v več vladah, član Zbora za republiko: Ko ga prvak SDS ni povabi v svojo 'vlado v senci' je izjavil, da je razočaran, nato ga J. Janša ni več vabil in je izstopil iz SDS.
Franc Peterle, predsednik Demosove vlade (prve v RS https://www.rtvslo.si/slovenija/demos-je-zmagal-zaradi-nacionalnonaprednega-programa/227554 ), evropski poslanec, NSi:
»Po tem, ko je letos izrekel nekaj kritičnih besed na Janšev račun, se je prvak SDS odločil, da Peterle ni več primeren za govorca na pomladni proslavi ob 25. letnici samostojnosti.«
Ljudmila Novak, predsednica NSi, poslanka: Stranka je dolgo sledila SDS, a ko je NSI podprla spremembe Zakona o arhivih, jo je J. Janša napadel. L. Novak mu ni ostala dolžna: »Moti me agresiven, destruktiven, ideološki način vodenja politike« je dejala za Mladino. http://www.mladina.si/153892/ljudmila-novak/ Na shodu spomladi 2014 se je zavzela za več demokracije na desnici in so ji žvižgali. Izjavila, da je pripravljena sodelovati z SDS brez J. Janše.
M. Rogljič opisuje še življenje in delo - ter v čem so se zamerili J. Janši - naslednji vplivni člane SDS:
Ivo Hvalica, Dragutin Mate, Vera Ban in Damir Črnec.

Igor Šoltes, evroposlanec.
Borut Mekina, Mladina 11.11.2016
O globalizaciji, trgu in konkurenci, tudi v javnem sektorju, kapitalu, bogatih in navadnih ljudeh, govori v intervjuju poslanec v Evropskem parlamentu Igor Šoltes. http://www.igorsoltes.eu/si/
- Bili ste liberalec, v LDS, zdaj pri Zelenih, proti globalizaciji…
»… pred 20 leti smo res prisegali nanjo«, slogan je bil 'misli globalno, deluj lokalno'.
Globalizacija je tedaj pomenila željo »po odpiranju svetu, /…/ sodelovanju z drugimi državami in celinami, prepričanje, da je /…/ pravična trgovina možna« in da bodo imeli od nje koristi tudi manj privilegirani. Ta ideja se je izrodila, globalizacija je šla v čisto drugo smer.«
- Kam je šel svet?
Bogastvo se je začelo »kopičiti pri vedno manjši skupini ljudi«, večino ljudi pa ti procesi, »predvsem finančna globalizacija«, silijo »v neenakopraven, podložen položaj odvisnosti.« Preko zadolževanja držav in ljudi so »promovirali potrošniško miselnost kot edino zveličavno«, v »kombinaciji s krediti se je ta vera izkazala za veliko past«, za Slovenijo, v Evropi, povsod.
- Ste verjeli v liberalizem?
Ne »v ta tip liberalizma – češ, dajmo vse na trg. /…/ Vedno sem bil prepričan, da država« z regulacijo zaščiti državljane »pred zlorabami /…/ vedno večjimi neenakostmi«, ki so posledica »globalizacije in liberalizacije, ki smo jima priča v zadnjem desetletju. Kdo bo poskrbel za pravice potrošnikov, okoljske standarde, delavske pravice in ostale zadeve povezane z zaščito javnega sektorja, če bomo vse prepustili trgu?«
- Država?
»Že v 90.l., ko smo imeli razpravo o privatizaciji javnega sektorja, /…/ hoteli kopirati politiko Thatcherjeve o privatizaciji šolstva, zdravstva, javnega sektorja, se mi je to zdelo /…/ tvegano.« Kasneje je skozi delo ugotovil, »da država ni nujno slab gospodar Tako v zasebnem kot javnem sektorju so kreatorji in izvajalci ljudje in pri izbiri upravljalcev državnega premoženja nismo vedno imeli sreče.
- EU?
»Ko smo pred 15 leti vstopali«, je pojem Evrope imel težo, pomenil je »vrednost, perspektivo svobode, izmenjav, na področju gospodarstva, kulture, umetnosti. A se je hitro začelo zatikati pri pretoku delovne sile«. Začela se je diskriminacija nekaterih držav, na številnih področjih. Npr.:
Sredstva za kohezijo, ki so bila namenjena zmanjševanju razlik, povsod gotovo niso bila uporabljena optimalno«. Podobno je »recimo na področju zaposlovanja mladih. /…/ Ena od najpopularnejših reform je danes v Eu program t.i. fitness predpisov, gre za idejo deregulacije« poenostavitve, kar lahko postane »izgovor za zmanjševanje standardov /…/ socialne varnosti, delovnih razmer in varovanja okolja.«
- Demokratični primanjkljaj…
»Zdi se mi, da se je vrzel med evropsko politiko in ljudmi močno poglobila. Namesto da bi iskali stik, se gradi jez.« Brez »aktivnega vključevanja državljanov EU ne more obstati.«
Obstajajo »vzporedni svetovi. En svet pravil in dolžnosti za navadne smrtnike, drug za pravice in dobrobit kapitala.«
- Alternativa je zelena politika, ki jo zagovarjate?
Ne, to je preozek pojem, »sem zagovornik vzdržne politike, ki temelji na pravični menjavi«, ki prispeva »k zmanjševanju razlik«, /…/ aktivne države. Današnji globalni model vodi k povečevanju razlik, to pa je pot k pasivizaciji ljudi. Proti temu se poskušam danes boriti.«

PRISLUHNITI MINIMALCU; DELAVCI, J SKUPINA; ZDRAVNIKI, BANKIRJI

Slabo so plačani tisti, ki jih je veliko.
J. Zeni, Delo, 9.11.2016
O (ne)diskriminaciji – žensk in drugih - pri plačah piše Janez Zeni, »svetovalec za organiziranost poslovanja in plačne sisteme«.
Meni, da imajo pri nas ženske nižjo plačo ne zaradi spola, ampak zaradi drugih vzrokov.
Navaja (po Delu) sindikalistko Ireno Štamfelj , »da so ženske nadpovprečno zastopane v dejavnostih, ki so nizko vrednotene /…/ poleg tega pa so moški v t.i. ženskih poklicih v bistveno boljšem položaju.«
Nizke plačo, o katerih odloča politika, imajo: »policisti, srednje medicinske sestre, pomočnice varušk v vrtcih ter /…/ zaposleni v plačni skupini J, kjer so (še) administratorji, kuharji, knjigovodje itd.«
Prav pri skupini J bi lahko primerjali osnovne plače na podobnih mestih v gospodarstvu in v javnem sektorju. V »raziskavi Prejemki iz delovnega razmerja, ki smo jo /…/ opravili pred leti za /…/ 998 delovnih mest v Sloveniji, smo /…/ dokazali, da so osnovne plače na enakih /…/ delovnih mestih ne glede na spol /…/ enake. Razlike med moškimi in ženskami so se pokazale v prejemkih, ki izhajajo iz /…/ nadomestil«, npr. za odsotnost zaradi dopusta, bolniške, izobraževanja idr. Tak so bili »ti prejemki za ženske /…/ res do 18% nižji od moških.«
Avtor trdi, da še vedno velja, da razlike med moškimi in ženskami izhajajo iz prejemkov za čas nedela. Te razlike niso toliko sporne, če pa so je treba ukrepati proti kršiteljev delovnopravne zakonodaje in jo po potrebi tudi popraviti.

Delavci. Čas za eksplozijo.
K. Košak, Mladina, 11.11.2016
Na protestu delavcev plačne skupine J v javnem sektorju pred vlado 3.11. je spregovorila tudi
Jolanda Bičan, delavka: »Sem pomivalka in čistilka v OŠ in vrtcu. Imam 22 let delovne dobe in sem v 13. plačnem razredu. Moja plača je nižja od zajamčene. Za svoje pošteno in vestno opravljeno delo, ki ga opravljam s srcem, zahtevam pošten plačilo. Dovolj nam je životarjenja.«
V javnem sektorju je 9.000 ljudi z minimalno plačo, piše Klemen Košak. To je 5% od zaposlenih v javnem sektorju, podoben delež najslabše plačanih je tudi v zasebnem sektorju. Ker nihče ne sme prejeti manj od minimalne plače – 600 evrov neto – se jim izhodiščni plači prištejejo dodatki. Tako se dodatek za delovno dobo J. Biščak ne pozna. Niti z dodatkom za vsakodnevno popoldansko delo ne pride do minimalne plače, zato od delodajalca - država – dobi »socialni korektiv oz. doplačilo«.
»Če bi vse izhodiščne plače pod minimalno /…/ ukinili, pa bi vsak dodatek in vsako napredovanje prineslo zvišanje plače. Najranljivejši bi pridobili veliko.«
Protest 3.11. je pokazal, da pri ljudeh največ nezadovoljstva sproža »dejstvo, da minimalna plača ni dovolj za pokritje življenjskih stroškov.«
Tatjana Melin, Dom starejših Rakičan, sindikalistka: »Mnoge perice, hišniki, kuhinjske pomočnice nas prosijo za pomoč pri plačilu tekočih položnic, ker se bojijo rubeža. Povedo /…/, da hodijo na pomoč na Karitas in Rdeči križ.«
Branko Vidič, vodja skupine za plačne razlike, ki jo je imenoval minister Koprivnikar, pravi, da so se sindikati in vlada že 2008 strinjali, da obstajajo v plačnem sistemu 'anomalije'. Skupina naj bi ugotovila, katera delovana mesta so pod/precenjena. Npr. ali je 'finančnik' res za tri razrede več vreden od 'finančno-računovodskega'. Višina plač je stvar pogajanj, pravi, odvisna je od številnih dejavnikov in našteje »kulturnozgodovinske okoliščine, razmerja moči ter zavezo fiskalne vzdržnosti« (- T.j varčevalne politike; na fotografiji G. Lešnika so protestnice na Gregorčičevi 3.4., z velikim kartonastim predsednikom vlade M. Cerarjem, ki si zatiska ušesa: NOČEM VAS SLIŠATI, piše spodaj; ena ima napis: … POSKUSI PREŽIVETI MESEC Z MINIMALCEM … . Vse so v rumenih plastičnih brezrokavnikih Policijskega sindikata Slovenije. B.M.).
B. Vidič minimalni plači pravi: »Premalo se povezuje rezultate dela s plačo. /…/ Če si nekdo, ki je v 10. p. razredu, zasluži dodatek za delovno uspešnost, ker je npr. delal več, ko je bil sodelavec na bolniški, se mu nagrada ne pozna pri plači.«
Gorazd Kovačič, sociolog, FF UL, sindikalist, VSS http://www.sindikat-vss.si/ pravi, da se vlada izogiba dvigu najnižjih plač tudi zato, ker bi morala potem dvigniti plače vsem na lestvici v okviru enotnega plačnega sistema, dogovoriti pa bi se morali tudi o preureditvi lestvice; za oboje bi bilo potrebno veliko denarja. Ker so izhodiščne plače nizke tudi drugje – na železnici je npr. 313 evrov – bi svoje zahteve postavili tudi sindikati izven javnega sektorja. Delodajalske organizacije so pred časom »zaostrile svojo retoriko, ko je parlament na zahtevo sindikatov iz minimalne plače izvzel dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo« in njihovi predstavniki so začeli zato bojkotirati socialni dialog.
(- v http://www.ess.si/ so še predstavniki vlade in sindikatov, B.M.)
G. Kovačič pravi, da so razmere napete: »Na eni strani so delavci, o d katerih se je že pred krizo zahtevalo, da delajo vse več, ne da bi se jim povečale plače. Hitreje naraščajo življenjski stroški.« Na drugi strani s tehnološko šibka podjetja, ki lahko poslujejo le s slabo plačanimi delavci. »In potem je tu še vlada, ki govori, kako je gospodarstvo uspešno, a zaradi diktata mednarodnega konzorcija posojilodajalcev strogo omejuje javne izdatke.«
Opozarja, da lahko nezadovoljni ljudje odrečejo sistemu legitimnost. Državi zamerijo, da 'tajkuni' ali 'krivci za bančno luknjo' niso bili primerno obravnavani, in da so se z davčno reformo zvišale plače najbogatejšim. »Kombinacija tega je lahko eksplozivna«, meni G. Kovačič.

Nepreslišano.

A. Glavič, (Večer), Dnevnik, 14.11.2016
O plačah zdravnikov piše »Peter Glavič, ekonomist« (- in kemik: https://www.linkedin.com/in/peter-glavic-74476919 ; zaslužni profesor UM).
»Rast plač v zdravstvu je bila v obdobju 2007-2012 z 20,7% nadpovprečna. Med 50 najbolje plačanimi v javnem sektorju so zdravniki, večinoma direktorji zdravstvenih domov /…/ redko že kakšen predsednik sodišča ali direktor javne agencije. Predsedniki US, vlade, DZ zaslužijo pol manj. Če bi visoke plače (omenjenih zdravnikov, 7.000-11.000 evrov bruto) znižali na nivo predsednikov, bi lahko zaposlili 100 mladih zdravnikov. Ob tem sindikat zdravnikov http://www.sindikatfides.si/ zahteva za tretjino višje plače.«
P. Glavič piše, da je treba »namesto izsiljevanj /…/ uvesti plačilo po uspehu, izboljševati kakovost, zaposlovati mlade zdravnike /…/, iskati donacije, dodatne projekte in bolnike. /…/ skrite rezerve v organizaciji, izboljševati učinkovitost in pospeševati preventivo.« Iz vzgojnih namenov bi lahko uvedli zasebna plačila »s kakšnim evrom za vsak obisk zdravnika in vsako zdravilo. Odseljeni zdravniki naj po pogodbi o specializaciji vračajo sredstva za specializacijo.«

Slovenija l. 2016 ni slaba baza za prihodnost.
Suzana Kos, Objektiv, Dnevnik, 12.11.2016
Primož Karpe (45) http://www.zdruzenje-ns.si/predavatelji/primoz-karpe/ , prvi nadzornik NLB v prvem intervjuju za časnike govori o svoji vzgoji in o skupnem interesu za blaginjo družbe.
- Tudi mama je delala v banki?
»Časi, ko je bila zaposlena v NLB so daleč, NLB je bila takrat prava osvajalska banka.«
NLB (- pravzaprav LB…) je bila »največja v SFRJ, zdaj ni več, v evropskem merilu je dejansko majhna« d takrat se je »večina kadrovske zasedbe zamenjala, drugačna sta tudi trg in okolje.«
»Moja mama je bila znana po precej ostrem jeziku in v tej hiši se je res spominjajo z neko pozitivno nostalgijo. /…/ ni več bančnica, pri številkah pa ji možgani še dobro delujejo, bila je mojster za razumevanje številk, /…/ branje bilanc v časih, ko mnogi tega niso znali…
Privzgojila mi je moralna načela, ki se jih držim, po njej imam tudi oster in direkten jezik, to dvoje mi ostaja vodilo vsega, kar počnem.«
- Privatizacija NLB se odmika…
Zanjo je Slovenija »dala pisne zaveze evropski komisiji, v skladu s katerimi je bila izpeljana sanacija« in »tudi, da bo banko prodala do konca l. 2017.« Možno je izpogajati zamik prodaje.
- Zakaj za nas ne velja isto kot za druge, npr. Nemčijo ima lahko močno banko?
»Zame je nacionalni interes blaginja družbe, ki se izraža v nizkih davkih, poštenem in boljšem nagrajevanju zaposlenih, dobrem zdravstvu, boljši vojski in policiji, boljši infrastrukturi. Kdaj pa je premoženje države, torej banke, interes naroda?« Le v primeru, »če to premoženje pripomore k blaginji družbe, torej da v proračun /…/ prispeva denar, ki ga nato /…/ prerazporeja na tista področja, ki so pravi interes naroda. Premoženje mora državi dajati, ne pa ji jemati, kot je bilo v primeru NLB. Če je interes naroda, da ostane banka državna« o morajo upravljati »ljudje, ki jo bodo znali narediti tako, da bo državi čim več dala.«
- Iz NLB bo moralo oditi 200 ljudi?
»Številka je še nekoliko višja, odpuščanje bo potekalo v več fazah«, nadzorovano »po posameznih področjih«. Banka mora »postati zanimiva tudi za perspektivne mlade kadre.«
- Plače?
»Lahovnikov zakon omejuje plače ni tako prinaša omejitve pri kadrovanju. Njegova ukinitev ali
sprememba bi /…/ v javnosti slabo odmevala in politiki, ki bi to naredila, prinesla negativne točke, zato se ga že 8 let ne upa nihče dotakniti.«
Zakon je nadzornemu svetu odvzel možnost nagrajevanja uprave in po hierarhični lestvici navzdol.
»Nismo več v komunizmu, prejemki niso enaki in eni se morajo odločati in sprejemati težke odločitve, drugim pa se ni treba odločati. Tisti, ki nosijo posledice svojih odločitev, naj bodo tudi ustrezno nagrajeni. Danes nimamo orodja, da bi jih motivirali« in »izvajali na upravo dodaten pritisk, da se pri svojem delu žene bolj.«
Sam namerava nagrajevati s pomočjo dividend za presežek nad planom.
- Ni dovolj služba in redna plača?
»Pa saj težava Slovenije ni več visoka brezposelnost!
- Pač pa je veliko prekarnih zaposlitev…
»Res je, ampak /…/ Slovenija ni več v krizi! Denarja je dovolj, varčevanje prebivalstva raste, podjetja imajo veliko denarja. Morda gre za negotovost glede prihodnosti in resigniranost…
Slovenci bi res potrebovali malo več zdravega optimizma. V vseh sloih družbe res ni več toliko razlogov za hud pesimizem, kakor se včasih zdi, ko berem časopisne članke. Vendar mi je jasno, da mnogo ljudi, ki morajo danes živeti s skromnimi prejemki, to seveda vidi drugače, njim makro-ekonomija ne pomeni nič.«
- Mediji širimo pesimizem?
»Ne,/…/ medije zelo slabo spremljam. Na Hrvaškem, kjer živim, se Slovenija omenja v zelo pozitivni luči – odkar se na naslovnicah medijev ne pojavlja več arbitraža (- o meji med državama), je zgodba o Sloveniji pozitivna.
Slovenci imamo »priložnost, nismo v krizi, država se zadolžuje tako, da ji drugi plačajo, da ji lahko dajo denar. /…/ To je treba izrabiti in sredstva skanalizirati v nekaj, kar bo gospodarstvo in potrošnjo pognalo navzgor. /…/ Tuje naložbe v Sloveniji rastejo, tuji kapital dela tukaj uspešno. /…/ Slovenija l. 2016 ni slaba baza za prihodnost.
- Hrvaški prevzemi pri nas so uspešni…
»Hrvati so veliki investitorji /…/ Droga Kolinska raste, /…/ Fructal dela dobro,/…/ Žito bo /…/ Podravka vpela v svetovno trgovinsko sceno, /…/ Mercator zagotovo nima slabše zgodbe, kot jo je imel prej. /…/ naj mi nekdo pove kaj so Slovenci izgubili iz tega naslova?«

OD ČELJUSTI DO REPA IN ŠIVANKE; OD PALEOLITIKA, PREK VOJN, REVOLUCIJE DO TRGA; LJUBLJANA

Ljubljanske ulice. Brodarjev trg, nekdanji Trg oktobrske revolucije.
M.A. Hrastar, Dnevnik, 14.11.2016
O trgu, imenovanem po prvem slovenskem raziskovalcu paleolitika/prazgodovine človeka pri nas,
piše Mateja A. Hrastar.
O Srečku Brodarju, »večina ne ve prav veliko«, piše M.A.H. (- Čeprav je tudi o njem, ne le o glasbenikih… veliko na spletu https://sites.google.com/site/drmitjabrodar/home/sreko-brodar---ob-sedemdesetletnici, glej tudi: https://www.youtube.com/watch?v=jFtmhFg9fp4 . B.M.)
»Vse življenje je posvetil iskanju paleolitskih naselbin /…/. Izkazalo se je, da je bilo naše ozemlje zelo poseljeno in v tistem času zelo pomembno. /…/ Leta 1928 se je pogosto sprehajal po Karavankah in pri Potočki zijalki (1700 m. n. m.) http://www.hribi.net/gora/potocka_zijalka/11/674 naključno zagledal skledo, izdolbeno v skalo. Brodar, dunajski https://www.univie.ac.at/ diplomant naravoslovja, je tedaj še celil rane, ki jih je dobil kot mobiliziranec /../ poslan na Doberdob, slovenskih fantov grob. (- O pesmi o/in tem kraju v 1. sv. vojni glej www.nsdlu.si Pogledi malo nazaj, B.M.) Ranjen je bil v komolec in /…/ so ga poslali domov.
Izkušeno oko mu je /…/ dalo vedeti, da je našel nekaj velikega.« Jamo. Sicer »ni bil prvi, ki je brskal po jami«, pred njim je Avstrijec J. C. Gross »našel kosti jamskega medveda in koščene konice.«
(- Srečko B. tudi ni bil zadnji; manj srečen je bil Iztok Saksida – Sax, 1953-1989, http://slovlit.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/o/SAX.html kritični socialni antropolog, FF UL, http://www.zamisel.org/saksida-iztok-na-poti-v-socionomijo , ki ga je tam nekje pokopala skala. B.M.).
S.. Brodar, tedaj profesor v Celju, je v prihodnjih letih, po 1928, v gori »izkopal neverjeten zaklad: 121 koščenih konic, 20 kurišč, 50 kamenitih orodij, mnogo kosti in celo 8 piščali izdelanih iz kosti jamskega medveda.«
Odkritje je »odmevalo v evropski znanosti /…/ Brodarja pa je tako navdušilo, da je šel v Zagreb (?) http://www.unizg.hr/ doktorirat iz geologije in paleontologije.«
(- V navedenem spletnem viru je F. Osole ob 80-l. zapisal, da je bil promoviran na UL, l. 1939, B.M.)
Kasneje je bil S. Brodar na UL FF http://arheologija.ff.uni-lj.si/oOddelku/zgodovina (od 1946) »profesor za prazgodovina človeka vse do svoje smrti l. 1987, svojo strast za raziskovanje paleolitika pa je prenesel tudi na sina Mitjo Brodarja, https://sites.google.com/site/drmitjabrodar/home/mitja-brodar-65 ki je bil med odkritelji jame Divje babe http://divje-babe.si/sl/ , kjer so našli najstarejše glasbilo na svetu.« (- Tudi za domorodske: https://www.youtube.com/watch?v=sHy9FOblt7Y. B.M.)
Seveda, še o trgu:
V novi soseski Nove Fužine so bili v 80.letih trije trgi: Leninov, (njegove) revolucije https://sl.wikipedia.org/wiki/Oktobrska_revolucija in Marinkov, po povojnem politiku (iste smeri). https://sl.wikipedia.org/wiki/Miha_Marinko .
Po osamosvojitvi (SRS/RS) so jih preimenovali: prvega v Preglov trg, po edinem Slovencu Nobelovcu, drugega po S. Brodarju, arheologu in paleontologu, tretjega v Rusjanov trg, po letalskem pionirju.
(- Za Pregla in Rusjana poglejte na: https://sites.google.com/site/znamenitislovenci/friderik-pregl.)
»Tako tri najpomembnejše ulice najgosteje poseljenega naselja v Sloveniji namesto socialističnih dosežkov (? – oseb, dogodkov…, B.M.) slavijo znanost in inovacije.«
(- Fužine, blokovska soseska na vzhodu Lj., https://www.youtube.com/watch?v=gEwL-ZSStY0 , https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Nove_Fu%C5%BEine, je bila kasneje, v novejši zgodovini, znana po čefurjih https://www.youtube.com/watch?v=BVwAA3mJBnk … knjigi in filmu Gorana Vojnovića: https://www.youtube.com/watch?v=0D3IkGqnOY4 , B.M.)

Dobrotnik z napakami.
Ingrid Mager, Dnevnik, 10.11.2016
Radetzky je bil fajn gospod,
ljudska, je manj znana od temu vojskovodji posvečenega marša Johanna Strausa.
https://www.youtube.com/watch?v=1jx7Ma6CQIg&list=RD1jx7Ma6CQIg#t=20 .
- V mladosti sem (B.M.) slišal fante peti o njegovem komandantskem pogumu:
Radecki pa korajžo ima,
k' same mlade fante 'ma.

Češki grof J. J.W. Radetzky, feldmaršal, vodja cesarske vojske v bitkah v severni Italiji v prvi polovici 19. stol. , je pomemben tudi za Slovence. ZRC SAZU http://zimk.zrc-sazu.si/sl#v je zato priredil simpozij o njem.
Pri nas je najbolj povezan s (trgom) Tržičem in (mestom) Ljubljano.
http://www.gorenjskiglas.si/article/20161111/C/161119850/1122/1039/feldmarsal-radetzky-in-trzic-ani-- Njegova tašča iz rodbine Auerspergov/Turjaških mu je pomagala do lastništva gradu v Tržiču, ki pa je pogorel v požaru trga l. 1811. Obnovil ga je s krediti in prepustil upniku.
»Tržič je poskusil posodobiti, postavil je plavž, poskusil z livarno, z rejo merino ovac in švicarske govedi, kar pa se ni obneslo«, piše I. Mager. »Za delavce je gradil stanovanjske stavbe, uvedel je štipendije za otroke.« Veljal je za dobrotnika., in avtorici se zdi verjetno, da je »z dobrotništvom kupoval duševni mir, saj je bil vendarle vojak s krvavimi rokami« - iz bitk pri Custozi in drugod.
(- Za Italijane je bil https://it.wikipedia.org/wiki/Josef_Radetzky kot Jelačič in Windisgraetz Madžare, Pražane in Dunajčane. B.M.)
Radetzky je bil v Lj. (- tam je bila blizu sedanje Metelkove pred 1. sv. vojno Radeckega cesta, http://www.cvek123.com/friskovec.html, B.M.) nekaj časa lastnik Tivolskega gradu https://en.wikipedia.org/wiki/Tivoli_Castle, pred katerim je uredil park s sprehajalnimi stezami. Tu in na Kongresnem trgu so mu postavili spomenika, ki pa su jo odstranili po padcu monarhije po 1. vojni.
(- O teh spomenikih - in o usodi še drugih 'nacionalnih spomenikov' v Lj. - piše Božidar Jezernik, npr.: http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:2232. Med drugim piše, da je bil kip v Zvezdi/Kongresni trg priljubljena točka za šale 'razigranih študentov'. Tako kot kasneje spomenik B. Kidriču med Cankarjevim domom in pisarnami predsednika RS. B.M.)

5 predmetov …
M.P.V., Delo, 11.11.2016
Matica Velerja (25), modnega oblikovalca, ki je v 1. letniku magisterija oblikovanja ženskih oblačil na Royal College of Art v Londonu. https://www.rca.ac.uk/ .
(1) Gorenjsko narodno nošo je v svojem diplomskem delu ( - NTF UL, tudi na razstavi: http://www.etno-muzej.si/sl/razstave/razstave-v-sem) povezal z visoko modo
»Magistrski študij, ki spodbuja tudi k raziskovanju sebe in motivov za ustvarjanje, mu sicer ne pušča /…/ časa za obisk galerij, muzejev in kraljevih objektov; /…/ je obseden s kraljevo družino ( - Royal …, pravzaprav kraljičino…), pa z božičem in pravljicami. Večji del dneva preživi na fakulteti, zato so iz tamkajšnje študijske delavnice tudi«:
(2) Papir, ki ga obdeluje s z Adobe Ilustratorjem, prepogibanjem, škarjami in
(3) laserskim strojem.
(4) Lutko, žensko, potrebuje za modeliranje, na sto in en način.
(5) »Šivanka je nepogrešljiv predmet mojega ustvarjanja.

PREBERITE, PREMISLITE

Protipurustična.
Jože Toporišič, Književni listi, Delo, 1986
http://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/11/Dnevnik_15_11_2016.pdf
Vrv je žnura,
kokoš kura,
narava pa natura.
Brezdelje? – Sinekura.
Rine se seveda gura,
zlom – fraktura,
naglica pa hura.

šTUDIJ, DELO, DELAVCI, SINDIKATI, MINISTRSTVO, KAPITAL, PRIVILEGIRANI, ELITA, SISTEM

Fiktivni vpisi. »Ko ostaneš brez statusa, te delodajalec odrine.«
Katarina Bulatović, Delo, 7.11.2016
Status dijaka ali študenta omogoča ugodnosti, čeprav na šoli ne opravlja svojih obveznosti, kar ugotovijo večkrat šele po nekaj mesecih. Problem za mlade nastane, ko status zgubijo.
Ni podatkov o tem koliko je fiktivnih vpisov, saj niso zakonsko opredeljeni. Študentska organizacija (ŠOS) ocenjuje da jih je na višjih šolah pribl. 30%.
Leta 2012 so se pogoji za vpis na visokošolske zavode zaostrili, vpeljana je bila evidenca eVŠ, na posamezni stopnji je mogoče študirati le še dodatno eno leto. Mladi pa se še vedno lahko fiktivno vpisujejo na srednje poklicne šole, ki ponujajo izobraževanje odraslih.
Janu (25) je med magistrskim študijem delal preko študentske napotnice. Oktobra mu je potekel status, mesec dni je delal na črno, nato mu je delodajalec predlagal odprtje s.p. (espe).
Niso mi povedali, koliko bo zaslužil, zato ni vedel če mu bo po plačilu stroškov poslovanja – do 400 evrov – sploh kaj ostalo. Zato se je odločil, da se bo na neko šolo vpisal fiktivno.
Frančiška Al-Mansour SPSŠ Bežigrad Lj. pravi, da je težko presoditi, kdo je fiktivno vpisan. Ocenjuje, da je pri njih takih 10-20%. »Šole nismo pravi naslov za reševanje socialnih težav, vendar je težko soliti pamet mladim, ki so v stiski«.
Jan: »Večno življenje pri starših nam ne omogoča osamosvojitve /…/. Smo v letih, ko smo najbolj kreativni in imamo največ ambicij. Če nas /…/ sistem odreže, bomo pri razvijanju svojih potencialov nazadovali.« Študij ne bi smel biti socialni korektiv, se strinja in pravi, da bi vlada lahko spodbujala zaposlovanje mladih z odpravljanjem administrativnih ovir za ustanavljanje samostojnih podjetij in z ustreznejšim inšpekcijskim nadzorom delodajalcev.

ZA DOSTOJNE PLAČE.
Foto tedna. T. Lombar, Nedelo, 6.11.2016
»Veliko hrupa za prazen žep«, je napisano ob fotografiji protestnikov na Gregorčičevi v Lj., kjer so prostori vlade. Tam je bilo zborovanje zaposlenih iz J … skupine, z najnižjimi plačami v javnem sektorju. Poleg naslovnega napisa se vidijo še kartona s podobno vsebino:
TU SMO, KER SE CENIMO. In: NE CENITE NAŠEGA DELA.
Na fotografiji Tonija Lombarja so pretežno ženske, v modrih oblačilih in s čepicami sindikata Sviz, nekateri s trobljami. V ozadju še člani Policijskega sindikata Slovenije v rumenih brezrokavnikih, s svojo zastavo. (Zraven ob steni B.M.)

Utrinki.
K. Kuštrin, Delo, 7.11.2016
Konrad Kuštrin, predsednik zdravniškega sindikata Fides meni, da bi morali biti vsi zdravniki v 65. plačnem razredu, tako kot predsednik vlade.
K. Kuštrin: »Mi trdimo, da je plačni sistem, kjer so najvišji plačni razredi rezervirani za elito, ki se je tako poimenovala sama – za politike in funkcionarje – edinstven v Evropi.«
Časnik ob tem dodaja, da so med 50 najbolje plačani javnimi uslužbenci v avgustu 2016 vsi zdravniki.

30 let mladih raziskovalcev: ko za slavje ni nobenega razloga, mi pa vseeno proslavljamo.
A. Iglič, Pisma, Dnevnik, 5.11.2016
O finansiranju raziskovanja in mentorjih mladih raziskovalcev piše Aleš Iglič, profesor FE UL, http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/history.htm
Meni, da je financiranje slovenske znanosti s strani ARRS https://www.arrs.gov.si/sl/ namenjeno »ohranjanju privilegijev raziskovalnih skupin na inštitutih in univerzah v obsegu, ki so določili /…/ v času komunistične Jugoslavije, ter ohranjanju števila zaposlenih v državnih inštitutih ne glede na njihove rezultate.«
Od tod pravilo, da se mora skupna vsota »programskega financiranja na posamezni raziskovalni organizaciji ohranjati.« Po deležu raziskovalcev v državnih inštitutih smo v vrhu EU. Financiranje skupin se le šibko prilagaja njihovim rezultatom, zato »so na škodi programske skupine, ki so v zadnjih 15 letih napredovale.«
Tako se tudi »mentorstva mladim raziskovalcem (MR) delijo avtomatično po ARRS programih, /…/ brez upoštevanja znanstvene odličnosti« tako da se sredstva delijo programom izpred 15 let, takrat pa so se po delitvi »iz časov socialistično samoupravne Raziskovalne skupnosti (RSS) – po t.i. sistemu dot. Česa takega ni več v nobeni bivši socialistični državi, ki se je priključila EU.« Zato »močno zaostajamo za Češko, Poljsko, Estonijo itd.«
Načrtovana delitev 10% mentorstev - menda 25, toliko kot jih sam Inštitut za fizikalno kemijo v Varšavi - »po merilu znanstvene odličnosti, se zdi norčevanje.«
Zakaj ne 100%? Odgovor /../: zaradi ohranjanja neupravičenih privilegijev in ohranjanja obsega financiranja« organizacij in skupin, ki so bili »podeljeni v prejšnjem socialističnem sistemu.«
Ob tem ARRS edina med evropskimi »agencijami ne pridobiva sredstev EU za doktorske študente (MR), kar je katastrofa.
A. Iglič meni, da bi bilo zaradi navedenega treba ukiniti ARRS in ustanoviti novo agencijo, s sodelavci, ki bi bili sposobni pridobivati sredstva EU s prilagoditvijo pravilnikom evropskim merilom.

Kapital večno ustvarja konflikte.
Ciril Brajer, Nedelo, 9.11.2016
Svetovalec na ministrstvu za delo Srečko Prislan govori o ljudeh, sistemu, oblasti, sindikatih, protestih in tudi o izobražencih.
- Ministrici se napoveduje že druga interpelacija….
Poslanec ZL Miha Kordiš meni, da je Anja Kopač Mrak že tako dolgo na http://www.mddsz.gov.si/ , da je »soodgovorna za večino problemov /…/ prekarnost, revščina in napad na delavske pravice. Pika na i antisocialnim politikam je /…/ nasprotovanje brezplačnim šolskim kosilom za otroke iz revnih družin. Zato bi morala že zdavnaj odstopiti.«
… si jo zasluži?
S. Prislan, njen svetovalec: »Z odstopom se žal ne rešujejo težave, kajti osnovni problem je obstoječi družbeni sistem z negativno selekcijo. /…/ z zamenjavo enega slabega kadra dobimo še slabšega.«
- Slabšega od?
Glasba ga včasih »vrne v čas naše mladosti, ko smo bili polni idealov, hrepenenja po lepši prihodnosti in smo uživali ob dobri glasbi s prijatelji.«
- Lepo je bilo, ampak?
»Leta 1986 so me vrgli iz partije (ZKS), ko sem napovedal, da država ne more preživeti. Pokojni general Ivan Dolničar je ob tem dobil solzne oči. Koliko žrtev za življenje po meri človeka, zdaj pa tole.«
- Tole, zakaj?
»Tehnokratski in birokratski stroj, ki je zrušil samoupravljanje, deluje še naprej, po enakih zakonitostih, vse stranke so zdaj partija. Procesov (ZK) ni več obvladala in tudi zdaj jih ne, ne politika, ne uprava. /…/ stalen konflikt med levo in desno opcijo, konflikt pa je metoda destrukcije. Kapital konflikte ustvarja, povsod, na vseh ravneh.«
- Pokvarjena družba?
»Ni družba pokvarjena, temveč imamo družbeni sistem, ki ščiti režim in strukturo na oblasti ter omogoča zlorabo javnih institucij, države, v korist privilegirane strukture v škodo večine državljanov.«
- Ni čudno, da so vas že trikrat z ministrstva vrgli na cesto…
»Pa so me vrnili sodniki.«« Misli s svojo glavo. »Dobro podpiram, slabo zatiram.« Svetuje kako ustvarjati učinkovita delovna mesta.
- Delo, študij?
Začel je kot NKV delavec v Gorenju, od tam spoštljiv odnos do dela. Ob delu (izredno) je končal srednjo šolo, višjo, visoko na ekonomiji in fakulteto na upravi (FU UL?), končal še študij na Gea Collegeu http://seminarji.gea-college.si/ in postal projektni menedžer.
- Na ministrstvo…
… ga je povabil takratni minister Janez Drobnič, ki je cenil njegove projekte o zaposlovanju mladih.
»Postal sem višji svetovalec, skrbnik /…/ za evropske projekte /…/ 8 milijonov evrov /…/.Denarja dovolj, cilji odlični, okoli mene pa samo iskanje ovir, izumljanje težav, vrtanje, zakaj se nečesa ne da. Nobene pozitivne vsebine, /…/ spoštovanja strokovnosti, /…/ neodvisnega mišljenja. /…/ okolje, kjer se delo in stroka popolnoma podredita poslušnosti. Kjer ni nobene pobude.«
- Kje se je zataknilo?
»Zavladala je SDS, za direktorja so nam poslali birokratskega tipa brez znanja, izkušenj, občutek manjvrednosti je zdravil tako, da je med zaposlenimi sprožal zdrahe. Kar nenadoma, kljub uspešnim projektom, sem postal problem. Šikane, zablokiran računalnik, ministrica Marjetka Cokan ni obvladala kroga birokratov, dobil sem delovno knjižico in moral na sodišče.
- Pa sindikat?
»Drago Ščernjavič, sekretar našega sindikata v ZSSS, mi je zelo pomagal. Njihov odvetnik tudi. Ko me sodišče po poldrugem letu vrnilo na delo, sem sindikat organiziral tudi v enoti, kjer ga prej ni bilo.
- Minister je bil že Ivan Svetlik…
»Še bolj žalostno. Postal sem poštni predal za vse, ki so imeli na ministrstvu težave. /…/ miril sem jih, je pa na tak način rastel sindikat.« Nadrejeni se je utrgalo, skušala je ovirati delo sindikata, grožnje, šikane. »Na moje pobude, da se srečava, se minister, socialni demokrat, niti oglašal ni.«
- Spet ob službo, na sodišče, zmaga…
»Če se lahko temu reče zmaga. Kar naprej zdrahe, sejanje razdora, takšne stvari načnejo živce, delo trpi.« Med bolniško je dobil izredno odpoved. »Sodniki so tudi to /…/ ocenili kot nezakonito, neveljavno. Vrnil sem se, a so me degradirali v svetovalca /…/ operativno-birokratski položaj.«
- Še vedno svetovalec, ima čas razmišljati…
»Vidim možnosti /…/ da se v Sloveniji spremeni praksa in da se vlaga več v zdravo okolje in delovnega človeka.« Dobiti čim več sredstev EU in zbuditi ustvarjalne potenciale. Pa »spremeniti obstoječi neučinkovit in krivičen družbeni sistem ter uvesti nov model socialne države, v katerem bodo cilj polna zaposlenost, pravična delitev ter razvoj lokalne samouprave. Neposredna demokracija, delovni človek, znanje, civilna družba, to so vrednote.«
- Razglašala so jih vstajniška gibanja.
»In se žal brez skupnega /…/ programa razbila ob trdi in na nasilju sloneči organizaciji oblastnikov, ki pod krinko demokracije organizirano siromašijo svoje sodržavljane /…/. Sistem dviguje – redke – posameznike nad oblake«, od trdnih tal. »/…/ privilegirane strukture stvarnosti in ljudi ne spoštujejo.«
- Zakaj intelektualna elita, mladi doktorji znanosti le razlagajo razmere, nimajo pa rešitev?
»Od osnovne šole do fakultete učijo teorijo iz knjig, ne pa inovativnih modelov za reševanje problemov ali /…/ praktičnih rešitev /…/ za učinkovit razvoj.«
»Tudi izobraževalne institucije, ki predavajo in razlagajo teorijo, namesto da učijo človeka za življenje, nimajo nobenega pravega odgovora«.
- Izobraževalne institucije so del sistema…
»Tako je, večina akademske strukture je«, po Bismarcku, »usposobljena le za vzdrževanje obstoječega družbenega sistema«. (- Morda v: https://de.wikipedia.org/wiki/Otto_von_Bismarck ) »Od nje torej ne pričakujmo razvoja in potrebnih družbenih sprememb.«
- Tudi protesti na ulicah niso pomagali…
»Seveda ne, sila, konflikti ne rešujejo problemov, še poglabljajo jih«.
- Kako do novega modela?
»Obstoječi model, utemeljen na egoizmu/zlorabljanju, terja odpravo vseh vzrokov za izkoriščanje /…/ to lahko doseže le 'neposredna' ali prava demokracija, /…/ utemeljena na ustvarjalnem sodelovanju /…/ ob upoštevanju naravnih zakonitosti življenja. Te omogočajo vsakemu /…/ mesto /…/ glede na njegove ustvarjalne sposobnosti in rezultate njegovega dela, ne glede na formalne /…/ privilegije.«
- Ta model, biohumanizem …
… bo odpravil »blokade pozitivnega družbenega razvoja. »
… kdo ga bo uveljavil?
»Povezane napredne skupine lahko uveljavijo nov koncept sodobne družbene ureditve /…/ ter tako odpravijo kriminalne združbe, ki ropajo nacionalno bogastvo, ustvarjajo razmere za sodobno suženjstvo in revščino.«
- Utopija?
»Biohumanizem lahko uresničijo intelektualna jedra, starih z izkušnjami, modrostjo, mladih z voljo, energijo. Lokalna samouprava, socialno podjetništvo, skupna lastnina, skupno odločanje in tudi upravljanje, skupna dodana vrednost. To pa so že uresničljive, prav nič utopične stvari, mar ne?

STROKE; ARHITEKT, URBANIST, EKONOMIST, ANALITIK; SODELOVANJE, NAČRTOVANJE, ODLOČANJE

Analitika v svetu nezadržno prodira na vse ravni.
Milan Varga, Delo, 7.11.2016
Poslovna analitika se razvija, pravi Aleksander Pivk, družba SAS vendar naša podjetja pri njenemu uvajanju zaostajajo. Primanjkuje nam vizionarjev, podatkovnih znanstvenikov in usposobljenih ljudi.
- Podatkovni znanstveniki?
»Podatkovna znanost zahteva mešanico multidisciplinarnih znanj za doseganje /…/ boljšega in hitrejšega odločanja. Gre za napredna matematično-statistična znanja, znanje računalniškega programiranja in podatkovnih baz, razumevanje ekonomskih trendov, zakonitosti in poslovnega okolja. Dodatno naj bi podatkovni znanstvenik imel še odlične komunikacijske in predstavitvene sposobnosti ter mehke veščine, kot so radovednost, ustvarjalnost, osredotočenost in ciljno usmerjenost.« Ukvarja se z iskanjem rešitev na neraziskanih področjih, to zahteva »veliko vztrajnosti, preizkušanja in drugačnega, edinstvenega razmišljanja.«
- Kje, kako jih najti?
»Ljudi z vsemi naštetimi veščinami ni prav lahko najti« in sestaviti skupino ljudi, »ki interdisciplinarno pokrivajo vsa omenjena področja, v nekaterih veščinah pa se /…/ prekrivajo. Iskanje in sestavljanje takšne ekipe« ni preprosto. Lažje je »najti ljudi, ki imajo tehnična znanja ali pa so dobri s številkami, kot tiste, ki vidijo rešitev ali vzorec za vsemi temi številkami ter znajo to pretvoriti v otipljivo in prepričljivo zgodbo.«
- Pasti analitike?
»Slabi, nepopolni in zavajajoči podatki vodijo do slabih rezultatov. Če v sistem vstavite smeti, bo smeti tudi izvrgel. Med pastmi je /…/ tudi včasih slepo zaupanje analitiki. Procesi in odločitve ne smejo temeljiti le na analitičnih sklepih, človek je še vedno kritični dejavnik v celotnemu procesu.«
- Koristi?
Analitično »močnejša podjetja bodo lažje preživela in uspevala, saj se bodo hitreje prilagajala Potrebam trga.« Podjetja s slabo analitiko izgubljajo konkurenčnost.

Mesto. Hommage za urbanistično načrtovanje.
M. Bežan, Delo,4.11.2016
Marjan Bežan, eden od arhitektov in urbanistov, ki so nekoč soprojektirali zgradbe, ulice, trge, opremo mest in parkov. Prispevek je napisal ob razstavi Soseske in ulice v http://www.mao.si/ Lj., »v spodbudo študirajočim in raziskovalcem da /…/ stopijo čez okvire likovnih komponent arhitekture, ki jih danes preokupirajo.«
Ljubljanska razstava, ki jo je postavil Luka Skansi http://portal.uniri.hr/Portfelj/2315 prikazuje, kako so v 60. in 70. letih pri nas gradili večje mestne komplekse. Osnova je bil timski pristop, sodelovanje urbanistov in arhitektov v projektih, npr. IMOS. Po vojni so nova mesta rasla glede na poseben namen, npr. Nova Gorica, Lj. pa je rasla s soseskami. Vzor je bila Perryeva 'neibhborhood', po modelu izdelanem »na seminarju prof. Eda Ravnikarja« - (https://sl.wikipedia.org/wiki/Edvard_Ravnikar FAGG UL)«, t.j. naselja z vsemi spremljajočimi funkcijami - Nove Jarše, Fužine, kasneje Ruski car.
M. Bežan je kritičen do »sedanjega stanja urejanja mest«, kjer »smo povsem izgubili bistvene elemente tega modela. Bistveni vzrok je »sprememba zemljiške politike, ki onemogoča formiranje kompleksnih projektov sosesk«, a tudi pomanjkanja »študij celovitih mestnih kompleksov«, čeprav je pri posameznih stanovanjih, stavbah arhitektura kvalitetna.
Ustvarjalci iz prejšnjega obdobja »ugotavljamo, da namnožene državne in mestne institucije izgubljajo kreativni pristop in se utapljajo v množici birokratskih postopkov, s katerimi nadomeščajo pomanjkanje strokovnega, z osebno odgovornostjo sprejetega dela. /…/ Tako mestni načrt – nekdaj GUP -postaja vse bolj instrument zemljiške politike … In arhitekti ob vse manjši veljavi stroke v javnosti najšibkejši člen« posegov v prostor »in si pridobivajo delo na tržišču, prevzemajo obveznosti in izpolnjujejo zahteve te birokracije in kapitala tudi na račun svojega dela in slabenja pomena kulturne preobrazbe nacionalnega prostora.«

Nepreslišano.
J.P. Damijan, www.damijan.org , Dnevnik, 5.11.2016
O vplivu ekonomistov in ostalih strokovnjakov piše Jože. P. Damijan, ekonomist, EF UL.
Arogantno se mu zdi »pričakovanje, da bi ekonomisti morali imeti večji vpliv na javnost. Zakaj bi moralo imeti moje mnenje v zavesti Janeza N. večjo težo kot pa mnenje strojnika, pravnika, sociologa itd.? Kaj nas dela tako posebne? Ekonomisti smo pač tukaj zato, da rešujemo specifične ali finančne ekonomske probleme z nam dostopnimi orodji in damo naročniku /…/ rešitev ob danih omejitvah. Zakaj bi /…/ morala imeti večjo težo, ko jo soočimo z ostalimi v zelo kompleksnem multidimenzionalnem svetu?«
Nagiba se k mnenju Platona v Državi, ki je »na vrh odločevalske piramide postavil filozofe. Ne vojskovodij in ne specializiranih strokovnjakov /…/ pač pa široko razgledane osebnosti . Voditelji - poslovni ali politični – se morajo obdati s strokovnjaki različnih profilov, prisluhniti njihovim /…/ ekspertizam /…/ ter si na podlag tega ustvariti svoje mnenje. Široko informirano mnenje. In sprejeti dobro pretehtano odločitev, ki zajema vse aspekte/dimenzije problema«.

FILOZOF; ZLO; ETIKA, POLICISTI, NJIHOVO USPOSABLJANJE; SLOVENIJA, TACEN, LJ.

Politična dezorientiranost misleca človeške eksistence.
Mihael Šorli, Dnevnik, 5.11.2016
Nemški filozof Martin Heidegger https://sl.wikipedia.org/wiki/Martin_Heidegger je bil nacist in antisemit, potrjujejo nj. pisma bratu, v l. 1930 -1946. http://www.badische-zeitung.de/literatur-und-vortraege/martin-und-fritz-heideggers-briefwechsel-mitlaeufer-des-seyns--128993733.html .
Bratu Fritzu, bančnemu uslužbencu, je podaril knjigo Mein Kampf in hvalil njenega avtorja zaradi 'izjemnega političnega instinkta'. (- Prevedena je tudi v slovenščino; nanjo naletimo na boljšjakih. https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/piratski-prevodi-najbolj-osovrazene-knjige/153933 , B.M.)
To je presenetljivo, ker je bil njegov filozofski učitelj E. Huserl Jud, Judinja pa je bila tudi njegova najljubša študentka in kasnejša ljubezen H. Arendt.
(- H. Arendt https://plato.stanford.edu/entries/arendt/#BioSke je kasneje v ZDA predavala na univ. Princeton, Berkeley idr., pisala o totalitarizmu, o nacistih, banalnem zlu A. Eichmanna … B.M.)
Tudi številni njegovi študenti (- v Marburgu, http://www.uni-marburg.de/ in v Freiburgu, kjer je bil rektor l. 1933/34 , B.M.) so bili Judje; nekateri so naprej razvijali njegovo filozofijo.
M. Heidegger se je l. 1933, 3 mesce po prevzemu oblasti s strani nacistov v pisal v NSDAP https://de.wikipedia.org/wiki/Nationalsozialistische_Deutsche_Arbeiterpartei . Hitlerja je velik državnik, je pisal bratu. »Naše ljudstvo in naša država sta na tem, da doživita veliko preobrazbo in dvig. Vsak ki ima oči /…/ ušesa, /…/ in srce, da deluje, ob temu velikemu dogajanju ne more ostati ravnodušen.« Nad Hitlerjem je bil filozof navdušen, ker je ta zavračal modernost, tehniko in medijsko hlastanje po novicah, kar prikriva prave možnosti eksistence.
Za prevzem funkcije rektorja v Frieburgu http://www.uni-freiburg.de/ se je odločil ne kot karierist, ampak kot idealist, piše M. Šorli. Že leto kasneje, 1934 pa je njegovo navdušenje splahnelo, ker ni mogel vplivati na novo oblast toliko, kot je upal. Še nekaj dni pred zlomom 6. armade v Stalingradu je pisal o obrambni vojni Zahoda in nemštva pred 'veliko grožnjo boljševizma in amerikanizma', ki jo je januarja 1945 označil za krvnika Nemcev. Julija l. 1945 pa je povojni izgon 14 milijonov Nemcev iz S, V in J Evrope označi kot hujša od 'organiziranih grozodejstev' pred l. 1945.
Heideggrova filozofija ni bila rasistična, politična, podarjala je posameznika, njegovo eksistenco, možnosti; z njo je močno vplival tudi na 'levičarskega J. P. Sartra.
(- Pri nas so ga mnogi cenili in citirali npr. Dušan Pirjevec, FF UL, nekdanji partizan https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Du%C5%A1an_Pirjevec ; srečala sta se l. 1974; menda sta si priznala, da sta v 'tistih časih' bila zraven… . B.M.)

Trdoživi poganjki nevarne ideologije.
D. Petrovec, Dnevnik, 7.11.2016
Dragan Petrovec piše o fantih, policistih nasilnežih, rasistih, neonacistih in tistih…, ki jih podpirajo.
(- O nestrpnih, opogumljeni z vrha: http://www.anthropos.si/anthropos/2007/3_4/23_petrovec.pdf.)
Pred pol stoletja je v knjigi – morda Skriti Dnevnik Leopolda Suhadolčana – prebral, kako so morali fantje druščini dokazovati pogum tako, da so se ulegli me tire. Tudi sam se spominja iz otroštva in kasneje podobnih podvigov, ki so vzbujali ogorčenje. Opisuje nekaj primerov
Pred desetletji je bila javnost razburjena »ker je nekaj mladcev zid porisalo s par kljukastimi križi /…/ hud napad na temeljne družbene vrednote. /…/ Kot dober diagnostik mladostniškega vedenja je profesor Ljubo Bavcon http://www.mladina.si/154377/dr-ljubo-bavcon/ mirno pojasnil, da ne gre za vznik neonacizma /…/ le za postavljanje fantov, ki so morali pokazati, da si upajo«.
»V tacenski kadetnici, kjer so šolali mlade za miličniški poklic« (t.j. policijski) so zalotili dva dijaka, ki sta kadila 'travo' /…/ Oba so nemudoma izključili iz šole.« D. Petrovec, ki ne velja za zagovornika policije, se je oglasil, da ankete kažejo 40% takih grešnih srednješolcev in »priporočil manj strog vzgojni ukrep in naletel na trdi zid neusmiljenja.«
»Potem je prišla svoboda. (1991) Zajemali smo jo z veliko žlico.« Nismo vedeli, da gredo zraven »empatija, solidarnost, odgovornost pa spoštovanje drugih in drugačnosti.« To se je hitro pokazalo pri rasističnih izgredih. Obritoglavci so brez težav napadali Afričane; zaradi napada na dva »Afroameričana /…/ udeleženca nekega kongresa v Lj. se je moral ameriški delegaciji opravičiti celo J. Drnovšek, tedanji premier.
Nadaljevalo se je »z izražanjem neonacističnih obeležij in idej. (- O incidentu na FF UL l. 2009 glej: https://www.youtube.com/watch?v=DsaubzfswZY, tudi komentarje. Glej tudi oddajo Siniše Gačića (2012): https://www.youtube.com/watch?v=Z-fJdiX2uw4, B.M.)
Dokumentarechttps://www.youtube.com/watch?v=aFFWGd9wUoo Erika Valenčiča Koalicija sovraštva (2014) je prikazal /…/ zavezništvo dela politike in neonacistov.«
Kljukastih križev, vtetoviranih, ne skrivajo, prav tako ne neonacističnih shodov.
Ko pridejo športne ekipe iz BiH jih pričaka transparent: 'NOŽ, ŽICA, SREBRNICA.
»Ni bilo treba dolgo čakati, ko smo dobili priložnost streljati na begunce«. Ko »neonacisti napadejo prebivalce Roga (Lj.), se pravočasno izgubijo, policija pa ne najde /…/ razloga za ovadbo in pregon.«
Ena težava so taki posamezniki, druga, nevarnejše pa je »zatrjevanje državnih organov, ki bi se morali odzvati /…/, da se ni zgodilo nič takega, kar bi zahtevalo odziv.« D.P. posebej omenja tožilstva.
»Če so nekoč trdo preganjali slutnjo domnevnega zla, se pravo zlo danes širi brez ovir.«
Možna razlaga: »Neonacizmu bližje ideologije so našle širši krog podpornikov. Očitno /…/ tudi v oblastnih strukturah. Prenagljeno bi bilo kazati« na »lumpenproletariat«.
»V moji stroki so pred desetletji začeli govoriti o kriminaliteti belega ovratnika. Temu bi morda dane dodali /…/ del uniform in tog.«

Ravnatelj višje policijske šole. Moč Samsona in diplomacija Lincolna.
Janez Markeš, Sobotna priloga, Delo, 5.11.2016
Pogovor o vzgoji in izobraževanju policistov z Ivom Holcom, ravnateljem Višje policijske šole v Tacnu. http://www.policija.si/index.php/generalna-policijska-uprava/940 , tudi predavateljem etike.
- Begunci so bili etični preizkus za policiste, nekateri ga niso opravili…
»Imamo okrog 8000 policistov in v tem ogromnem kolesju se trudimo, da se takšne stvari ne bi dogajale. Na policijski akademiji http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/938 se zavedamo pomembne vloge, ki o imamo pri tem. To je vstopna točka /…/ v policijo.«
- Nekateri policisti delajo napake…
»Dosti smo se pogovarjali o tem, kaj je vzrok, da nekateri policisti /…/ hočejo delati nepravilnosti ali dajejo neprimerne izjave. /…/ nekateri so povedali, da so na meji /…/ preobremenjeni. /…/ V resnici so nosilci uniforme nekakšen strelovod.«
»Drugo polje so /…/ čustvene reakcije. Ko sem pripel v šolo v Tacnu, sem imel komandirja, ki je rekel: Zdaj ste prišli v šolo za miličnike, pozabite na čustva. Poanta je bila, da jih zadržimo zase /…/. Policisti na terenu povedo, da je to včasih nemogoče. Na problem se je včasih treba odzvati v sekundah. Ko pa imamo čas, je treba nenehno razmišljati, kako ravnati racionalno.«
- Kako usposabljate policiste za delo z ljudmi?
»V zadnjih desetih letih /…/ veliko vlagamo v komunikacijo.« Policisti/policistke so »dobro strokovno usposobljeni, /…/ so profesionalci.« Dobra »komunikacija lahko reši marsikaj. S predsodki in diskriminacijo smo se ubadali že v preteklosti. /…/ Ko sem l. 2002 začel predavati, sem se /…/ lotil preveč teoretsko. Potem sem ugotovil, da je treba uporabiti aplikativno etiko, da je treba teoretično znanje prenesti na teren, na ulico. Kmalu sem ugotovil, da se naši študenti/študentke hitro poistovetijo s temi načeli, če jih postavimo v konkretno vlogo, če simuliramo situacije, če jim povemo, da vsi ljudje, a katerimi se soočimo, v življenju niso imeli enakega izhodiščnega položaja. Ko /…/ spoznamo mentaliteto, zgodovino, jezik ljudi, tudi mi veliko lažje delamo.«
- V predsodkih prepoznamo politična stališča. Kakšen je vpliv strank na policiste?
»Še vedno smo v tranziciji, mogoče bi morala še kaka generacija iti skozi učni proces. Sam sem bil deležen policijske vzgoje v prejšnjem družbenem sistemu.« Pri prehodu ni bilo »večjih problemov, razen pri izobraževanju in usposabljanju. Družbenim spremembam smo morali prilagoditi naš način dela in izobraževanja.«
- Kaj se je spremenilo pri izobraževanju, vzgoji policistov? Zdaj so v tej šoli starejši…
»Ko sem prišel predavat na akademijo, sem mislil, da lahko v letu ali dveh naredimo ogromno, toda če se ozrem 10 ali 15 let nazaj, vidim, da napredujemo le po korakih. Tudi s tem smo zadovoljni.«
»Res je tedaj, ko sem sam kot mladoletnik vstopal v šolo nekoliko drugače. Že sama leta so zahtevala vzgojo. Trenutno imamo na akademije študente/študentke, stare od 20 do 47 let. To je velika razlika, opraviti imamo z že oblikovanimi osebnostmi. Ljudi ne moremo spreminjati, če se sami nočejo. Vseeno imamo program, ki obravnava temeljne družbene vrednote.«
- Kdo gre lahko v policijsko šolo?
Kandidat mora imeti končano srednjo šolo, ne sme biti kaznovan ali v postopku, opraviti mora preizkus telesne zmogljivosti in psihološki test ter intervju. »Z njim govorijo komandir, oseba iz kadrovske službe in spet psiholog.« Sledi zdravniški pregled. »Sito je precej gosto«, od »prijavljenih 700 ali 800 kandidatov jih na koncu ostane kakih 150.«
- Je zanimanje?
»Ljudje se zanimajo za ta poklic, zaznavamo močan porast deklet, ki bi hotele postati policistke. V 2. letniku imamo vsaj 40% deklet.«
- Doktrina po kateri se akademija zgleduje?
»Rdeča nit vseh usposabljanj so človekove pravice in svoboščine. Vsak strokovni predmet temelji« na tem, »šele potem se pogovarjamo o metodah represije oz. prisilnih sredstvih. Zelo smo povezani v okviru evropske policijske akademije - http://www.policija.si/index.php/mednarodno-sodelovanje/cepol?format=pdf , sedež je v Budimpešti – »in v vseh evropskih državah skušamo naprej iti na enak način«, /…/ dosti je posvetov in sestankov.«
- Evropska policijska etika?
»Pred 13 leti /…/ smo skušali narediti skupni katalog znanj na področju etike in človekovih pravic, ukvarjali smo se z nerazumljivimi problemi.« (- Problemi nerazumevanja?, B.M.) »Tedaj je bila težava z razumevanjem različnih segmentov človekovih pravic. /…/ V nekaterih državah so pravice /…/ razumeli malo drugače. Da smo se poenotili, smo porabili kar nekaj časa. Bil sem presenečen.«
- Pravna znanja?
»Začnemo z uvodom v pravo, sledi jo specialni predmeti, npr. kazensko pravo, materialno /…/, procesno /…/, pravo o prekrških… Zelo pomembno je seveda t.i. policijsko pravo, ki določa pristojnosti, organizacijo in naloge policije.
- Policist mora imeti modrost Salamona, hrabrost Davida, moč Samsona, potrpežljivost Jove (Joba?), preroštvo Mojzesa, ljubeznivost dobrega Samarijana, strategijo Aleksandra Velikega, vero Danijela, diplomacijo Lincolna, toleranco mizarja iz Nazareta – Kristusa - in znanje naravoslovnih in družbenih ved, ste zapisali po Volmerju https://en.wikipedia.org/wiki/August_Vollmer.
Policist mora biti vsestransko soliden, na drugi strani pa kritike, šale, odnos tožilcev, sodnikov…
I. Holc: »V tem sem videl svojo kariero. Bil sem na podeželju, če ni bilo živinozdravnika, so se obrnili na pomoč na policista. Nekoč je bil potres, pa so me ljudje klicali na postajo /…/ ali se bo še streslo in kdaj. Policist bi moral vedeti vse, zato v razredu, ko predavam, poudarjam potrebo širino znanja. Družba je vse zahtevnejša in potrebno je široko znanje.«
(- August Volmer je bil tudi ustanovitelj policijskega kolidža v Berkelyu (ZDA), https://web.archive.org/web/20081014095649/http://jcgi.pathfinder.com/time/magazine/article/0,9171,899019,00.html , zato so se tamkajšnji policisti izkazali v študentskih protestih l. 1966 na UCLA. http://www.ucla.edu/about/history . Glej tudi novejše podobe tamkajšnjih študentov in policistov: http://www.latimes.com/local/la-me-ucla-protests19-pictures-photogallery.html . B.M.)

DOM IN SVET; SLOVENIJA, AMERIKA

Sinova sta pripeljala starše iz Amerike.
Katerina Fidermuc, Nedelo, 6.11.2016
Pred desetletji je mlad Američan Daniel prišel v Avstrijo, nato v Slovenijo, kjer je delal kot prostovoljec RK; na Debelem rtiču se je seznanil z učiteljico Rozalijo, iz Ruš. Pred 50 leti sta se poročila v Mariboru, on se vrnil v Avstrijo, uredil dokumente za ženo, nato sta šla v ZDA.
Njun sin Thomas Nagel je v Filadelfiji študiral ekologijo, opravil magisterij v Kaliforniji in tri leta delal v narodnem parku sekvoj. Potem je l. 2003 dobil Fulbrightovo štipencijo in prišel na BF UL, kjer je še vedno kot raziskovalec; vmes je namreč spoznal svojo ženo Katarino.
V Lj. ga je prišel obiskat brat, tudi strokovnjak za ekologijo, všeč m je bilo in se je preselil. Nedavno so prišli sem še starši, kupili hišo na obrobju mesta…
»Rekla sva si, da je čas, da se jima pridruživa«, pove Daniel.
»Zanimivo je, da sta se v Slovenijo najprej vrnila otroka«, pravi Rozalija, ki se še spomni kako žalostni so bili vsi, ko jim je povedala, da se seli na drug lonec sveta in svojega domotožja tam. Zdaj pa se ji toži po ameriškem domu, hiši sredi gozdov..., uro vožnje od Filadelfije.
Oče je bil pameten in uspešen podjetnik, pravi T. Nagel:
»Kot uspešen podjetnik je lahko dobro poskrbel za družino. Hranil je denar za univerzo in nama z bratom omogočil, da sva študirala na filadelfijski državni univerzi, ki je bila za nas najbližja. Študij v Ameriki je zelo drag, posebno na zasebnih univerzah.«
- Izobraževalni sistem?
Pravi, da je velika prednost slovenskega , da lahko študirajo tudi tisti manj premožnih staršev, res pa je, da se zato študij zavlačuje.
»V Ameriki morajo mladi ljudje, ki nimajo dovolj premožnih staršev, za študij najeti bančni kredit. Zato so zelo motivirani, da ga končajo v 4 letih. Ko sem sam hodil na univerzo, so bile cene še znosne, zdaj pa so vse višje, odvisno kje študiraš. Če se vpišeš v javno univerzo v zvezni državi, v kateri živiš, ne plačaš polne šolnine, ampak jo subvencionira država. Tako te leto študija stane okrog 20 tisoč dolarjev« drugje »je lahko dvakrat dražje.«. Letni prihodki družine so pribl. 50 do 70 tisoč dolarjev.
- Na steni so risbe poljskega cvetja, je bil to del študija biologije?
Ne, Konjiček, pravi Tom, tega se je naučil od mame; oba sta bila nadarjena za slikanje pravi ona.
»Za znanost je ustvarjalnost vedno zelo pomembna, tudi meni je pomagala. /…/ Oče je velik strokovnjak za ptice, za opazovanje.« Vsepovsod je postavil krmilnice.
- Ali so pri njih tudi lastovke?
Da, je navdušen oče, gnezda pletejo pod streho na skednju.
»Skrbeti nas mora za naravo in ptice, ki izginjajo, to se dogaja v Ameriki in Sloveniji.«

Nepreslišano.
M. Crnkovič, (Večer), Dnevnik, 7.11.2016
Marko Crnkovič, pisec, urednik: https://fokuspokus.si/user/MarkoCrnkovic piše o desničarskih politikih, hegemoniji in o zgražanju lepih duš, v ZDA, Evropi in pri nas, v tem času po-resničnosti.
»Svet je iz tira. /…/ Če bo zmagal Trump, bodo v nadaljevanju /…/ Marine le Pen, /…/ Geert Wilders /…/, Alternativci v Nemčiji, Hofer v Avstriji. V Sloveniji pa Janša. Vsa Evropa bo kot Orbanova Madžarska. Domoljubni Evropejci priti islamizaciji Zahoda. /…/
Odkar /…/ berem časopise, poslušam teorije o ameriški hegemoniji. Mladost sem preživel med hladno vojno« (- 1945-1990 https://sl.wikipedia.org/wiki/Hladna_vojna ) »in v obdobju neuvrščenih. Ampak vse to ni bilo nič.
Boste videli, ko se bo Trump pajdašil s Putinom in z evropskimi desničarji /…/ naj izglasujejo vsak svoj exit. /…/ ko bo zaostril odnose s Kitajsko. To bo prav globalna hegmonija.
Lepe duše pa se namesto tega zgražajo nad Hillary Clinton, /…/ ker je zlizana z Wall Streetom in vojaško informacijskim kompleksom, farmacevti, lobisti, svetovalci itd. /…/ Saj tudi na facebooku piše. Našlo bi se tudi kaj v zvezi z Opus dei. Saj veste, postresničnostna zgodovina.«
(- Za besedo leta 2016 glej: https://www.ft.com/content/47761ace-c394-11e6-9bca-2b93a6856354)

Kako gledate na dejstvo, da je Slovenija vse bolj obdana z ograjo?
Nedelovih 7, Nedelo, 6.11.2016
Jure Apih, publicist: »Ne verjamem, da smo Slovenci večji ljudomrzneži od naših sosedov, čeprav nas je prav ksenofobija /…/ tista, ki nas je stoletja zadrževala v naših dolinah in kotlinah, da smo kolikor toliko stali inu obstali. Tudi gostoljubje nam ni tuje, vendar se /…/ ne razdajamo z njim. V dobrodelnosti smo /…/ ko gre za kupovanje odpustkov, celo med radodarnejšimi. Zidove smo pa res gradili, na Krasu pred burjo, ob cerkvah pred Turki, med vikendi pred pogledi in nevoščljivci. Le proti Hrvatom se nam ne izide. Potem ko smo kot varuhi šengenske meje pogrnili in so Avstrijci začeli utrjevati Karavanke, smo pač pribežnikom zagrozili še z žico in britvicami. Ali bo to zadoščalo, ali pa se bomo sami znašli zunaj evropske trdnjave, bo kmalu jasno.«
Dragan Petrovec
, kriminolog, najprej citira Tofa https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Fornezzi , iz časa (pred 1990) »ko smo za vsak prehod meje morali plačati depozit«: 'Jugoslavija je edini cirkus, v katerem moraš plačati, da greš ven.' /…/ Takrat nismo smeli zapravljati v tujini, ampak le doma. Čudne ograde nastanejo najprej v glavah, potem pa se hitro preselijo v resničnost.« Končuje »s stereotipom o Švici«: '500 let čudovitega miru v izolaciji in kaj so dali svetu v tem času? Uro s kukavico.' Morda bo naš /…/ prispevek /…/ kranjska klobasa. In Pipistrel. Izjema, ki potrjuje pravilo.
Svetlana Slapšak, redna profesorica: »O tem pišem in govorim že več kot leto in pol: Slovenija je z ograjo in neumnimi, hinavskimi in lažnivimi pojasnili uničila zadnje ostanke moralnega kapitala iz obdobja odločanja za neodvisnost. Požvižgala se je na mednarodne pogodbe, ki po 2. sv. vojni določajo merila spoštovanja človekovih pravic; ostane še, da z represivnimi zakoni, ki jih predlaga /…/ pravno neozaveščena ministrica, požvižga tudi na ustavo in evropske zakone. Dodajmo sovražna rajanja po vaseh, ki jih podžiga takšna politika, pa medije brez hrbtenice in dobimo najbolj sramotno podobo Slovenije v vsej njeni zgodovini!«
Vesna Vuk Godina
, socialna in kulturna antropologinja, se ni strinjala že »ko so prvo ograjo postavili Madžari«. Ograje so »materialna manifestacija dejstva, da politiki ne vedo, kako ravnati v primeru beguncev in nasploh, ko gre za multietnične družbe v Evropi. /…/ Tako poskušajo prikriti odsotnost razumevanja in ustrezne politike za te razmere, zato /…/ aktivirajo nacionalistične tendence v Evropi. Na koncu se bo to obrnilo proti Evropejcem samim. To zgodovinsko izkušnjo že imamo in igramo se z istim ognjem, ki je Evropo že skuril.«
N' Toko, glasbenik: »Ograje, ki so jih srednjeevropske države namenile migrantom, se bodo v zgodovino zapisale kot velika neumnost malih voditeljev /…/. Njihov vpliv se bo »poznal dolgoročno, kot smrt politične domišljije in boleča lekcija iz tega, kako hitro se ljudje prilagajamo na okrutnost oblasti. /…/ Ljudje se očitno navadimo živeti z represijo, kot /…/ žena na nasilnega moža - naslednja generacija pa morda niti ne bo pomislila, da je svet brez militariziranega nadzora mogoč.«

Utrinki.
M. Trump, Delo, 7.11.2016
Melanija Trump o vzgoji za – ameriške - vrednote:
»Mlade moramo učiti naših ameriških vrednot: prijaznosti, poštenosti, spoštovanja, sočutja, usmiljenja, razumevanja, sodelovanja.«
Časnik ob tem dodaja, da naj začne učiti omenjene vrednote svojega soproga, predsednika ZDA.

Predsedniške volitve v ZDA. Skromna izbira za mogočni položaj.
Bojan Glavič, Nedeljski, 9.11.2016
Dva slovenska poznavalca politike govorita o ZDA in svetu danes in jutri.
Rudi Rizman, sociolog in politolog http://www.mladina.si/170757/ddr-rudi-rizman/ :
»Ne glede na izid volitev si svet ne more obetati nič dobrega. ZDA bodo zaradi ekonomske in vojaške moči še dolgo igrale pomembno vlogo v dobrem in slabem. /…/
ZDA v novejši zgodovini še niso bile tako politično razklane kot danes. Tokrat s nasprotju s prvo svetovno krizo /…/ 1929 /…/ ni videti daljnovidnega in karizmatičnega Roosvelta, ki je ponudil strukturne reforme in izhod iz nje. Glede na dosedanje obnašanje političnega razreda v Sloveniji, ki je pasivno in neavtonomno ne le v odnosu do ZDA, temveč tudi do /…/ močnejših držav v Evropi, lahko pričakujemo samo nadaljevanje take prilagodljive drže. Že sedaj /…/ se demagoški in sovražni stil politike, ki ga spremljamo v ZDA, udomačuje tudi v Evropi. Zmaga take politike na drugi strani Atlantika /…/ bi še okrepila /…/ podobno politiko v državah Z. Evrope in posebej v V. in osrednji Evropi.«
Odgovornost za stanje v ZDA pripisuje »republikanskemu in demokratskemu mainstreamu, ki je več desetletij prisegal /…/ na vsemogočnost trga, deregulirano državo in social-darvinistično razumljen darvinizem, ki je šel na roko 1% najpremožnejšemih in finančnemu kompleksu.
Igor Vidmar, novinar https://www.youtube.com/watch?v=aNmexDqVxDk in politični analitik:
»Režirana realnost spektakla ameriških volitev se je samo približala pravi realnosti ZDA - /…/ s prepadnimi razlikami, predsodki, policijskim streljanjem črncev itd. kot zunanji realnosti finančno-politične dominacije, vojaških intervencij, popkulturnega imperializma.«
»Trump ni /…/ smel biti izvoljen«, je dejal I. Vidmar, ko še ni vedel, da ni/je zmagal.
O posledicah mednarodne politike H. Clinton pa da je bila za napad na Irak in Libijo. »Posledice za Evropo gledamo vsak dan: veliko povečanje števila beguncev prek Sredozemlja /…/. Ni čudno, da je Noam Chomsky označil njeno zunanjo politiko za vojnohujskaško.«
I.V pravi, da ga je impresioniralo razkritje Wikileaksa https://wikileaks.org/ /…/ na podlagi e-pošte, da je 'Hillary osrednje kolesce v mehanizmu, ki povezuje banko Goldman Sacs, Wall Street, obveščevalne organizacije, zunanje ministrstvo in Savdijce. Zanimivo /…/ kako bogato je Wall Street plačeval Hillary, za govore, v katerih je hvalila bankirje, izvolili pa so jo (- tako je tisti dan izgledalo, pa je niso!, B.M.) tudi 'okupatorji W. Streeta in del srednjega sloja onih 99%. /…/ Trump bi bil najbrž moralno, ekološko, etično slabši, mednarodnopolitično pa zelo težko brez podpore 'nevidne vlade' in Pentagona.«

PEVCI, PESMI, JEZIKI, HIMNE, NARODA, SINOVI; MNOŽICE; PEDAGOG; LJUBLJANA, SLO., ANGLIJA

Na Šubičevi začel – in preživel.
Z. Matoz, Delo, 4.11.2015
Glasbenik Tomaž Domicelj, medijska ikona tudi prevajalec in poslovnež, piše Zdenko Matoz,
je po 50 letih spet nastopil v avli gimnazije na Šubičevi v Lj., imenovani po J. Plečniku. Zraven bodo: EMŠO Blues Band https://www.youtube.com/watch?v=AUjC1bs3HfA in prijatelji - Janez Bončina – Benč, Jernej Jung, Drago Gajo, Pavle Kavec, Črli Novak, Jani Golob, Andrej Hribar in Jani Lah.
Zaigrali bodo tudi njegovo uspešnico - https://www.youtube.com/watch?v=9T4pYjC4yOo - himno Slovenskega naroda sin, piše Zdenko Matoz.
- … sin, s planin…, od kod?
»V Šiški sem stanoval do sedmega leta«, takrat Ulica Kneza Koclja« ( - V ilustrirani rapsodiji o zgodbovini od Kar(anta)nije do Eunije: http://pesmi.si/slon-in-sadez/slovenskega-naroda-sin/je omenjen le njegov oče, l. 840:, B.M ) »zdaj je Na jami. Hiša še stoji. Majhna hišica, v kateri je bilo 5 stanovanj. /…/ S sestro sva si delila sobo, oče in mama sta imela svojo, imeli smo še kabinetek, pa shramba in kuhinja /…/.«
- Najprej ste se učili violino …
… v glasbeni, kamor je »šel /…/ star 5 let, violino pa /…/ naslednje leto«. Sošolca sta bila Plestenjakova bratranca »in imel sem enega res strogega učitelja.«
- Šolanje?
»V osnovni šoli sem bil odličnjak, razen enkrat /…/ vedenje tri /… ker sem ves čas delal, p.d. pizdarije … Že takrat. ( - Tomaž D. je kasneje pel tudi o paglavcih in učiteljih https://www.youtube.com/watch?v=xVEaWDNIYTg&index=17&list=PLjtO57LucEOQ_sbVR-wMLcVPd3S1vn8Mk . B.M.)
»
Menjal sem kar 5 OŠ, nekaj po svoji zaslugi, nekaj zaradi selitev. Zadnja je bila OŠ Toneta Čufarja, kjer sem bil prav dober. Začele so me zanimati druge stvari, punce in glasba. Takrat se je iz Amerike pojavil rock. Jaz sem prej slišal skupino The Bech Boys kot pa Beatle.
(- BB so tudi imeli nastop ob 50 l., https://www.youtube.com/watch?v=Wqvf7QFl7eI Beatli pa…B.M.)
Nato sem bil vsa leta na Šubičevi gimnaziji (-Lj.: http://www.gjp.si/ ) , kjer sem bil zmeren dijak, problematičen ob konferencah. Vendar v spričevalu nisem nikoli imel cveka, /…/ da si ne bi brez veze pokvaril počitnic. Prav dober v prvem letniku, potem pa dober v vseh treh. /…/ sem povsem lepo maturiral, čeprav o tem krožijo različne zgodbe.
- Orglice?
»Moj dedek /…/ je bil izvrsten glasbenik, ki je do smrti igral orglice, do 93. leta. Za sedmi rojstni dan mi je kupil orglice. /…/ Ko sem prvič slišal skupino The Beatles in pesem Love me do https://www.youtube.com/watch?v=Jbt8oH5Lxto – ojoj, še ena /…/ za koncert.
Imel sem Hohnerjeve otroške orglice sonny boy /…/ in sem šel ponje in skušal ponoviti.«
- Kitara?
»Prvo kitaro sem si sposodil od prijateljev. Trije bratje Brezovec iz Savskega naselja /…/
Za praznike, za 29. november sem se doma v štirih dneh naučil nekaj zaigrati, po knjigi /…/ za začetnike /…/. Za končani 3. letnik gimnazije brez cvekov sem dobil električno kitaro. Mama jo je kupila iz druge roke /…/ prava zahodnonemška kitara.«
- Prvi nastop, s Helioni, na Šubički…
»Takrat (1966) sem bil v 4. letniku /…/ v komisiji za ples ter se dogovoril, da bo nastopila moja skupina. To je bil nor ples.«
- Študirali ste angleščino in slovenščino, zato take pesmi, prevodi?
»Gotovo, verjetno bolj podzavestno. Redko pride na dan znanje iz akademskih časov, če ga sploh kaj imam. Všeč pa mi je, da je profesor Andrej Stopar, doktor prevajalskih znanosti na FF UL, naredil 13 strani dolgo ekspertizo v angleščini o mojih prevodih musicala Mamma Mia!
(- http://revije.ff.uni-lj.si/elope/article/view/6361 . T.D. je prevajal življenjepise
W. Gutrie-ja https://www.youtube.com/watch?v=XaI5IRuS2aE , Boba Dylana idr., B.M.) Nekaj so izkušnje, veliko pa to, da sem preživel veliko časa v Angliji /…/.«
- V Angliji?
»Tam sem bil prvič l. 1967, ko je bilo najbolj noro. Treba je bilo urediti tranzitne vizume in delovno dovoljenje za Anglijo, kjer sem delal na farmi. Tam je bilo delovno taborišče, v katerem so bili prej nemški vojni piloti. Delal sem na polju in strigel ovce. /…/ Mislil sem, da bom v treh mesecih zaslužil za motor in se z njim pripeljal v Lj.« Lastniki so bili neko lordi, ki so »nas strašno izkoriščali in smo morali plačati za hrano in stanovanje, vodili pa so nas hrvaški ustaši in bolgarski fašisti, ki so bili še tam.« Organizacija se je imenovala Concordia. http://www.concordiavolunteers.org.uk/
»Bilo je grozljivo, zato sem jo kmalu mahnil v London s kitaro. /…/ Sem pa veliko gledal TV in oddajo Top of the Pops z vsemi znanimi izvajalci. https://www.youtube.com/watch?v=LJGMFHO1gVo
To je bila moja šola.«
»Seveda sem se še vrnil v Anglijo.
Ko sem delal kot novinar na radiu BBC , http://www.bbc.co.uk/radio sem imel vsa vrata odprta, šel sem na vse koncerte in sprejeme.«
- Zakaj ste se odločili za glasbeno pot?
»Precej sem poslušal Joan Baez, pa Boba Dylana, ko sem bil v Angliji, kjer je bil zelo popularen tudi Donovan. Imel sem prijatelja, ki je igral kitaro in orglice s stojalom. Tako opremljen greš lahko kamorkoli in preprosto začneš igrati. 20 do 30 ljudi te lahko /…/ posluša.«
- Prve skupine?
»Moja prva resna skupina so bili Škorpijoni«, z brati Kirn, potem Svetniki in »mi Helioni, bili smo prvi kvartet«, z Jernejem Jungom, nato Janezom Benčino – Benčom. »Nato sem bil še v skupinah Asindetoni in Andirami...«
- Prve skladbe, pesmi?
»Najprej sem prevajal pesmi, nato pa začel pisati svoje. Potem sem nastopil na Slovenski popevki. Sem pa že prej na Slovensko popevko poslal pesem Sedem je ljudsko število, za katero je napisal besedilo Kostja Gatnik. ( - K.G. je sicer bolj znan kot stripar: http://www.kostjagatnik.com/ , o obeh glej: https://marijanzlobec.wordpress.com/2016/02/24/tomaz-domicelj-o-slovenscini-v-zabavni-glasbi/, B.M.)
- Prvi album, s posnetki v živo?
»Bila je edina možnost. /…/ niso verjeli v mojo komercialnost.« Najel je magnetofon, snemal na različnih nastopih, odnesel posnetke v London, jih zmiksal in v Lj. izdal pri Založni kaset in plošč. Urednik Dušan Velkavrh je predlagal naslov V živo. Kostja Gatnik pa je napis
(- https://www.last.fm/music/Toma%C5%BE+Domicelj/V+%C5%BEivo ; glej še ostale Gatnikove diskografike: https://www.discogs.com/artist/1911468-Kostja-Gatnik, B.M.)
oblikoval, da se ga je dalo prebrati tudi »srbohrvaško, kjer sem imel kariero tudi na jugu.«
- Slovenskega naroda sin?
»Ena izmed pesmi, ki sem jo napisal brez posebnega namena. Sicer nima veze s tem, pa vendarle… Ko smo v studiu Akademik snemali moj album 48 /…/ je tisti dan umrl Edvard Kardelj« (- takratni, slovenski, politik št. 2. v SFRJ, B.M.) in urednik Jure Robežnik je dejal, da »ne bi snemali, ker je žalovanje. Pa sem poklical očeta, oče je poklical na partijski komite« (- t.j. v pisarno vladajoče stranke; na MK ZKS v Lj., na CK ZKS?, B.M.) »in dejali so, če je to interno, če je delo, lahko snemajo.«
- … z orglicami, ponarodela, himna … http://www.lyrics.si/lyric/t/Toma%C5%BE_Domicelj/Slovenskega-naroda-sin.html
Za manjšo zasedbo jo je aranžiral Dečo Žgur, to so posneli, nato je še od »odpel in dosnel orglice, in pesem se je počasi uveljavljala. Ni bila na nobenem festivalu, na nobeni lestvici, na nobeni promociji.« L. 1983 (maja?) ko je T.D. stanoval v Plavi laguni v Lj. je slišal, »da jo pojejo maturantje na ulici«, pozneje na tekmi Slovenija : Albanija za Bežigradom, pred kratkim pa jo je v celjskem Zlatorogu z Modrijani pelo 6.000 ljudi »in bilo je res izjemno«. (- Je bilo to l. 2014 pred 12.000 poslušalci? https://govori.se/zanimivosti/tomaz-domicelj-uporen-in-inovativen/. B.M.)

Kristalni čas.
Lojze Kovačič, (podlistek), 43, 44, Delo, 5., 7. 11.2016
Pisatelj v tem nadaljevanju avtobiografskega romana piše o svojih 'učencih' in vzdušju v Lj. l. 1988.
»Nezim, sin Slovenke in Albanca /…/. Vsakokrat se napove s truščem: jaz sem proletarec in pika! Bumf« se odprejo vrata /…/ in na pragu sredi treska stoji dolgonog lasač, mršav /…/, v jakni iz jeansa, vsej posuti z lipovimi listki, značkami, bedži … od tistega 'Slovenija, moja dežela' https://www.youtube.com/watch?v=wZnL5_w-DyM do radikalnejših, ki jih izdeluje sam na fabriški stružnici. Ravnokar je prihitel s šihta ali iz kinematografa pri Dolgem mostu na Viču, v katerem kot priložnostni kinooperater vrti vesterne in kungfu filme.
Zdajle, denimo, je prišel naravnost z ljudskega zborovanja na Kongresnem trgu. https://www.youtube.com/watch?v=e3adF7_FvtA Osem, deset tisoč ljudi je med 'nunami' (- cerkvijo) in Filharmonijo, Zvezdo in Univerzo skandiralo, mahalo z zastavami, satiričnimi emblemi, kurilo kresove iz časopisov, prepevalo himno…
'Super, rečem! Vas to nič ne gane?' Kot da bi me zasul s trugo gramoza … mene, ki ne prenesem niti drenjanja na avtobusu, ne … /…/ kakega samotnega pešca na robu Ljubljanskega barja /…/…
A moram odgovoriti, ker sem pedagog, čeprav je težko razložiti energičnemu mladeniču, da je nekaterih stvari preprosto preveč za eno življenje … da je človek utrujen od vsesplošnega mikastenja podivjanih form morale, od katerih vsaka zase terja svoj koncept…
'Seveda me gane', rečem, 'ko nekaj tisoč ljudi na glavnem trgu prepeva narodno himno. /…/
Bil sem že na najmanj stotinah shodov, mahal s transparenti in pel ne vem koliko himen …
Helvetio https://en.wikipedia.org/wiki/Swiss_Psalm ,
marseljezo https://www.youtube.com/watch?v=SIxOl1EraXA
Bože pravde http://www.arhivyu.gov.rs/active/sr-latin/home/glavna_navigacija/leksikon_jugoslavije/drzavni_simboli/himna.html
Deutschland uber alles https://www.youtube.com/watch?v=rTI2albcBh4 …'
'A če bi prepevali alelujo https://de.wikipedia.org/wiki/Halleluja ali
internacionalo https://www.youtube.com/watch?v=UXKr4HSPHT8 , bi šli?' vpraša hudobno.
'To so šele hvalnice, ki so zame brez zveze, brez substance, nore ekstaze'. …
'Pa, in? Dvigne obrvi iznad kot bonbon okroglih plavih oči sredi štren svojih angelskih las… » https://www.youtube.com/watch?v=DNgUb6oYoh8
(44)
'Poslušaj, Nezim… Zame je nacionalna razburkana masa, ki stoji takole skupaj, /…/vpije in poje v svojem jeziku /…/ alelujo ali naprej zastave /…/ vedno enaka: človeka, mene, tebe, posameznika ni v njej.?
'To ni res', osupne, 'saj vsakdo nekaj dobi tam, saj ima vsakdo nekaj od tega. /…/ Vsakdo se lahko žrtvuje, vsak je lahko enak vsem', reče Nezim.
'Ja, vsakdo lahko žrtvuje vse, svoje najboljše na najboljši način, /…/ ampak kot posameznik si oplel, ostal boš zadnja luknja na piščali in praznih rok, brez pomoči, brez rešitve, /…/ razen da ti je zaradi take patriotične zablode šlo po gobe ogromno časa. /…/ Fanatična ljubezen do domovine, pravice, če postane poklicna, je za družbo sicer energičen impulz, a za posameznika dvakratna poguba, če se spremeni v strast, ki ga zapelje na eno samo pot. Deformira ga, mu uniči srce, občutljivost življenja. Spravi ga /…/ na pot v pekel. Nikoli se ne smeš ukloniti, tudi kolektivnemu nasilju svojega naroda ne.'…
Nezim me gleda, v meni vidi nekakšnega popol očeta, ujca in /…/ tistega, ki pripada stari generaciji, ki je uničila ali je zavoljo svoje labilnosti dopustila, da se je uničil ta svet /…/ in da zdaj vanj vstopajo mladi z ogorčenjem, /…/ protesti, z nevarnimi načrti, da ga vržejo v zrak. Naj ga zaradi mene…
Nič ne pomaga, če si se ves čas upiral kolektivnemu gospodarju tega sveta, če so njegovi inženirji duš uprizorili pasjo jago nate, ti spridili mladost /…/.
To imaš, če greš zdoma in se /…/ ukvarjaš z vzgojo: odgovoriti moraš. Odgovarjati moraš za vse tiste bastarde, debele ščetinarje, hijene, ki so ti pol življenja sedeli za vratom … ti naj bi bil zdaj z njimi na istem otoku, ko /…/ bojazljivo opazujejo generacije, ki prihajajo kot valovi, ki se zgrinjajo na obzorju. /…/ Ja, ti naj bi se /…/ opravičeval, razlagal itn., ko te za hrbtom že suva v koleno t.i. 'družbeni kristal', ki že od pamtiveka obrača plač po vetru in ti zdaj trka na vest, zakaj se ne vkrcaš na krov 'Naše Pomladi' … da bi zajadral po vodah skupne usode«./…/
'Jaz sem za to, /…/ da se nam takoj, na mestu, izpolnijo vse obljube o svobodi!' zakliče Nezim.
Všeč mi je: tak sem bil mogoče nekoč sam /…/ 'To so sanje poba, uživati popolno prostost, tega človek ni zmožen, ker nanjo ni navajen, če jo je kdaj imel, je vzdržal komaj nekaj dni /…/. Človek rabi najprej formo za svoj kaj, in če je ne najde /…/ pač zmeraj pobere staro.'
Nezim je /…/ bolj dinamičen kot statičen mladenič, zmeden je, občutljiv /…/ Oče Albanec je pobegnil domov na Kosovo, ko je njegovo dekle zanosilo, in Nezim /…/ noče ničesar vedeti o njem. Z mamo, ki je bila prodajalka« sta »živela v podstrešnem stanovanju /…/ ».

Pogledovanja čez mejo.
N. Zgonik, Dnevnik, 8.11.2016
Zmaga za slovenščino, označi Nadja Zgonik https://sl.wikipedia.org/wiki/Nadja_Zgonik,
umik spornega člena iz novele visokošolskega zakona.
Stanje (jezika) seveda še ni urejeno, tako je dejal tudi Marko Snoj, ISJFR ZRC SAZU, ki meni, piše komentatorka, »da bi bilo izvajanje študijskih programov v tujem jeziku sprejemljivo, če bi potekali vzporedno ob slovenskih.«
N. Zgonik, ALUO UL: »Na naše univerze redno prihajajo tuiji študenti iz evropskega izmenjevalnega programa Erasmus, vse več pa jih je tudi med redno vpisanimi. Ko se z njimi srečujem na ALUO, opažam, da jih zgodovina slovenske umetnosti praviloma zanima /…/. Ker so skoraj vsi katalogi slovenskih galerij in muzejev dvojezični, slo-ang, jim ni težko ponuditi literature, a se morajo ob poznavanju zgodovine slovenske umetnosti ob nekaj /…/ konzultacijah /…/ znajti sami. Iz razsutih drobcev ne morejo ustvariti jasne podobe, celostnih knjižnih pregledov zgodovine slovenske književnosti, filma, gledališča, glasbe, likovne umetnosti in seveda tudi gospodarstva, znanosti in športa v tujih jezikih pa nimamo.«
(- Pač, 5-minutno, v igri in slikah: https://www.youtube.com/watch?v=SsK8R0Y-Ads, B.M.)
»Postavljanje jezika kot osrednjega stebra nacionalne identifikacije /…/ je pri nas že tradicionalna mantra. S tem si po nepotrebnem ožimo pogled, saj ne vemo, ali lahko slovenske /…/ in pisateljice, ki pišejo v tujih jezikih, sprejmemo v kanon slovenske kulture ali ne. Že l. 1932 se je vnela polemika o Louisu Adamiču, https://www.britannica.com/biography/Louis-Adamic pisatelj, ki se je /…/ v angleškem jeziku, uveljavil v ZDA.« O. Župančič, se je navdušil nad njim, kot izrazu 'notranjega slovenstva«, ki ga ne moremo izgubiti, »ne glede na to, kje živimo in kateri jezik govorimo.
Tudi ob Maji Haderlap https://de.wikipedia.org/wiki/Maja_Haderlap , ki je svoj roman Angel pozabe napisala v nemškem jeziku« o življenju »Slovencev na avstrijskem Koroškem, smo v zadregi, da ga /…/ ne zmoremo nagraditi, čeprav dobiva nagrade /…/ in ga berejo po vsem svetu.«
Ne vemo tudi, kaj bi z Nemci, ki so se do konca 19. stol. navduševali nad slovensko kulturo in jo širili.
Peter pl. Radics, zgodovinar in publicist, /…/ pisec prvih besedil o zgodovini likovne umetnosti na Slovenskem, monografije o Valvasorju in o prispevku žensk: Ženske v legendah in zgodovini Kranjske (1862), je bil Nemec, rojen v Postojni, kot piše Tanja Žigon v monografiji o njem.
Pridobiva »svoje mesto, ki ji pripada v slovenski kulturi tudi Alma Karlin, /…/ ki je pisala v nemščini.«
(- Med zaslužnimi za slovensko kulturo, ki so »širili vedenje o njej« je tudi Anastasius Grun (von Auersperg), https://de.wikipedia.org/wiki/Anastasius_Gr%C3%BCn nam http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi131820/ bolj znan po tem, kot 'gojenec' študenta F. Prešerna v dunajskem internatu. S šopkom kranjskih ljudskih http://gutenberg.spiegel.de/buch/volkslieder-aus-krain-4427/3 je prvi seznanil - izobražence - na Nemškem, Ogrskem in drugod z našo ustvarjalnostjo.
Danes pojemo, igramo in plešemo, z ljudmi iz drugih dežel, srečni, sredi LJ., EU:
https://www.youtube.com/watch?v=_KgmDZv9dDA . B.M.)
N. Zgonik piše, da je dobo, da »se bijejo bitke za jezik v središču« (- naroda, v Lj.), a velja pogledati tudi robove kjer je (narodovo) »telo najbolj ranljivo.
Od tam se slišijo nenavadne zgodbe, kako v Posočju ali Goriških brdih https://sl-si.facebook.com/gredic.si v gostinskih lokalih, ki jih imajo v najemu Italijani, goste nagovarjajo le v italijanščini. In knjižnica v Lendavi/Lendva ima besedilo na vabilih »na dogodke v madžarščini na prvem mestu«, znanje tega jezika pa je »pogoj za učitelja nemškega jezika na lendavski gimnaziji«, dvojezični. »Kaj je jezik manjšine /…/ večine /…/ preveriš po številu madžarskih zastav, ki jih opaziš po Lendavi.« http://www.lendava.si/hu/multimedija/lendva
Ne vemo, »kako bi se opredeljevali do jezika in nacionalne identitete«, meni komentatorka, »očitno postaja«, da po 25 letih samostojne države »živimo v nekakšnem laissez-faire transu v politiki, ekonomiji, kulturi… /…/«.
Lahko bi se zavedli »kompleksnosti naše preteklosti, ki je bila polna dejanj idealističnih bork in /…/ za narodovo prihodnost, in ugotovili, da je to dediščina, ki zavezuje in usmerja /…/ če sploh še hočemo /../ sodelovati v kakšni svetovni prihodnosti.«

PREBERITE, POIŠČITE, POBRSKAJTE, PRISLUHNITE, PREMISLITE

Te dežele ne morem najti.
J. Drnovšek, Dnevnik, 8.11.2016
»Nemčija? Toda kje je? Te dežele ne morem najti…« sta se ob koncu 18. stol.
spraševala že Goethe in Schiller. (- O https://de.wikipedia.org/wiki/Deutschland - takrat na večinoma majhne državice razdrobljeni geografski enoti z nemško govorečim prebivalstvom, B.M.)
Duh Nemčije je zdaj na ogledu na razstavi Nemčija – spomini nekega naroda, ki jo je pripravil Britanski muzej v muzeju Martin-Gropius bau v Berlinu. http://www.berlinerfestspiele.de/en/aktuell/festivals/gropiusbau/archiv_mgb/mgb_archiv_ausstellungen/veranstaltungsdetail_mgb_ausstellungen_173909.php
Postavil jo je Neil MacGregor http://www.britishmuseum.org/ z umetniškimi in vsakdanjimi predmeti iz muzeja v Londonu, ki govorijo o zadnjih 600 letih, kulturi, politiki, vojaštvu in gospodarstvu ter o večplastni narodni identiteti.
Eden od njih je Durerjev lesorez nosoroga (1515), natisnjen z Gutenbergovo tiskarsko tehnologijo, tako kot »tribarvna Biblija iz srede 15. stoletja«.
Iz novejših časov Jaša Drnovšek omenja napis na vratih taborišča Buchenwald, pri Wimarju, znanem po Bachu, Goetheju in Schilerju, ki ga je »izdelal Franz Erlich, predan komunist, ki je pred vojno študiral pri P. Kleeju, V. Kandinskemu in M. Gropiusu« v »značilni – za naciste kajpak izrojeni – bauhausovski tipografiji« https://sl.wikipedia.org/wiki/Bauhaus_(%C5%A1ola_oblikovanja)
- JEDEM DAS SEINE/Vsakemu svoje. Besedilo, ki ga je izbral poveljnik taborišča https://de.wikipedia.org/wiki/KZ_Buchenwald, naj bi »poniževalo ujetnike«, po drugi strani pa v njem »vidimo izraz umetnikove življenjske volje in njegov politični upor.«
Razstavljen je tudi Volkswagnov hrošč (1952) http://vwklub.com/WordPress/zgodovina-vw-hrosca/
Razstavo zaključuje litografija G. Richterja https://www.gerhard-richter.com/en/ (1991 , leto po ponovni združitvi N. https://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C4%8Dija ) Betty, portret mlade ženske, ki se ozira stran, čez ramo. https://www.youtube.com/watch?v=4GW-PORTvfo
»MacGregor vidi v tem ustvarjalno napetost: pogled nazaj, v preteklost, ki ga bo vsak hip zamenjal pogled naprej, v prihodnost.«
J. Drnovšek še piše, da v Berlinu ustanavljajo http://www.humboldt-forum.de/startseite/ kraj medkulturnih srečanj, razstav in pogovorov, imenovan po naravoslovcu Alexandru von Humboldtu,
(- A. von H. je bil brat - v univerzitetnih krogih bolj znanega - jezikoslovca Wilhelma von H., https://en.wikipedia.org/wiki/Wilhelm_von_Humboldt pruskega diplomata in reformatorja (visokega) šolstva, tudi znanca Jerneja Kopitarja http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi287315/ . B.M.)

ŠTUDENTI, TUDI TUJI; EKONOMIJA; TRG, DELA; IZOBRAZBA; ANGLEŠČINA, KAKOVOST UNIVERZ

Trg dela in izobrazba: ko signal postane ravnotežje v igri.
M. Pahor, Svet kapitala, (Delo), 4.11.2016
O ekonomiji, trgu in visokem izobraževanju ter o spremembah piše Marko Pahor (EF UL, http://www.ef.uni-lj.si/osebe/Marko-Pahor)
V 25 letih naše države se je visoka izobrazba «iz razmeroma redke dobrine, ki je pomenila močan signal na trgu dela, spremenila v nujo, v katero so ujeti tako mladi iskali zaposlitve, kot tudi delodajalci.« Takole razloži osnovne pojme ekonomije:
»Ena prvih stvari, ki se jih študent ekonomije nauči, je kako trg deluje v primeru popolne konkurence.« Le-to je na današnji način »utemeljil Augustin Cournot l. 1838. https://fr.wikipedia.org/wiki/Antoine-Augustin_Cournot Pomemben del popolne konkurence so popolne informacije, da torej vsak udeleženec na trgu ve čisto vse o drugih udeležencih na trgu, o dobrinah, s katerimi se trguje, in cenah, po katerih se trguje. Seveda so ekonomisti že precej zgodaj ugotovili, da je popolna konkurenca idealen model in da trgi ne delujejo čisto tako« in »vsemu, kar odstopa od tega modela pravimo tržne nepravilnosti.«
Informacije »niso popolne, pač pa so asimetrične: prodajalec več ve o kakovosti svojega blaga kot kupec – dokler »blaga ne kupi in preizkusi.«
Nato kolumnist piše o (nepopolnem) trgu dela, ki je »še eden od trgov, na katerem so prodajalci delavci, ki ponujajo delo – t.j. svoje sposobnosti, znanje in čas – kupcem, t.j. podjetjem (delodajalcem), ki potrebujejo to delo kot enega izmed produkcijskih faktorjev. Če bi bil trg dela popolnoma konkurenčen, bi delodajalci za vsakega zaposlenega natanko vdeli, kakšne sposobnosti ima ter koliko je pripravljen delati.« To pa ve le delavec (ponudnik, delojemalec), meni M. Pahor, ker so informacije nesimetrične.
»Rešitev za to« (- za kateri problem, asimetričnost?, B.M.) »je l. 1973 predlagal Michael Spence,
(- tudi 'Nobelovec' na ekonomijo l. 2001: https://en.wikipedia.org/wiki/Michael_Spence, B.M.)
s člankom o teoriji signalov na trgu dela.
Po tej teoriji delavec odpravi to asimetrijo (neinformiranost) tako, da »pošlje delodajalcem signal v obliki pridobljene izobrazbe.«
M. Pahor meni, da izobrazba pomeni, »da delavec dosega določeno raven sposobnosti« in »tudi, da ima ustrezno znanje te da je sposoben in voljan vlagati čas in energijo v doseganje rezultatov.«
Nato kolumnist kritičen piše o 'kakovosti' tega signala, na primeru našega (visokega) izobraževanja..
Ko je Slovenija (1991) »postala samostojna, je bila v programe terciarnega izobraževanja vpisana manj kot četrtina generacije ustrezne starosti, med vsem odraslim prebivalstvom pa ji je manj kot 9% imelo dokončano več kot srednjo šolo«. (- T.j. vsaj višja šola, 1. stopnja fakultete, visoka šola, fakulteta itd., B.M.)
»Po zadnjih razpoložljivih podatkih« (- vira prof. dr. M.P. ne navaja!, B.M.) »za l. 2015 je v Sloveniji v terciarno izobraževanje vključene kar 85% generacije (- !, B.M.), terciarno izobrazbo pa ima že skoraj 45% odraslega prebivalstva. Sploh delež vpisane generacije je v Sloveniji razmeroma velik – evropsko povprečje, ki velja tudi za večje članice EU, kot sta Nemčija in Francija, je okrog 65%.«
(- Tudi tu ne navaja vira. Naj ponovnim, kar sem že večkrat zapisal in komentiral v teh Pogledih:
Statistični urad RS za š.l.2014/15 ugotavlja, da pri nas študira polovica – 47,7% - generacije stare 19 do 24 let: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5185. V zadnjih dveh letih je delež upadel za dve % točk, pišejo. Za analize – npr. o številu diplom, ki so pomembnejše ob vpisa - priporočam http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp Metodološka pojasnila: http://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/7784 . Za primerjalne podatke po državah pa: http://www.oecd.org/edu/education-at-a-glance-19991487.htm . B.M.)
M. Pahor na osnovi teh in še drugih podatkov - nekatere navaja v nadaljevanju - ocenjuje kakovost obravnavanega signala takole:
»Ob osamosvojitvi in potem v prvih tranzicijskih letih je bila terciarna izobrazba ( - diploma, včasih je bil dovolj že indeks…, B.M.) zelo močan signal na trgu dela – kazala je res izjemno sposobnost svojega imetnika, ki je bil zato ustrezno nagrajen z visoko zaposljivostjo, varnostjo zaposlitve ter razmeroma visoko plačo. Danes žal ni več tako, kar se kaže predvsem v povečanem deležu visoko izobraženih med (registriranimi) brezposelnimi. Število brezposelnih je bilo konec l. 2005 pribl. enako kot septembra 2016 – okrog 95.000 /…/« A med njimi jih je bilo takrat »le dobrih sedem tisoč ali manj kot 8% takih s terciarno izobrazbo /…/ prejšnji mesec (2016) pa več kot 17%.
»Tjaša Bartolj s soavtorji v raziskavi iz l. 2013 ugotavlja, da je donosnost terciarnega izobraževanja (- najbrž glede na plače zaposlenih diplomantov, B.M.) /…/ med l. 1993 in 2008 približno enaka /…/ pribl. 10% na leto.« Najbolj donosen je bil »magisterij (znanosti), najmanj doktorat«. https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2278792&rec=1&srcabs=1429062&alg=7&pos=6 J. Pahor piše, da novejši podatki (- vira ne navaja) »kažejo, da se je razmerje povprečnih plač med visokošolsko in srednješolsko izobraženimi zmanjšalo z 1 : 1,93 na 1 : 1,73 /…/ Čedalje manj se torej 'splača' študirati, postaja pa to nuja. Imeti visokošolsko izobrazbo morda /…/ ni več pozitiven signal, je pa zato ne imeti izobrazbe postal negativen signal.
Visoka stopnja vpisa v visokošolsko izobrazbo je /…/ postala ravnotežje v igri pripornikve (zapornikove) dileme« , po avtorjih Flood in Dresher, 1950.
(- Takole se o tem učijo današnje generacije: https://www.youtube.com/watch?v=t9Lo2fgxWHw https://en.wikipedia.org/wiki/Prisoner%27s_dilemma B.M.)
»Nikomur ni zares v interesu, da se toliko mladih vpisuje na študij – navsezadnje tudi gospodarstvo ne potrebuje 85% visoko izobraženih, zato tu nastaja mrtva izguba.«
(- A tudi dobiček, zaradi dela preko študentskih servisov … Da ne govorimo o denarju za študentske organizacije, za državne štipendije in še kaj… posebno poglavje je plačljiv izredni študij, tudi na poslovnih ekonomskih fakultetah… B.M.)
»A na drugi strani ni nikomur v interesu, da se ne bi vpisal v terciarno izobraževanje. (- Glej zgoraj, B.M.) »Ujeti smo torej v ravnotežju, ki ni optimalno, ni pa vzgiba, da bi se kaj spremenilo…
Stvari pa se vendarle spreminjajo. Delodajalci začenjajo spoznavati, da nista vsaka izobrazba in vsaka šola enaki. Tu pomagajo tudi akreditacije, a potrebnega bo več zavedanja, da tudi vse akreditacije niso enake. (- Morda tu-di avtor misli na mednarodne, glej. http://www.ef.uni-lj.si/o_fakulteti , B.M.)
»Pomagajo drugi signali, od mednarodne mobilnosti« (- študentov, diplomantov, profesorjev, B.M.) »do pridobivanja certifikatov strokovnih združenj. Poudarja se pomen vseživljenskega učenja, ki tudi daje pomemben signal. (- Z dokazili o pridobljenih znanjih zmožnostih, izkušnjah ? B. M.))
»Formalna izobrazba je postala in bo verjetno /../ ostala nuja. A če je bila nekoč dovolj za celotno kariero, to še zdaleč ni več.«

Ništrc. Tema dneva.
S. Merljak, Delo, 4.11.2016
O spreminjanju visokošolskega zakona, angleščini in kakovosti univerz piše Sonja Merljak.
Po osmih mesecih, odkar je določilo (novele ZVŠ), »ki naj bi spustilo angleščino v predavalnice« začelo razburjati strokovno javnost, je ministrstvo http://www.mizs.gov.si/ sporni člen umaknilo.
Nihče dobro ne ve, čemu naj bi služil ta člen. »Odpiranju visokošolskega prostora, kot so zatrjevali na ministrstvu? Boljši kakovosti univerz, njihovemu vpeljevanju v gospodarske tokove in zagotavljanju dovolj velikega števila študentov, ki jih je vse manj ob nespremenjenem številu profesorjev, kot so govorili rektorji? Ali pa neoliberalni komercializaciji visokega šolstva, kot so se bali nasprotniki novele?«
Po osmih mesecih razprav, »kako se bo univerza odpirala in internacionalizirala«, o čemer se vsi strinjajo. In če se zatika že pri takem členu, ob tem da novela ureja tudi financiranje univerz, »kdo in kdaj bo dosegel konsenz« o (besedilu) sistemskem zakonu o visokem šolstvu?
Ključen je denar, ki je potreben npr. za prevajanje pri tujih predavateljih in za ločene skupine tujih študentov, za izpopolnjevanje naših profesorjev v tujih jezikih in tujih študentov v slovenščini.
»Čas bi že bil, da se dogovorimo, koliko kakovostnih univerz, programov, profesorjev in študentov želimo in koliko si jih lahko privoščimo. Potem bomo vedeli, ali tuje profesorje in študente potrebujemo, in tudi, kaj jim lahko in kaj jim moramo ponuditi.«

MLADI, RAZSIKOVALCI, UNIVERZE, UPOKOJENCI, PLAČNA SKUPINA J

Lepo je biti mladi raziskovalec.
J. Kontler Salamon, Šolski razgledi, 4.11.2016
O MR, brexitu, obračunih na UP in ekskurzijah piše Jasna Kontler Salamon v jesenskem pometanju.
Program Mladi raziskovalci (PMR http://www.arrs.gov.si/sl/mr/ ) je, meni, »ena naših redkih pozitivnih stalnic« v 31 letih »od sklepa skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije (RSS), da se zaposli prvih 112 mladih raziskovalcev. (- RSS je imela podobno vlogo kot danes ARRS, delovala je od 1970, reorg. 1975, ukinjena 1989: https://sl.wikipedia.org/wiki/Raziskovalna_skupnost_Slovenije , https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Ukinitve_leta_1989 , B.M.)
Po 1986, tudi po 1989 (z manjšimi prekinitvami), je program MR zagotavljal »razmeroma idealne razmere za študij in raziskovanje« 7.741 MR, bodočih magistrov in doktorjev znanosti in tudi specialistov; danes, po ukinitvi znanstvenega magisterija, samo doktorjev.
Med blizu 5000 doktorji iz programa je J. Kontler Salamon izbrala znana imena:
Roman Jerala, KI, mentor študentov na tekmovanjih iz sintezne biologije, Edvard Kobal, Slovenska znanstvena fundacija, Janez Potočnik, nekdanji komisar EU, Renata Salecl, filozofinja, sociologinja, Žiga Turk, nekdanji (super) minister, Janko Jamnik, tragični direktor KI, Romana Jordan Cizelj, dolgoletna evropska poslanka idr.
Ključno vlogo pri izboru MR so imeli mentorji, zadnja leta pa raziskovalne skupine. Program MR je »na naših univerzah zadržal precejšen del /…/ odličnih diplomantov«, ki bi sicer verjetno odšli na podiplomski študij v tujino, kjer takim marsikje ponujajo ugodne pogoje.
Ob tem kolumnistka omenja V. Britanijo, kjer je veliko naših študentov, zdaj pa (jim) skrbi povzroča njen odhod iz EU. Z VB so se evropske univerze EUA http://www.eua.be/ nedavno dogovorile, da bodo študentje, vpisani na angleških in škotskih univerzah v št. l. 217/18 »lahko do konca študirali pod enakimi pogoji kot doslej.« Nenazadnje ti (podiplomski) študenti veliko prispevajo k gospodarstvu VB.
Ugled naših univerz znova kazijo manj akademska dogajanja.
(- J.K.S. tu omenja le UL in UP – je na UM in UNG vse OK.? Pobrskajte po arhivu www.nsdlu.si . B.M.)
Na UL so »ob študentskih volitvah menda celo fizično obračunavali«, na UP pa se nadaljuje izgon 12 profesorjev z univerze.
Koprsko delovno sodišče je naložilo rektoratu UP, pod grožnjo visoke finančne kazni, da naj tri od 12 odpuščenih profesorjev ( - tudi raziskovalcev ZRS Koper) takoj vrne na delo; o ostalih bo odločilo kasneje. Dragan Marušič, »samozavestni rektor /…/ odličen matematik, očitno nima najboljših svetovalcev.«
Na šolah (OŠ, SŠ) odmeva zahteva tržne inšpekcije, da šole ne smejo same organizirati ekskurzij, najeti turistične agencije. Ob tem se J.K.S. spomni »stare zgodbe, ko je zagnana profesorica (PeF UL) za študente razrednega pouka organizirala strokovno ekskurzijo v Tehniški muzej v Munchnu« in bila namesto pohvale »deležna sumov, da dela za svoj žep…«.
Tako se dober namen sfiži, ne »prvič in tudi zadnjič ne.«

Upokojenci, tretjerazredni državljani.
P. Glavič, Delo, 3.11.2016
Zaslužni univerzitetni profesor Peter Glavič (UM) piše o tem, kako se plačuje upokojene za delo v projektih, domačih in EU, v kontekstu prekarizacije znanosti in delitve EU na SZ in JV del.
»Kot zaslužni profesor https://www.researchgate.net/profile/Peter_Glavic/publications imam možnost dobiti mednarodne projekte, ki jih mladi ne morejo. V zadnjih letih sem imel zaposlena povprečno 2 mlada raziskovalca (MR), ki bi bila sicer brez službe. Ko imata enoletne izkušnje, lažje dobita zaposlitev. Pri nas (- FKKT UM https://www.fkkt.um.si/sl/node/83 ? B.M.) je tudi sedež mednarodne mreže za okolje«, med 2014 do 2016 pa sodelovali so tudi v projektu EU Univerzitetni učitelji za trajnostni razvoj http://www.ue4sd.eu/ .
Ta projekt, v katerem je 53 partnerjev iz 33 držav, navaja P. Glavič »kot primer prekarizacije znanosti«. https://www.researchgate.net/profile/Peter_Glavic EU ga je financirala z 600.000 evri. Od tega je vodja iz VB dobil 127.000, trije koordinatorji od 69.000 do 46.000, partnerji pa od 12.000 - Belgija do 3.000 -Albanija, pač glede na plače v državi.
Od naših je UL dobila 4.660, UM pa 4.737 evrov. Ker država ne sofinancira, smo morali dodati 1.580. evrov. Za ta denar so opravili 4 potovanja, pripravili pregled stanja pri nas za knjigo, predavanja za partnerje, prevode sporočil idr. za obveščanje javnosti, organe UM idr., polletna poročila, režijske dejavnosti. »Objavili smo tudi članek v zelo ugledni mednarodni reviji.« http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0959652616311477
Za potovanje na konferenco projekta v Gibraltar (VB http://www.ue4sd.eu/gibraltar je dobil povrnjene »samo stroške prevoza, brez dnevnic in kotizacije, in to /…/ dva meseca po plačilu«.
Na projektu je delal brezplačno, »ker so bila potovanja 4, je bil ves honorar porabljen za davke in prispevke. V to smo upokojeni profesorji prisiljeni.
Drug primer dela brez plačila je delo pri novi izdaji Splošnega tehniškega slovarja na ZRC SAZU http://isjfr.zrc-sazu.si/sl#v , pri prevajanju mednarodnih standardov za Slovenski inštitut za standarizacijo http://www.sist.si/ in pripravo kemijsko-tehniškega slovarja; pri tem od matičnih fakultet in podjetij zderejo 2000 evrov za materialne in potne stroške, inštitut pa nudi prostor idr.
Opisuje tudi različne višine dnevnic in potnih strokov ter razlike pri podjemnih pogodbah v škodo tistih iz javnega sektorja, »tretjerazredni upokojenec« pa »dnevnic ne dobi« niti malice nima priznane.
(- Nad člankom je fotografija Tadeja Regenta, ki prikazuje upokojenko pred rdečo steno z listkom:
'Iščemo študentko za delo v trgovini'.)

Nepreslišano.
P. Glavič, (Delo), Dnevnik, 4.11.2016
O upokojencih piše Peter Glavič, zaslužni profesor (UM), publicist: https://sl.wikipedia.org/wiki/Peter_Glavi%C4%8D
»Slovenski upokojenci so (smo) tretjerazredni državljani. Pokojnino nam izračunajo tako, da plačo iz najugodnejših 24 let pomnožijo s faktorjem 0,732 in od tega odmerijo 80%, kar znese pri povprečni plači 1000 evrov (neto) le 585,6 evra. Revalorizacij praktično ni, pa še težji pogoji se obetajo, veliko bolj kot v javnem sektorju. /…/
Povprečna starostna pokojnina se vsako leto zniža za 1% - s 70,2% povprečne /../ plače l. 2004 je padla na 59,9% l. 2016.« Padanje se bo nadaljevalo in država bo upokojencem »s polno delovno dobo morala omogočiti dodatno delo«, brez zniževanja pokojnin i obdavčenja materialnih stroškov dela.
»Veliko upokojencev sploh ne sme delati, celo sončnih celic ne smejo postaviti, ne da bi ji znižali pokojnino.«
Upa, da bodo te protiustavnosti popravili.

Prebliski.
V. Gorenc, Dnevnik, 4.11.2016
O tistih z nizkimi plačami v J… javnem sektorju piše bralec Vojko Gorenc, Domžale:
»Vse protestnike iz plačilnega razreda J bi moral Štrukelj peljati pred domovanje pravega krivca za njihovo mizerijo, Viranta« (- Jerneja, nekdanjega ministra za javno upravo, tudi profesorja FU UL), »ne pa pred vlado.«

PISATELJI, TUDI MLADI, NJIHOVA VZGOJA; KRITIKI, LITERARNI; NOVINARJI, MEDIJI …

Kristalni čas.
L. Kovačič, (podlistek, 40, 41), Delo, 2., 3.11.2016
O mladosti, mladih in o pisateljih začetnikih, l. 1945, 1946 in konec 80. letih v Lj., piše Lojze Kovačič (*1928) v nadaljevanju najboljšega slovenskega romana v zadnjih 25 letih. http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/lojze-kovacic-vecni-prislek/155860:
»/…/ mladost … privlačnost nezrelosti, hrepenenje /…/ v povezavi z lepoto človeškega itn. ideal /.../ nasprotje ključnih del duha, razuma, tehnike, ki so izraz starosti. /…/
Moja učna doba, ko se nisem učil le pisati, ampak tudi govoriti in živeti. 17-, 18- leten sem se družil po vojni s svojimi sovrstniki, ki so pisali svojo prvo literaturo /…/. Shajali smo se« v sobici »v Narodnem domu, v plavem salonu Vidmarjeve vile v Rožni dolini, v natlačeni družinski spalnici pri R., v svetli K-ovi biblioteki zgoraj ob Tivoliju, opremljeni s pohištvom /…/ izdelanim po Plečnikovem načrtu«, brali rokopise, jih »podvrgli strogemu branju, analizi, interpretaciji, svojemu prvemu strinjanju ali nestrinjanju /…/ neizprosnemu medsebojnemu obračunavanju/…/ predvsem zaradi svoje mladosti, ki je terjala od nas brezpogojno vdanost in resnicoljubnost.«
Ta mladostna izkušnja je (pisatelju) »priskočila na pomoč pri snovanju /…/ 'šole pisanja'.
(- Pionirski dom Lj., https://www.pionirski-dom.si/delavnice-in-tecaji/kulturno-umetniski-program.)
»Odvzela mi je zoprno breme 'pedagoga', 'profesionalca', me nekako prežela z resnobo nekdanje nezrelosti, križane /…/ s kratkočasno vedrino 40 let izkušenj.«
Svoje 'učence' ima za »gladovalce razmeroma lahkega srca … Študentje, delavci, abiturientje« (- s končano srednjo šolo, maturanti), »fantje in dekleta. Sami otroci /…/, ki so se ravnokar prebili iz pubertete ali adolescence, v kateri so marsikaj izgubili ali skrili pred seboj, in so se zdaj našli na bregu življenja, tega besnega morja, ki jim je /…/ vzbujal radovednost, zanimanje, samopozabo, /…/ bolečino, brezup, strah. /…/ In strah jih je pred literaturo, to božjo službo, polno muz in bogov, vendar bi radi živeli v njenem okolju mirno /…/. Zato je treba priti k vsakemu, kot k /…/ vrsti prebolevnka, /…/ ker trpljenju pač ni mogoče oporekati. Ta trpi pod nečim, kar drugemu ne povzroča bolečine, in narobe. /…/ Zato se za slehernega bojim. To /…/ izhaja /…/ iz spomina na lastno mladost, notranje poškodbe, ko sem se /…/ opazoval z distance, /…/ a se mi je zdaj vse nekako povrnilo /…/, da v slednjem od njih vidim in čutim sebe.«
Poučevanje mladih (pisateljev) »ne dovoljuje nobene nepremišljenosti«, dovolj je »ena sama kretnja kakšnega butastega vzgojnika ali starša, en sam napačno razumljen signal kakega 'Varuha', pa mladost zagreniš, scvrkneš, zasvinjaš življenje že na začetku. (41)
Videl in izkusil sem na tisoče takih vzgojnikov, najhujši med njimi imajo /…/ svoje spomenike še zaživa./…/ Človek /…/ vseskozi ustvarja človeka po človeku. /…/ se eden ustvarja pod pritiskom drugega in se oblikuje drugače, kot je hotel /…/ ta element medčloveškega oblikovanja« je »nasilen v svojem vplivanju, v svoji naključnosti in nezreli zrelosti.
Rok, študent strojništva, /…/ orjak, je eden najkorektnejših med mojimi 'učenci'. Vesten, urejen, redkobeseden. /…/ Doma je iz številne družine na majhni polkmetiji v okolici Lj.. Ko je dosegel polnoletnost, so mu starši odtegnili podporo; in prav tako bo moral /…/ čez leto dni, ko se vrne njegov starejši brat, diplomiranec, iz vojske, zapustiti domačo hišo, ker se bo brat poročil /…/. Odtlej se mora prebijati sam, brez štipendije, ob priložnostnih zaslužkih, polagati izpite v rokih, da bi čim prej diplomiral, obenem pa mora v teh divjih inflacijskih časih (- 217% je bila inflacija v SFRJ oktobra 1988: https://sh.wikipedia.org/wiki/1988 ) stakniti streho nad glavo. Da bi privarčeval, si sam popravlja obleke, ki krpa, podaljšuje, plete puloverje /…/ šiva kape itn. Rok se ubada s prozo, sprva se je s poezijo. Zdaj se že mesece trudi, da bi opisal neko hišo na šentpeterski cesti (- zdaj https://sl.wikipedia.org/wiki/Trubarjeva_cesta,_Ljubljana) in ljudi, na katere bo tam naletel. /…/ Rok pripada enakim ljudem in miljeju, kakršne hoče opisati /…/ verjame, da na svetu /…/ treba z isto metodo in vnemo nadaljevati tam, kjer je prejšnja generacija obtičala /…/ Lepota in Resnica sta nepreklicno trdni in noben Galilej jim ne more do živega. /…/
Pripovedujem mu iz svoje izkušnje. Tudi sam sem nekoč hotel opisati neko hišo – Stari trg 21, kjer so nastajale vse moje travme – ampak prekletstvo /…/ je bilo, da nisva mogla drug do drugega: hiša /…/ z vsemi zgodovinskimi epohami /…/ in jaz sem hotel – brez sebe – obvladati to bistvo.«
(- V hiši na ljubljanskem Starem trgu 21. sta zdaj galerija Škuc in gostilna Druga violina, http://kraji.eu/slovenija/ljubljana_stari_trg_21_ursini_blagajeva_hisa/slo ;nasproti, pri vodnjaku s Herkulom je AG UL, na kateri je plošča v spomin vsem, ki so prispevali k razvoju UL; blizu, za sv. Jakobom je bil jezuitski kolegij, začetek razvoja visokega šolstva v Lj. https://sl.wikipedia.org/wiki/Jezuitski_kolegij_v_Ljubljani. B.M.)

Položaj literarne kritike: 'stabilno kritičen'.
M. Pišek, Dnevnik, 2.11.2016
O vprašanju kritikove odgovornosti so govorili na mednarodnem kritiškem simpoziju v Lj., v organizaciji LUD Literatura in DSLK https://www.facebook.com/Društvo-slovenskih-literarnih-kritikov-124956384201075/, piše Mojca Pišek.
Naslov članka povzema misel Daniele Strigl, kritičarke iz Avstrije, ki je po zgodovinskem pregledu nemškega prostora ugotovila, da je literarna kritika vsakih 100 let v krizi, povezana s krizo literature. 'Stabilno apokaliptični' položaj je torej ena od njenih glavnih značilnosti.
Aljaž Krivec, letošnji dobitnik Stritarjeve nagrade za mlade kritike http://www.drustvo-dsp.si/nagrade/ je menil, da ima kritika takrat vpliv na vzvode moči, ko odkriva nove prakse, ne da bi se ozirala na vzvode moči.
Kritičarka Ignacija J. Fridl je govorila o tem, kako so jo diskreditirali, potem ko je negativno ocenila gledališko predstavo. Večina akterjev v mehanizmu literarnega polja »še vedno ne ve, kaj početi s kritikami, ki ugotavljajo kaj ni dobro in kaj izboljšati.
»Realna strokovna vrednostna sodba, ki opozarja ljudi tudi na šibkosti nekega umetniškega dela, škoduje namreč tudi ugledu avtorja, prodajnim rezultatom izdajatelja, verodostojnosti državnih organov in uslužbencev kot tudi širšim kulturnim lobijem.«
Škoduje tudi kritiku, »z eksistenčno-ekonomskimi sankcijami« ga trg zavrže. »Danes mora kritik delovati ideološko, da bi deklarirano neideološkost kapitalizma razkril kot prikrito obliko suženjstva in ideološkega zasužnjevanja človeka.«
Kritičarka Iva Kosmos je opisala, kako je med doktorskim študijem v ZDA na prošnjo ugledne literarne revije recenzirala roman o vojni na Hrvaškem https://www.goodreads.com/book/show/23209971-girl-at-war , ki ga je Sara Nović, Američanka hrvaških staršev, napisala za ameriški trg in dobila pozitivne recenzije in nagrade. Kozmosova je v kritiki opozorila na nedoslednosti in netočnosti pri preverljivih dogodkih. (- npr. »sniper fire and air raids« v »Croatia's capital«, B.M.) Odgovorili so ji, da gre za fikcijo. Toda bralci so pričakovali, da bo roman »skozi fiktivno zgodbo predstavil realno ozadje tuje kulture«, saj sta povezavo z resničnostjo poudarjali tudi pisateljica in založba. Kritičarka se čuti odgovorno pokazati, kako se literatura »v določenem kontekstu /…/ celo izrablja /…/ v zelo različne namene.«
(- Tudi M. Pišek je dobila Stritarjevo nagrado za 2012; DSP ob tem navaja verze Josipa Stritarja :
Bralcu
Ošabno pokonci glave ne nosim,
pa milostne sodbe tudi ne prosim:
če pesmi ti moje niso pogodi,
ostro jih sodi,
le hud mi, prosim te, bralec, ne bodi!

https://www.si21.com/Dogodki/Drustvo_slovenskih_pisateljev-STRITARJEVA_NAGRADA/ B.M.)

Mediji v Evropi. Odgovor je v skodelici kave.
S. Merljak, Delo, 2.11.2016
O medijih, njihovih bralcih in novinarjih piše Sonja Merljak, ( - novinarka, pisateljica, raziskovalka, docentka FHŠ UP http://www.fhs.upr.si/sl/oddelki/oddelek-za-medijske-studije B.M.)
Skrbi jo upadanje naklad časnikov in položaj novinarjev.
»Izvod časopisa stane približno toliko kot skodelica kave«, ki si jo nekateri privoščijo večkrat na dan. »Če bi namesto ene kave kupili časopis, bi omogočili preživetje številnim novinarjem, ki dan za dnem pišejo /…/ o tragedijah, vojnah, revščini, boleznih in davkih«, in tudi o življenju, v katerem »sleherniki gradijo domove, se ljubijo, vzgajajo otroke, pojejo, pesnijo in si prizadevajo za bitje v sožitju.«
Razlog za to »ni samo v medijskih lastnikih dvomljivega slovesa in mrhovinarskih novinarjih, kot se govori v javnosti« ampak »tudi v tem, da ta javnost ni pripravljena plačati naročnine za tiskano ali spletno različico medija /…/ saj novice na internetu dobi zastonj.«
»Podpirati moramo tiste, ki branijo demokracijo, enakost in spoštovanje človekovih pravic.«
S. Merljak https://sl.wikipedia.org/wiki/Sonja_Merljak_Zdovc piše o dobitnikih http://ec.europa.eu/newsroom/just/item-detail.cfm?item_id=35830
evropske novinarske nagrade za raznolikost Evropske komisije (EK) za l. 2016:
Imane Rachidi, Španija, za prispevek: http://msur.es/2016/10/17/francia-imam-gay/
Verena Meier, Nemčija: http://www.sueddeutsche.de/leben/weltreligionen-gottes-haus-1.2734398
Dora Koretič, Hrvaška (http://www.jutarnji.hr/): http://www.jutarnji.hr/globus/nas-zivot-pod-hidzabom-u-zagrebu-nosim-maramu-ali-ne-nisam-domacica.-doktorica-sam-neuroznanosti-i-zelim-dobiti-nobelovu-nagradu/295882/
Nedavno je EK kolokvij o temeljnih človekovih pravicah posvetila medijskemu pluralizmu in demokraciji. http://ec.europa.eu/newsroom/just/item-detail.cfm?item_id=31198
Na njem so govorili o lastništvu medijev, o pomenu »neodvisnosti od političnih in komercialnih vplivov«, pomen javnih medijev, njihovi vlogi, da »poskrbijo za raznolike, nepristranske informacije«, dejstva in vplivu spleta na medije.
S. Merljak kritično dodaja, o čem na kolokviju niso govorili: o tisočih piscev blogov, ki jih bralci berejo zastonj, o novinarjih, ki prestopijo na »temno stran« (- med PR, piarovce, tako Kim Dalli, Financial Times: https://www.ft.com/content/ed208574-8b4d-11e6-8cb7-e7ada1d123b1 , B.M.), o padanju naklad, o tem da bi morala EK ozaveščata bralce, da potrebujejo (javne) medije in (neodvisne) novinarje…
»Kdo bo promoviral vključujočo družbo, preiskoval diskriminacijo in krivice, ter branil demokracijo, enakost in spoštovanje človekovih pravic, ko bodo vsi novinarji prestopili na temno stran, da bodo lahko plačali položnice.«

Nevarni poklic. Umor, ultimativna oblika cenzure.
S. Merljak, Delo, 3.11.21016
Novinarstvo piše Sonja Merljak. https://www.linkedin.com/in/sonjamerljakzdovc je eden najlepših, a tudi najnevarnejših poklicev. Njihovo mednarodno združenje http://www.ifj.org/ ima 600.000 članov. V zadnjem desetletju je na svetu umrlo nasilne smrti 800 novinarjev, okrog sto na leto. Unesco v poročilu o varnosti novinarjev http://unesdoc.unesco.org/images/0023/002301/230101E.pdf ugotavlja, da da teh umorov v 92% primerov sploh nihče ni preiskoval in da je le razjasnjenih le 8%. Nekaznovane so tudi njihove ugrabitve, mučenja, ustrahovanja, zaplemba gradivni in spolno zlorabljanje novinark. Najnevarnejše zanje so države: Afganistan, Irak, Sirija, Jemen, Pakistan, Indija, Mehika, Gvatemala, Brazilija…
Petra Lesjak Tušek, predsednica DNS http://www.novinar.com/ opozarja tudi na razmere v katerih novinarji delujejo: »Mnogi ustvarjajo pod hudimi pritiski in nekateri so celo eksistencialno ogroženi, čeprav bi morali biti, sploh kadar gre za javni interes, zaščiteni v največji možni meri.«
Novinarske organizacije se borijo proti omejevanju novinarske svobode v najširšem smislu.
»Politične in kapitalske mreže imajo nedvomno interes, da se ohranja status quo oz. da se razmere še poslabšujejo«, pravi P. Lesjak T.
Med tistimi, ki jih »cenzurirajo, zapirajo, mučijo in ubijajo /…/ so predsedniki, politiki, verski voditelji«, paravojaške milice in kriminalna združenja, pravijo v organizaciji 'Novinarji brez meja' https://rsf.org/ .

SVET IN DOM V EU

Tujci. Internations združujejo tudi v Ljubljani.
A. Rožman, Dnevnik, 3.11.2016
Dva milijona ljudi v 400 mestih 200 držav združujejo klubi Internations
https://www.internations.org/ Povprečna starost je 37 let.
V Lj. je registriranih 2000 članov, na vsakoletno oktobrsko srečanje jih je prišlo 50, iz 22 držav.
Večina jih dela v Sloveniji in so na vrhuncu delovnih moči, piše Andraž Rožman.
Aleksandra Jugnjakova, ena od dveh ambasadorjev kluba v Lj.:«Najpogostejša razloga, zakaj ljudje pridejo živet v Slovenijo, sta dva. Eni pridejo zaradi službe, drugi zaradi ljubezni. Tisti, ki imajo družine, pravijo, da je Slovenija idealna država za vzgojo otrok.« Ona je tu zaradi obojega.
Najprej kot »turistka, dežela in jezik sta mi bila izredno všeč. Začela sem študirati slovenščino in postala prevajalka. Zdaj /…/ delam, vmes pa sem se še poročila s Slovencem.«
Anver Andersen, Anglež: »Všeč mi je, ker se tukaj zberejo ljudje iz popolnoma različnih področij in se imajo izvrstno, ki si pripovedujejo zgodbe in pijejo p/…/. Morda tega ne bi smel reči, a všeč mi je, ker tukaj ji veliko Britancev«, se je zasmejal.
Gabriela Marsetica, iz Vicenze, ima stare starše iz Slovenije: V vsaki državi, v kateri živiš, skušaš najti stike, Internationals /…/ pomaga /…/. Dogodki so dobro organizirani, vzdušje je sproščeno, zlahka navežeš tudi prijateljske vezi.«

Državotvorni narodi tujce naučijo svoj jezik.
Sonja Merljak, Delo, 4.11.2016
Marko Snoj, ZRS SAZU http://isjfr.zrc-sazu.si/#v pravi, da sodi med tiste, ki menijo, da je slovenščina v Sloveniji, tudi v visokem šolstvu »bolj doma kot angleščina in da je tujce mogoče naučiti slovenščine. Pogovor je tekel po umiku spornega besedila 8. člena novele visokošolskega zakona.
- Je ministrstvu prisluhnilo nasprotnikom predlogu člena o angleščini?
M. Snoj spomni na razprave pred skoraj sto leti, l. 1918, 1919 »ali naj bodo predavanja na /…/ novoustanovljeni ljubljanski univerzi v slovenščini, nemščini ali hrvaščini. Tudi tedaj so nekateri zatrjevali, da o določenih stvareh v slovenščini ni mogoče govoriti.«
(- Še malo nazaj so v misel jemali še 'slovanščino' in ruščino, nato sr.-hrv.-ščino, zdaj angleščino. B.M.)
- Zakaj v slovenščini?
Slovenski jezik se je razvijal, danes se lahko pogovarjamo o raketah slovensko. Če ga bomo zanemarili, se čez 10 let ne bo, »tako kot so se sredi 19. stoletja pravniki in tehniki, ki so študirali na Dunaju, o svoji stroki niso pogovarjali v slovenščini.« Vrnili bi s nazaj, slovenščina bi postala jezik neizobraženih, izobraženci bi se med seboj pogovarjali angleško.
- Ste zmagali? Je vprašanje jezika zdaj urejeno?
»
Ne moremo /…/, saj stvari ostajajo neurejene. Celotno področje jezika visokošolskega izobraževanja.«
- Zakaj ni ločenih predavanj za tujce?
»Ker jih država ne plačuje. /…/ Če so med 20 študenti trije tujci, začnejo profesorji predavati v angleščini, ker predpostavljajo, da tujci ne znajo slovensko in da se je slovenščine nemogoče naučiti. Dodatna groza je /…/, da nogi – ne profesorji, ne študenti – ne znajo dovolj dobro angleško. /…/ Dejansko se dogaja, da so v predavalnici trije Srbi, profesor pa zato predava v angleščini.«
»Angleščina je čudovit jezik, ampak ne tista, ki jo govorijo na naših univerzah.«
- Portugalci tuje študente naučijo portugalščine…
»Slovenščine se je mogoče naučiti. Ambasadorje jezika imamo po vsem svetu. Tu so študirali, naučili so se slovensko in še zdaj, ko so doma, perfektno govorijo naš jezik.«
»Center za slovenščino kot drugi tuji jezik (UL http://centerslo.si/)prireja dobre tečaje. Plačuje jih država /…/ Moralo bi jih biti še več. Vsak državotvoren narod skrbi za to, da se tujci naučijo njegov jezik.« Nemci z Goethejevim inštitutom, Francozi, Rusi… Tudi Slovenija bi morala to početi, lektorati so premalo.«
- Kako urediti jezik v visokem šolstvu?
Upoštevati temeljno načelo, da slovenski profesor na slovenski javni univerzi za slovenski davkoplačevalski denar predava v slovenščini. /…/ Tako stališče je poleg stroke (slovenistov), stanovskih organizacij, SAZU« idr. »zavzela tudi komisija državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Na tem načelu je nastal tudi amandma Nove Slovenije (NSi).
- EU podpira večjezičnost…
»Da, ampak na papirju. V praksi se je precej uveljavila angleščina, čeprav/…/ v letu ali dveh ne bo več uradni jezik EU«, VB bo odšla, Irska in Malta sta prijavila vsak svoj jezik…
- Kdo ogroža slovenščino?
»Slovenščino pravzaprav ogrožamo sami. /…/ nekateri /…/, ki so na položajih in vidijo samo kratkoročne koristi.« Tone Partljič je rekel, da bi ti »slovenščino prodali za drobiž, da bi pridobili nekaj tujih študentov, ki bi plačevali šolnino. Te bo potem spravili v isto predavalnico s slovenskimi študenti, vsem pa bi predavali v angleščini. Država bi plačevala študij slovenskih študentov, tujci bi plačevali šolnino, profesorji pa bi si lahko iz te prek univerze izplačevali dodatek.«
- Toda odpiranje je nujno za kakovost univerz?
Zagovorniki »internacionalizacije prav tako podpiramo internacionalizacijo, saj ne nasprotujemo, da gostujoči profesorji predavajo v tujih jezikih« in »da gostujoči študenti poslušajo predavanja v tujih jezikih. Nasprotujemo pa nameri, da bi Slovenec Slovencu predaval v tujem jeziku.« Ali bodo slovenske univerze zato bolj mednarodne? »In ali bo naše visoko šolstvo bolj kakovostno, če ga bo predavatelj izvajal, študent pa poslušal v jeziku, ki ga ne obvlada tako dobro kot svojega maternega?«

Slovenci po svetu. Samo trije meseci bolniškega dopusta.
B. Šalamon, Nedeljski, 2.11.2016
Ekonomist Urban Sila, 37, Ljubljančan, že desetletje živi v tujini.
Ko je študiral na EF UL je bil 6 mesecev na študentski izmenjavi Glasgowu (Škotska). Po diplomi je s štipendijo Banke Slovenije za podiplomski študij na LSE http://www.lse.ac.uk/home.aspx v Londonu magistriral in doktoriral, se vrnil, dve leti delal...
- Delali, odslužili štipendijo
»Po svoje sem imel srečo. /…/ Če se ne bi vrnil, bi /…/ moral vračati.
Izkušnja z zaposlitvijo v BS je bila dobra. Imel sem dobro delo, razumel sem se s sodelavci. Je pa sistem pri nas očitno premalo prožen. Če imaš srečo, lahko napreduješ po 'reglcih' /…/ vendar to traja in traja, ne glede na znanje, ki ga imaš. Če si želiš bolj prožne kariere, je bolje, da greš s tem svojim znanjem kam drugam.«
nato kam?
Prečesal je številne inštitucije, pošiljal prošnje in po naključju naletel na YPP OECD, povabili http://www.oecd.org/careers/young-professionals-programme/ so ga na pogovor, izbral je Pariz.
- Je naša ekonomska izobrazba dobra osnova?
»Velikokrat razpravljamo o naših fakultetah. Ljubljanska EF http://www.ef.uni-lj.si/ mi je dala odlično osnovo za matematiko in statistiko npr. Če si dober študent, potem nimaš problemov«, se ti pa kasneje, obrestuje »podiplomski študij v tujini. Kakor koli, trdo moraš delati doma, /…/ tudi v tujini, navsezadnje so bili na moji londonski fakulteti zbrani študentje z vseh vetrov in nekateri so res prinesli borno znanje. Ja, študij doma mi je dal dobro osnovo.«
- V Pariz ste se preselili z dekletom, zdaj ženo…
»Tedaj je /…/ končevala študij biotehnologije v Lj. in na srečo našla podiplomski študij v Parizu.
Pariz se sliši lepo in romantično, ko si tu turist, ko pa v njem živiš, je drugače. /…/ je težje najti stanovanje kot službo, še posebej znotraj obvoznice.« Tistemu, ki oddaja, moraš dokazati, da imaš službo, dohodke. Najemnina za stanovanje 45 kv. metrov za par brez otrok je 1500 evrov na mesec.
- Delo, prosti čas?
»Seveda več delamo v primerjavi s Slovenijo, čeprav /…/ začneš pozneje in tudi končaš«, od doma greš 8,30 in se vrneš ob 19,30. Čas za kosilo izkoristi tudi za športne aktivnosti. Ves teden preživi v pisani. »Priložnosti za pobeg v naravo ob koncih tedna je vedno veliko. /…/ Za praznike pa /…/ z letalom do Slovenije pravzaprav le skok.« Tudi po petkrat.
- V Franciji je Slovencev 20.000, se najdete? http://pariz.veleposlanistvo.si/index.php?id=2810
»V Parizu je staro združenje Slovencev, tistih, ki živijo predvsem zunaj mesta, gre za starejšo generacijo. Mi smo ustanovili združenje Mladi Pariz. Naša mlajša generacija se pač lažje organizira prek spleta in facebooka.« Zberejo se na pikniku, ob glasbenih in literarnih večerih ali kar tako.
- Vrnitev?
Po 5 letih v Parizu bi bilo prezgodaj razmišljati, »predvsem zaradi stalne zaposlitve, ki sem jo dobil.« OECD te zaposli za tri leta in podaljša za dve in če so zadovoljni, za nedoločen čas.
- Dobili ste otroka…
»Vse je je spremenilo in /…/ Francija socialistična država /…/ bi morala skrbeti za to in ono, dobi žena le 3 mesece porodniškega dopusta. Me zanima, kaj bi na to porekle slovenske mamice.«
Treba je najti varuško, za 1600 evrov mesečno, lahko za dve družini, mnoge mamice pa »razmišljajo, ali se jim splača nazaj v službo.«
- Kriza?
»Krize v tistem grobem pomenu je konec, rast je še vedno nizka in še nekaj čas bo, ljudje pa vseeno še vedno zelo previdno razmišljajo o svoji prihodnosti. Služba se več ne pusti ali zamenja kar tako, bolj odgovorno razmišljamo o prihodnosti.«
- Delate v OECD, kako nas vidi? http://www.oecd.org/
V »marsičem bolje, kot se zdi ljudem v Sloveniji. Predvsem se nam je uspelo dobro izviti iz krize. /../ ostajajo problemi /…/ javna oz. zasebna lastnina, problem zdravstva /…/ pokojninski sistem. To so močni in odločilni strukturni problemi, ki jih bo treba hitro rešiti.«

Naše mesto je ob Italiji, Franciji, Nemčiji…
E. Hladnik Milharšič, Objektiv, Dnevnik, 4.11.2016
Nekdanji jugoslovanski, nato slovenski veleposlanik, zdaj predsednik Kluba nekdanjih slovenskih diplomatov Peter Toš (77) govori o izstopu iz SFRJ, nastanku države RS, EU, migrantih in prihodnosti.
- Iz Jugoslavije v EU…
»Izstopili smo (1991) iz širše državne asociacije, v kateri smo preživeli 64 let. Zavedali smo se velikosti Slovenije /…/ vedeli smo, da bomo sami težko vzpostavili vse tiste odnose s svetom, ki so potrebni za normalen razvoj gospodarstva politično stabilnost in dolgoročni obstoj samostojne države. Vedeli smo, da potrebujemo širši okvir, v katerem lahko razvijamo potencial nove države. /…/
Slovenija je bila vedno najbolj zahodno usmerjen del nekdanje skupne države. Po osamosvojitvi smo« v letu dni naredili uspešen »zasuk v političnem in gospodarskem sistemu. Gospodarstvo smo s trgov v /…/ državah v razvoju /…/ preusmerili na zahod, predvsem v Evropo« in so bila zato »razumljiva naša prizadevanja tudi za politično povezovanje z EU. Tam smo videli svoj gospodarski razvoj, varnost in stabilnost.«
- Smo vedeli, v kaj vstopamo?
Vedeli smo, da »v nekakšno naddržavno zvezo«, tako kot ostale članice pa se »nismo zavedali, da se razvoj notranjih odnosov lahko kaj hitro obrne tudi v nasprotno smer. /…/ Danes je stanje žal drugačno«, kot smo bili prepričani ob vstopu.
- Zunanji minister Madžarske pravi, multikulturna EU ne pomeni odprtih vrat za begunce.
»Nemško politiko odprtih vrat smo najprej sprejeli z aplavzom. Veselili smo se širokega srca Angele Merkel, ki je doživela nesvobodo V. Nemčije (DDR) in je /…/ pokazala svoja čustva do trpečih ljudi. Nemčija se je odločila za sprejem večjega števila »beguncev in ekonomskih emigrantov /…/ tudi zaradi svojega demografskega stanja /…/ koristno za nemško gospodarstvo.«
Merklova je »naredila napako« in z vabilom druge države »postavila pred velik begunski val.«
Prišli niso »samo ljudje, ki so iskali zatočišče pred vojno, ampak tudi množica evropskih migrantov«. Mnoge države EU »so pred navalom ljudi morale zamižati glede pravil vizumske in azilne politike.«
- Begunci prihajajo v Evropo že 25 let; zakaj ni skupne azilne politike?
»Bojim se, da je skupna /…/ predvsem politika zapiranja EU. Kajti poglaviten problem je sprejemanje multikulturnosti, mnogoreligioznosti in večnacionalnosti. Tega /…/ mnogi v Evropi nočejo sprejeti.«
V globaliziranem svetu se pretakajo »znanja, tehnologije in vsi drugi vidiki razvoja«, procesi, ki jim sledi »tudi proces pretoka ljudi«. Pretok se povečuje, doslej je bila EU pripravljena na sprejem nekaj 10.000 migrantov na leto in »tega prihoda ni mogoče srednjeročno zaustaviti.
V tretjem tisočletju človeške civilizacije na evropskih mejah ni mogoče streljati na ljudi, ki bežijo pred uničenjem. Nobene tehnične ovire – žice ali rezilne ograje /…/ - ne morejo zaustaviti tega procesa. Zato bodo evropski narodi in /…/ voditelji morali razviti zavest, da je čas nacionalne samozadostnosti zgodovinska preteklost. Večja odprtost bo postala pogoj razvoja. To pa seveda ne pomeni, da se bomo kot narod odrekli svojemu jeziku, kulturi, narodni suverenosti, veri in drugim temeljnim vrednotam.« Moramo pa te procese obvladovati na urejen način.
- Kakšen je ustrezen način?
»Sedanji način, ko nekateri povzročajo vojne, EU pa se spoprijema z negativnimi poledicami, vsekakor ni ustrezen.«
- Zakaj na Vzhodu Evrope tako poudarjajo nacionalne interese?
Narodi Višegrajske skupine (Čehi, Madžari, Slovaki, Poljaki) so »v času SZ doživljali svoj položaj okupiranega območja. Danes so se /…/ znašli v svobodi, s pravico suverenega odločanja, z vladavino skrajno nacionalističnih strank – in zašli v drugo skrajnost. Sedanja politika jih oddaljuje od skupnih evropskih vrednot in jih usmerja v nacionalno samozadostnost. To je v nasprotju s časom«, ki je »usmerjen v vedno tesnejše povezovanje.
- Na Zahodu pa brexit V. Britanije…
… zaradi česar »bo Britance še zelo bolela glava. /…/ Nekateri znaki kažejo na razdruževanje V. Britanije« ki je, prej »velika svetovna sila, izgubila precejšen del svoje nekdanje moči. /…/ Zdi se mi, da je za večino Slovencev brexit pomenil predvsem opozorilo, da je treba EU utrditi.«
- Kje utrditi EU, kaj spremeniti?
Utrditi je treba finančno področje, poleg monetarne unije z evrom razviti – kot kapo – še skupni fiskalni (davčni, proračunski) sistem in skupno zakladnico EU.
»Poleg tega evropska komisija vodi politiko varčevanja in discipliniranja, ki prizadeva predvsem države evropskega juga, na način, da se ohranjata stabilnost in dohodkovna rast /…/ severa« in razvojno zaostajanje juga. Poenotiti bo treba kriterije socialne varnosti.
»V Višegrajski skupini in še nekaterih državah ni pripravljenosti za reševanje nekaterih vprašanj« (- migranti?) »v razvitih članicah pa /…/ za solidarnost. Očitno je treba najti nove razvojne kompromise.«
- Evroskepticizem?
»Danes prevladuje splošno nezaupanje v institucije političnega sistema in ljudi, ki smo jih izvolili, da delujejo /…/ v našem interesu. Vse raziskave javnega mnenja kažejo podobne rezultate za vlado, parlament, posamezna ministrstva, vse je negativno.
(- Z raziskavami javnega mnenja se je ukvarjal njegov brat Niko Toš, http://www.cjm.si/ . B.M.)
- Gasilci imajo dobro javno podobo.
»To je res /…/ tako kot moj vnuk, ki je študent prava in prostovoljni gasilec, sredi noči skočijo iz postelje in hitijo na pomoč ljudem v nesreči. /…/ Tudi policisti imajo dobro ime, pa še kdo. Politične ustanove in državna uprava pa že dolgo niso več uvrščene med nosilce ugleda.
- EU pri nas nima ugleda?
»Da. /…/ ker za vse svoje napake radi krivimo organe EU. Svojo odgovornost preusmerjamo /…./ Seveda pa ustanove EU ne delujejo brez – mnogih – napak.«
- Evroskepticizem, strah, nezaupanje …
»Mene zanima zlasti to, kako takšno negativno držo preseči«, kako »strah pred prihodnostjo spreobrniti v optimizem /…/. Pred očmi je dobro imeti kaj velikega. Evropa ima 500 milijonov prebivalcev, je organizirana civilizirana skupnost. V tej skupnosti zavožene ideologije ne morejo postati večinske. Ksenofobija, oblastniški, na nacionalizem oprti interesi, zapiranje med državne meje pred vplivom drugih /…/. Takšne trende moramo obrniti /…/ s koraki, ki bodo spremenili način takšnega mišljenja in delovanja.«
- Bili ste veleposlanik na Bližnjem Vzhodu. Zakaj begunci od tam?
»Izraelsko-palestinski konflikt je …/ mati vseh konfliktov, ki nastajajo v tem prostoru, je najdaljši, najbolj grob in umazan, vsi vedo zanj, pa svetovna politika nič ne stori, da bi ga končala /…/ To velja tudi za našo državo, ki se je osamosvojila na podlagi pravice do samooodločbe narodov, to pravico pa danes drugim narodom priznava le deklarativno. To je posledica zlaganosti /…/ v odnosu do načel, morale in mednarodnega prava«.
»Tam (na B. Vzhodu) vojna vse bolj dobiva dvostransko naravo. V koaliciji proti Islamski državi nastopa okoli 60 držav, v resnici pa vojno nadzorujeta zgolj /…/ ZDA, na drugi pa Rusi. Gre za spopad za geostrateško gospostvo na tem velikem teritoriju.« EU se praviloma pridružuje ZDA, kar je povezano s »celovitim odnosom do Rusije.«
- Koliko lahko prispevamo k zunanji politiki EU?
»Prispevek države z dvema milijonoma /…/ ni treba biti nič manjši od prispevka države z /…/ več milijoni /…/. Vsak narod v Evropi je tako velik, kolikor so veliki njegovi premisleki in predlogi za skupen evropski razvoj. Naša moč v EU« je lahko zgrajena »na prepričljivi argumentaciji in poglobljenosti naših razvojnih predlogov.« Tu pa žal nismo močni. »Ni dovolj samo govoriti, da se mora Evropa graditi v smeri federacije«, ampak v zahodnem delu Evrope iskati sporazum in soglasje za prihodnost.«
- Torej perspektiva je v EU?
»Natanko tako. Za slovensko državo ne vidim nobene druge perspektive kot aktivno članstvo v EU. To je naš dom, ki pa glede vsebine odnosov še ni v celoti zgrajen.

KONTEKST, REKONTRUKTIVIZEM; SFRJ, SRS, 1945 – 1990, 80. LETA, RS 2016

Za nekatere spomini, za druge odkritja.
T. Keršmanc, M. Černoga, Nedeljski, 2.11.2016
Nikoli jim ni bilo bolje? Razstavo v Muzeju novejše zgodovine v Lj. s podnaslovom Modernizacija vsakdanjega življenju v socialistični Jugoslaviji so najprej – 2014 - postavili v beograjskem muzeju http://www.mij.rs/ , kjer so jo.
Ana Panić, kustosinja, http://mij.academia.edu/AnaPanic ki se ukvarja s temo, ki vzbuja nostalgične občutke, pravi, da so želeli spodbuditi kritični razmislek o skupni preteklosti v letih 1945 do 1990, o pozitivni in negativni dediščini ter njenem vplivu na identitete držav, ki so nastale iz SFRJ https://sl.wikipedia.org/wiki/Socialisti%C4%8Dna_federativna_republika_Jugoslavija.
Razstava gostuje v drugih ('republiških') muzejih, ki soustvarjajo njeno vsebino z dodajanje gradiva iz lastnih zbirk in, ki so ga dobili z zbiralno akcijo od maja 2016 - predmetov, večinoma domačega izvora, o vsakdanjiku v SRS https://sl.wikipedia.org/wiki/Socialisti%C4%8Dna_republika_Slovenija .
V prvem delu je prikazan ritem življenja, zasebno in poklicno življenje »od vpisa v vrtec, šolanja, sprejema med pionirje in v mladinsko organizacijo, odhoda v JLS, zaposlitve, počitnic, vselitve v nov stanovanje, pa vse do upokojitve. Na ogled so še arhivski filmi, npr. s pričevanjem ljudi različnih poklicev, od rudarja do tajnice.
Drugi del – ritem leta – predstavlja 6 »praznikov (novo leto, dan žena, praznik dela, dan mladosti (25.5.), dan borca (4.7.) in dan republike (29.11.)« (- Dodajmo še dan vstaje, 22.7. https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_vstaje_naroda_Slovenije, B.M.)
Kustosinji v ljubljanskem muzejuhttp://www.muzej-nz.si/ , Nataša Strlič in Katarina Jurjatovič, pravita, da je odziv obiskovalcev na razstavi zelo dober.
V knjigo vtisov je ena od obiskovalk zapisala, da so ji prišle solze v oči »od lepih spominov. /…/ ob pogledu na osnovnošolsko spričevalo, /…/ kartice Podarim – dobim.« (- Drugim morda ob:)
- plakat za pionirski dan, junij 1948,
- pionirska modra kapica in rdeča rutica,
- brigadirska bluza, oz. jakna, MDB v Novem Beogradu, 1969,
- prenosni televizor Minirama, Iskra (Kranj),
- stari gospodinjski aparati (Iskra, Gorenje…),
- stol Rex, Stol Kamnik, Niko Kralj, https://sl.wikipedia.org/wiki/Niko_Kralj
- kuhinja, 70. leta 20. stol., Marles,
- pohištvo, Brest Cerknica,
- dnevna soba,
- bambola, punčka v najlonski oblekci, za v spalnico, iz Trsta
- smuči planinskih enot JLA Elan,
- otroške smuči Elan (Begunje)
- igrače Mehanotehnika Izola,
- osnovnošolska torba,
- delovni kotiček tajnice,
- obutev Borosana, za ženske v »stoječih poklicih – vzgojiteljice, natakarice, prodajalke, medicinske sestre, kuharice, frizerke, stevardese…«
- obleka tovarne Mura (Murska Sobota),
- kolo pony, Rog, od srede 60. let,
- moped colibri, Tomos (Koper),
- plakat za avto Zastava 101, »brz jer živimo brzo« (Kragujevac),
- plakat za avto Renault 4 (katrca, IMV Novo mesto),
- počitniška oprema, hladilna torba, kopalni copati Jugoplastike Split,
- Vučko, maskota zimskih olimpijskih iger v Sarajevu,
Ljubljanski muzej bi rad v nadaljevanju zbiralne akcije dobil še naslednje:
- doma narejene žoge,
- stripovska revija Zvitorepec, Miki Muster,
- šuškavac, dežni plašč iz plastike, (iz Trsta),
- kavbojke (tudi od tam),
- moške kopalke,
- štafeta mladosti …
Razstava http://www.muzej-nz.si/?p=5760 bo v Lj. odprta do junija 2017.
(- Publikacija avtorjev razstave: http://documents.tips/download/link/katalog-nikad-im-bolje-nije-bilo. B.M.)

Umetnost osemdesetih, prvič.
M. Colner, Dnevnik, 2-11-2016
Razstava Novi prostori, nove podobe v Moderni Galeriji v Lj. http://www.mg-lj.si/ je prva od treh o likovni umetnosti pri nas v 80. letih
Desetletje pred razpadom Jugoslavije, po smrti J.B. Tita (1980) piše Miha Colner, je bilo zaznamovano »z nenehno gospodarsko kriz, spreminjanjem socialističnega ustroja v tržno naravnano družbo, razširitvijo popularne kulture in vzpostavljanjem /…/ umetnostne infrastrukture.« Vse to se je odrazilo »v umetniški produkciji«.
Kustosinji Asta Vrečko in Marina Malešič sta izpostavili zlasti »likovni akademizem«, ne pa vse »izredno razvejane kulturno-umetniške scene«. Večina del »temelji na tradicionalnih medijih, ki so /…/ v galerijskem kontekstu še vedno močno prevladovali. To je bil pač čas tranzicije od visokega modernizma v sodobno umetnost, kot jo poznamo danes.«
V 80. letih so bile ključne (kulturne) manifestacije in institucije pri nas: Koroški likovni bienale, kiparska kolonija Forma viva ter Trajni delovni skupnosti - zdaj je zasebni zavod - Equrna, za likovno umetnost in Dessa, za arhitekturo.
Predstavljeni primeri iz tiska in TV oddaj omogočajo potopitev v duh tedanjega časa, npr. o podpisu pogodbe kostanjeviške Forma viva in Belinke, kar kljub socialističnemu leporečju pokaže, da so takrat podjetja v kulturo vlagala več kot (zdaj) v času tržne ekonomije.
Nove tendence »glomuroznih 80. let« pokažejo barvita dela velikih dimenzij, naslednikov abstraktnosti in konceptualizma ter delno vrnitev k figuraliki in intimi: sanjske slike Metke Kraševec, ekspresije Andraža Šalamuna, reliefi Jožeta Slaka -Đoke, težke lesene skulpture Luja Vodopivca in lahkotnejše kovinske Dube Samobolec. Novo umetnost zastopa skupina IRWIN in V.S.S.D. z razstavo v Galeriji Škuc – 1986.
Ta dela nudijo vpogled v ustvarjanje v takratnem času, »z zdrave časovne distance«, a »prenesena v muzejski kontekst /…/ nimajo več enakega družbenega naboja«. Avtorici razstave, piše M-C. se »izogneta političnemu mitu o 80. letih in se osredotočita na vizualne impulze /…/ iz dominantne popularne kulture kot tudi iz obrobne visoke umetnosti. Umetnost je lahko le takšna, kakršen je kontekst prostora in časa, ki jo obkroža in odreja.«
(- Tako ustvarjalcev kot gledalcev. B.M.)

(Ne)rekonstrukcija vlade. Vsi Cerarjevi možje.
A. Hreščak, Dnevnik, 2.11.2016
Svoj komentator o predsedniku vlade RS Mira Cerarja začne Anja Hreščak z mislimi filozofa Herberta Spencerja o preživetju s prilagajanjem http://victorianweb.org/philosophy/socdar.html .
Po dveh letih dela vlade http://www.vlada.si/ se premier zaveda, da ne sme kazati politične šibkosti in pustiti, »da mu opozicijski lider (J.J.), ulica ali /…/ komercialne televizije narekujejo agendo. Četudi izpostavljajo marsikatero resnico.
Navsezadnje doktor prava ne more ostati ravnodušen, ko želi njegova notranja ministrica s predlaganim zakonom pohoditi ustavo, deklaracijo in konvencijo o človekovih pravicah« ter še nekaj drugih mednarodnih dokumentov »in na orbanovski način rešiti najbolj akutno evropsko vprašanje«, (migrantsko).
Priznal je, da je »nesrečen« zaradi odločitve ustavnega sodišča, ki od šolskega ministrstva terja, da uredi financiranje (zasebnih, osnovnih) šol.
Druga ministrica, ekonomistka, naj bi v dveh mesecih odpravila vse težave zdravstvenega sistema.
Infrastrukturni minister naj di zgradil drugi tir (v Koper), a zasebnika z denarjem ni na vidiku.
Minister za javno upravo se spogleduje z ekonomijo delitve (Uber ipd.), še brez zakonske osnove.
»Črpanje evropskih (EU) sredstev je na najnižji ravni doslej, kadrovski spopadi za vrh slabe banke (DUTB) in SDH (uprava državnih podjetij) se nadaljujejo.
V parlamentu grozi interpelacija ministrici za delo, ki mora reorganizirati centre za socialno delo, po spornem odvzemu otrok (na Koroškem). Komentatorka namiguje na »prvo žrtev morebitne rekonstrukcije vlade«, s katero bi zadal udarec najmanjši koalicijski stranki (Desus), pomiril opozicijo (SDS, NSi, ZL) in dal javnosti signal, da bo za nezakonitosti nekdo odgovarjal.
»S tem bi odvrnil pozornost od vrste sistemskih težav«, piše komentatorka in zaključi, da so novinci na sceni (Cerar&comp.) od starih političnih mačkov »prevzeli vrsto politikantskih manir. Da bi /…/ preživeli – do naslednjih volitev.«

PREBERITE, POIŠČITE, OBIŠČITE, PRISLUHNITE, PREMISLITE

Kako postati najboljši? Osreči zaposlene!
Katja Kovič, Svet kapitala, (Delo), 4.11.2016
Poslovni in življenjski priročnik avtorja Charlesa Duhigga http://charlesduhigg.com/about/ Pametnejši, hitrejši, boljši je v sodelovanju z založbo Umco izdala Slovenska industrija jekla SIJ.
»Pri branju te knjige sta obvezna pripomočka svinčnik in ravnilo, saj lahko od nje odnesemo veliko«, pravi Petra Lesjak Tušek, Društvo novinarjev Slovenije, ki še meni, da knjiga »v dobi digitalizacije ni ogrožena« in jo »bomo v prihodnje dojemali kot sredstvo kontemplacije in spoznanja.«
Priročnik v osebnih zgodbah razkriva, kako spremeniti samega sebe, saj uspeh ni tako daleč kot se zdi.
Aleksander Zadel, Inštitut za osebni razvoj, https://aleksanderzadel.wordpress.com/ je pohvalil oba izdajatelja in urednika Sama Ruglja za pogum, »saj je Slovencem težko svetovati, 'ker že tako ali tako mislimo, da smo najpametnejši in najboljši na svetu.'«
»Resnica /…/je drugačna. Ljudje najraje ostajamo pri ustaljenih navadah. /…/ ker tako prihranimo veliko energije. Kreativna pot /…/ pomeni /…/ izčrpanost. Žal pozabljamo, da je učenje zabavno, in le v zabavnem in prijaznem okolju smo lahko učinkoviti in produktivni. Tako okolje je edino, ki prinaša dolgoročen uspeh podjetja in njegovih zaposlenih.«
Denis Mancevič, SIJ http://www.sij.si/, ljubitelj tiskane besede, trdi, da pri nas manjka kritičnega bralstva dobrih poslovnih knjig in želi spodbujati bralsko kulturo, tudi s tem priročnikom:
»Knjiga, ki govori o pozitivni naravnanosti do produktivnosti, kreativnosti in uspeha, je obvezno branje za vse vodilne kadre /…/ saj bomo le tako s kupnimi močmi dosegli še večji uspeh.
Samo Rugelj http://www.umco.si/slo/podjetje/ pa je pojasnil sodelovanje s podjetjem SIJ v projektu, v katerim »premišljeno gradimo izbor knjig, ki drugače ne bi izšle v slovenskem jeziku. Zaradi /…/ šibkega slovenskega založništva so založniki prisiljeni prilagajati poslovne modele.«

 


NA VRH STRANI  I  ARHIV POGLEDOV  I  NOVICE

 

   

Neodvisni sindikat delavcev
Ljubljanske univerze

Kongresni trg 12, Ljubljana
telefon 01.2418.554
email sindikat@nsdlu.si

 
 
 
   
 
 
 
Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze, Kongresni trg 12, Ljubljana, telefon 01.2418.554, design&development LSD