Kontakt

Kazalo
 
  Domov|Novice|Pogledi|Vse o sindikatu|Ugodnosti članov|Pravna pomoč|Povezave|Predpisi NSDLU|Pišite nam|Peticije|New  
 
 
Aktualno
Arhiv pogledov
Pogledi 10/2016
Pogledi 9/2016
Pogledi 6-7/2016
Pogledi 5/2016
Pogledi 4/2016
Pogledi 3/2016
Pogledi 2/2016
Pogledi 1/2016
Pogledi 11/2015 - 12/2015
Pogledi 10/2015
Pogledi 6/2015 - 9/2015
Pogledi 2/2015 - 5/2015
Pogledi 1/2015
Pogledi 12/2014
Pogledi 10/2014 - 11/2014
Pogledi 1/2014 - 3/2014
Pogledi 2/2013 - 5/2013
Pogledi 12/2012 - 1/2013
Pogledi 5/2012 - 11/2012
Pogledi 10/2011 - 5/2012
Priloge
Arh
New
Pogledi
 
   
  Infotag: Pogledi/Arhiv pogledov/Pogledi 6-7/2016
   
  Pogledi 6-7/2016




 

Junij 2016


Pri pripravi je v okviru študijske prakse sodelovala Lucija Matko,
študentka FF UL.

Študent naj bo?

Se še splača študirati. Sonja Merljak, Delo, 5.6.2016
Avtorja knjige The future of profession https://global.oup.com/academic/product/the-future-of-the-professions-9780198713395?cc=us&lang=en& Richard in David Susskind napovedujeta, da v prihodnosti, poklicev kot so zdravnik, učitelj, arhitekt, pravnik, sploh ne bomo potrebovali. Podatki raziskave kažejo, da je bilo leta 2014 med mladimi (20-34 let) s srednješolsko izobrazbo, zaposlenih 62,5%, z visokošolsko izobrazbo pa 74,3%. Višja izobrazba še vedno pomeni večjo zaposljivost in tudi višjo plačo. Država mora vzpodbujati sposobne mlade, da študirajo in hkrati navezujejo stike z morebitnimi delodajalci.

Slovenija ima talent. Mitja Sardoč, Delo, 29.6.2016
Problematika talenta med dvema globalnima fenomenoma neoliberalnih politik.
Thomas Jefferson, tretji ameriški predsednik in glavni avtor ameriške deklaracije o neodvisnosti, je 28. oktobra, leta 1813 v svoji osebni korespondenci opozarjal na problematiko umetne aristokracije, ki temelji na bogastvu in rojstvu. Kot je zapisal je potrebno preprečiti premoč, ki jo imajo posamezniki zaradi svojih podedovani priviljegijev. Namesto psevdoaristokracije, predlaga naravno aristokracijo, ki temelji na vrlinah in talentih.
T. Jefferson: ''Naravna aristokracija se mi zdi kot najbolj dragoceno darilo narave učenju, zaupanju ter upravljanju družbe.''
Vendar tudi ob talentih naletimo na zagate. Eno izmed vprašanj, ki se pojavlja je ali so talenti sploh pravični. Zagovorniki egalitarizma pravijo , da je talent naključen oz. prirojen. Ker gre za nekakšno naravno loterijo si posameznik ne zasluži rezultatov talenta. Razlogi za nevtralizacijo talentov: talent je rezultat dejavnikov, ki so izven volje posameznika, redkost oz. neenaka porazdelitev talentov, pripoznavanje talentov je odvisno od družbe oz. kulture, neprenosljivost talenta.
Kakor opozarja profesor bioetike na Princetonu Peter Singer, talent nagrajuje srečne, ki podedujejo tiste sposobnosti, ki jim omogočajo, da opravljajo zanimive in donosne kariere.
Na eni strani gre torej za odprtost talentov vsem družbenim položajem, na drugi strani pa naj bi bila nacionalizacija talentov v nasprotju s pojmovanjem ideje poštenih enakih možnosti.

Nagrada za množičnost, kakovost se ne izplača. Blaž Močnik, Tina Kristan, Delo, 29.6.2016
Na univerzah največ denarja dobivajo manj kakovostni in množični študijski programi, ki dajejo slabo zaposljive kadre. UP https://www.upr.si/sl/ bo v l. 2017 dobila več kot 14% poviška, ljubljanska (UL) in mariborska (UM) pa 6%.
Prikrajšana pa bo - za 5% - UNG http://www.ung.si/sl/ ker nima tako množičnega vpisa. Na lestvici Round University Ranking http://roundranking.com/ , ki upošteva poučevanje, raziskave, mednarodno vpetost in finančno vzdržnost, je UNG na 203. mestu. Na pedagoškem področju je celo na 87., kar je izjemen rezultat če upoštevamo, je univerza presegla institucije velikih mest, kot so Padova, Gradec in Trst. Vendar država nima posluha za najboljšo slovensko univerzo.
Danilo Zavrtanik, rektor UNG pravi, da upa, da bo država priznala in popravila svojo zmoto, glede dodeljevanja sredstev univerzam.
Ministrstvo http://www.mizs.gov.si/ sicer že pripravlja novelo zakona o visokem šolstvu, kjer bo pri financiranju visokega šolstva upoštevana tudi kakovost študijske, umetniške, raziskovalne dejavnosti in stopnja zaposljivosti diplomantov.

Konfucijevi dijaki za Zahod vir prihodkov. Zorana Bakovič, Delo, 9.6.2016
V Pekingu je 9.5 milijona dijakov opravljalo znameniti gaokao , izpit, ki je pogoj za vpis na kitajske visoke šole. Mest za študente je več kot 7 milijonov, vendar je konkurenca ogromna. Za goljufanje na tem izpitu, lahko posameznik dobi tudi 7-tno zaporno kazen.
L. 2015 se je na gaokao prijavilo 20 tisoč manj dijakov kot prejšnje leto. Razlog je v tem, da niso zadovoljni s kakovostjo kitajskih univerz in se raje odpravljajo študirat v tujino. Čedalje več Kitajcev se šola v tujini, toda po statističnih podatkih se jih vrne samo okoli polovica. Poleg Amerike, se jih veliko odloči za Evropo, ker ta ponuja cenejši študij.

Izpiti in bube. Zorana Bakovič, Delo, 17.6.2016
Goljufanje na različnih preverjanjih znanj ni nič nenavadnega, pojavlja se v vseh družbah.
V začetku maja so morali na univerzi Rangsit (Tajska) odpovedati sprejemne izpite, ker so pri goljufanju s pametnimi urami in očali zasačili tri dijake. ''Zdaj je sezona bub /…/, ki jih imajo dijaki na sprejemnih izpitih za gimnazije ali fakultete zataknjene v ušesa ali vgrajene v okvir očal''.
Na Kitajskem je začel veljati zakon, ki določa, da je lahko posameznik, za goljufanje na izpitu, kaznovan z do sedmimi leti zapora. Eden od razlogov za takšno početje je, da danes izobrazba predstavlja proizvod, nekaj kar se kupi in nato proda. Tu se je tudi izgubil smisel učenja in znanja.

Centimeter pameti, meter logistike. Vojko Urbančič, Delo, 14.6.2016
V Zürichu so odprli enajsto izdajo evropskega popotniškega bienala sodobne umetnosti Manifesta. Tema je denar, naslov pa je: Kaj ljudje počnejo za denar: nekatera skupna podjetja. Vodja je umetnik Christian Jankowski, ki odgovarja na vprašanje, kako nekdo postane umetnik mimo običajnega spoznavanja teorije in prakse na akademiji:
'' Odraščal sem v času, ko je jugoslovanska družba šla skozi mitizirana in fatalna osemdeseta...To je bil čas, ko je kultura zadnjič imela samoumevno in pomembno družbeno vlogo...Ko je prišel čas za študij, sem, zaradi ljubezni do književnosti, vpisal arheologijo. Izogniti sem se hotel negativnim aspektom strokovne socializacije in sem se odločil ostati na robu tega ambienta, ki sem ga skozi družinski primer predobro poznal.''

Informacije so moč; ideje s srcem

Pisma Bralcev in odmevi. Borka Jerman Blažič, Delo, 29.6.2016
Besede Pavla Gantarja, objavljene 29. 6. v Delu kot izjava dneva, so neresnične. Internet se je rodil, novembra 1991 na Institutu Jožef Štefan. Raziskovalce Slovenije je oskrboval s storitvami do junija 1992. Arnes je bil ustanovljen maja 1992, v tistem času pa sta internetna linija in domenski strežnik na Institutu Jožef Štefan že omogočala uporabo raziskovalcem Instituta in UL in UM.

Korupcijska kloaka. L. Jakše, Delo, 29.6.2016
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar, tudi podpredsednik vlade, želi speljati direktorat za informacijsko družbo z ministrstva za šolstvo, znanost in šport (MIZŠ) pod svojo streho. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za zgrešeno potezo, podjetja, ki si obetajo svoj delež pa seveda potezo podpirajo. Ministrstvo bi v tem primeru prejelo ves proračun za nabavo IKT opreme (okoli 100 milijonov evrov letno), do leta 2020 pa še ves denar, ki je namenjen za informacijsko družbo (100 milijonov).

Ideje moramo iskati in razvijati s srcem. Primož Zupan, Delo, 24.6.2016
Idejni menedžer Primož Zupan ugotavlja, da smo Slovenci kot družba trenutno na preizkušnji, ker določenih vrednot nismo hoteli ali pa znali razširiti na kritično maso družbe. Razmišlja kakšna bo naša družba čez 25 let. Do leta 2041 se bodo v ospredje vrnile vrednote, kot so, skrb za sočloveka, dostojanstvo, svetost obljube, ki jo daš človeku. To so vrednote, ki krepijo zaupanje, etiko in moralo.
Opaža, da je pri nas še ogromno potenciala, ogromno uporabnih in neverjetnih idej, ki bi jih bilo vredno razviti. Tudi v šolskem sistemu se je začel kazati pomen vsakega posameznika. Kaj lahko posameznik prispeva k okolju, svetu, družbi.

Zgodbe, ki jih ni v notah. Tanja Jaklič, Delo, 18.6.2016
Marko Letonja velja za enega med najuspešnejšimi slovenskimi dirigenti na tujem. Skoraj 13 let je bil umetniški vodja Slovenske filharmonije. Danes je šef dirigent in glasbeni direktor Filharmoničnega orkestra v Strasbourgu ter umetniški direktor Tasmanskega simfoničnega orkestra.
Prva skladba koncerta na Ljubljana festivalu bo Burleska Vita Žuraja. Burleska je druga skladba tega avtorja, napisal jo je med študijem na Glasbeni akademiji v Ljubljani.
M. Letonja pravi, da se mu zdi velika stvar, da je nekdo uspel na področju, ki je v Sloveniji veljalo za hermetično. Je eden izmed redkih, ki mu je uspelo skladbo plasirati na tuje trge, kar sicer ni nujno v povezavi s kakovostjo. Vito je človek, ki zna, v tem času, ko so komunikacija in mediji zelo pomembni, stvari drugače obrniti.
V. Žuraj je razvil računalniški program, ki deluje kot digitalni asistent za notacijo. Poleg tega je uspel razviti tudi svoj glasbeni jezik. Letonja na vprašanje glede treme, odgovarja, da se je ta po tridesetih letih kariere spremenila v pozitivno vznemirjenje in veselje do skupnega muziciranja.

Svet in dom; ženske, moški; otroci; tovarna; na svoji zemlji

Slovencem v obljubljeno deželo sledile – sestre. Razstava v NUK.
Helena Peternel Pečauer, Delo, 30.6.2016
Helena Janežič, Veronika Potočnik in Špela Velikonja so v NUK http://www.nuk.uni-lj.si/ , pripravile razstavo na temo žensk, ki so se v začetku 19. stoletja izselile v Ameriko. Kot vir za razstavo so avtorice uporabile D-fond (zbirka tiskov Slovencev, ki živijo izven meja Slovenije). Zanimala jih je slovenska periodika, literatura, koncertni listi, jedilni listi ipd. Namen razstave je osvetliti življenje žensk, ki so se uveljavile v ZDA in tam širile in ohranjale nacionalno zavest. Ena izmed teh žensk je bila Marija Krek (Micka, kasneje Mary). V Ameriko je odšla skupaj z mamo, bratom in sestro. Kljub temu, da si je tam ustvarila dom, se poročila in imela sina, je skozi jezik, kulinariko in kulturo, ohranjala slovensko zavest.
Antonija Baraga velja za prvo uradno slovenko v ZDA. Na pot je odšla leta 1837, s svojim bratom, škofom Friderikom Barago. Oba sta bila dobro izobražena, saj sta, od smrti staršev naprej, živela pri profesorju Juriju Dolinarju, ki je poskrbel za njuno izobraževanje. Antonija je bila zaročena z Matijo Čopom, vendar je ta že pred poroko umrl. V Philadelphiji je ustanovila dekliški inštitut, kasneje tudi v Rimu. Umrla je v Ljubljani.
Amerika je v tistem času veljala za obljubljeno deželo. Kasneje začne prevladovati miselnost, da je bolje ostati doma, kot pa se izseliti. Največ nevarnosti naj bi v tujini prežalo na ženske. Pred tem so svarili časopisi, cerkev in država. Jakob Aleševec izda delo na to temo, z nasovom ''Ne v Ameriko!. Celo v Bleiweisovih novicah zasledimo zgražanje nad temi ženskami in njihovim nevarnim početjem.
Kljub temu pa to ni vplivalo na Apolonijo Pirc, Marijo Trobec, Katko Zupančič, Marie Prisland in druge številne ženske, ki so se izselile, da bi našle boljše življenje v ZDA.
Marie Prisland se je zavzemala za slovensko skupnost, ohranjanje tradicije in predvsem boljši položaj žensk. Ustanovila je Slovensko žensko zvezo https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_%C5%BEenska_zveza , ki deluje še danes.
M. Prisland: ''In vendar: ali stoji kje le najmanjši spomenik tem največjim junakinjam? Po celem svetu se postavljajo krasni spomeniki padlim vojakom in junakom največjega klanja, kar ga pomni zgodovina-a od matere, njenega trpljenja, njenega žalovanja, pa ni nič omenjenega nikjer...Naša zgodovina je je zgodovina mož.''

Kobilica, Prenner in še Cankar kot pobuda. Tanja Jaklič, Delo, 22.6.2016
Sinoči so v Podbrezjah odkrili prvi kip slikarke Ivane Kobilca. (1861 – 1926) https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivana_Kobilca. Poleg kipa je kulturno društvo Tabor Podbrezje uredilo park in oblikovalo celostno podobo Ivanine poti. Prva dama slovenske likovne umetnosti je ob 90. obletnici smrti, dobila prvo javno obeležje, ki ga je izdelal kipar Mirsad Begić. Za lokacijo v Podbrezjah so se odločili, ker je slikarka v tem kraju preživljala svoja poletja, ter tam ustvarila svoje najprepoznavnejše delo Poletje. (- Ta slika je bila l. 2012 najbolj priljubljena med obiskovalci Narodne galerije http://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/najljubse-umetnine-po-izboru-obiskovalcev?id=1541 . Polonca, 38, raziskovalka: 'Junij, popoldne, sonce, svežina.'. Danaja, 20, študentka: 'Preprosta, sončna, iskrena.' B.M.)
Odkrili bodo tudi doprsni kip Ljube Prener (1906-1977 https://www.cosmopolitan.si/samo-zate/dr-ljuba-prenner-pozabljena-odvetnica/ ), političarke, odvetnice in pisateljice, ki je po vojni branila politične nasprotnike nove oblasti in opozarjala na številne proceduralne neprevilnosti ter nehumanost v postopkih. Je avtorica kriminalnega romana Neznani storilec. Leta 1943 je bila v Drami uprizorjena njena komedija Veliki mož. Pravili so ji 'ženska v moških oblačilih'. Kiparsko pobudo so podali v Zboru za republiko. (ZR, https://sl.wikipedia.org/wiki/Zbor_za_republiko.)
V ZR so opozorili na slab odnos države do pisatelja Ivana Cankarja in predlagali, da se mu na Kongresnem trgu v Lj. postavi spomenik, primeren njegovi veličini. https://eucbeniki.sio.si/slo9/2395/index1.html

Spomini na čas, ko so bonbonom še rekli bomboni. Saša Bojc, Delo, 29.6.2016
V Slovenskem etnografskem muzeju http://www.etno-muzej.si/ za razstavo o bombonih naše mladosti zbirajo gradivo in ustno izročilo.
Visoki C je bil leta 1968 prvi jugoslovanski bonbon s tekočim polnilom, Herba je tekmica slavni Ricoli, sadna karamela Fru Fru pa je bila med otroki iz 70. in 80. let znana tudi po Mežkovi pesmici. (http://www.rtvslo.si/mojvideo/avdiovideo/stare-reklame-fru-fru/1381/) . Sladkarije so bile v tistem času nekaj izjemnega, ve povedati, gospa, rojena 1953, ki je prispevala za novembersko razstavo o Šumiju. Njena mama je bila tam zaposlena kot delavka na oddelku za bombone in čokolado, vendar podjetje sladkarij nikoli ni podarilo delavcem.
Janez Bogataj, FF UL, se spominja osnovnošolskih dni, ko je v Šumiju delala prijateljica njegove mame, kot poslovodkinja. Po pouku so skupaj s sošolci pogosto šli tja in dobili so, še tople, obreznine napolitank.
Tovarno slaščic Šumi je l. 1876 ustanovil France Šumi, kasneje se je razširila v Tovarno kanditov in slaščičarskih izdelkov Josephine Schumi v Ljubljani. Izdelovali so kompote, bonbone, marmelade, sladkorne figure, malinovec in tudi sladkorne kroglice, ki so jih homeopati kupovali za svoja zdravila. Leta 1917 jo Josipinina hči in jo preimenuje v Tovarno kanditov in slaščičarskih izdelkov, prodaja likerjev in žganih pijač v steklenicah Schumi. Leta 1936 lastnik postane njun sin. Tovarniško delo je bilo težko in plačilo nizko. Ženske so delale na treh oddelkih, čokoladnem, tistem kjer so delali bonbone in zavijalnem. Na zavijalni oddelek so prišle le izbranke. Ob izhodu iz tovarne je vratarica pazila, da delavke ne bi odnesle ven kakšnega koščka sladkarije. Leta 1969 se Šumi pridruži podjetju Žito. Od leta 2008 in še danes v Krškem deluje kot del koncerna Podravka.
(- Lokal Šumi – stavbo so pred leti podrli - je bil v 70- in 80- letih tudi eno od shajališč alternativcev http://www.mladinsko.com/data/upload/sumi_in_sumijevci.pdf, B.M.)

Iz drugega sveta in drugega jezika. Tanja Jaklič, Ženja Leiler, Delo, 11.6.2016
Kristalni čas Lojzeta Kovačiča https://sl.wikipedia.org/wiki/Lojze_Kova%C4%8Di%C4%8D je vrhunska literarna mojstrovina največjega slovenskega pisatelja 20.stoletja. 23. 6. 1991, ko je potekala prva podelitev nagrade kresnik, je bil nagrajen je bil ta roman. Avtor, L. Kovačič, se je rodil v Švici in je v Slovenijo prišel leta 1938, ko mu je bilo deset let.
Gre za avtobiografski roman, napisan v obliki dnevnika. Avtor se z refleksijami in reminiscencami vrača v otroštvo, na različne življenjske postaje, sooča se z boleznijo, smrtjo premišljuje o ljubezni ipd.
Tina Vrščaj meni, da je Lojze Kovačič največji slovenski pisatelj 20. stoletja.
Prav tako Tom Virk ocenjuje ta roman za vrhunec slovenske proze nasploh.
(- Roman, objavljen pri založbi Beletrina in tudi v podlistku Dela, z izbranimi citati predstavljamo v Pogledih. B.M.)

Najboljši filmi šele prihajajo. Ženja Leiler. Delo, 22.6.2016
Ko o filmu piše Marcel Štefančič, jr., je to lahko le eruditsko zabavno branje. https://www.dnevnik.si/1042741466 Slovenska kinematografija je, po številu posnetih filmov, ena najmanjših. V zadnjem času sicer ta številka narašča. Glede na njegovo najnovejšo filmsko knjigo Slovenski film 2.0, za obdobje od osamosvojitve pa do danes jih je bilo posnetih že 296. http://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174413000
Štefančič je svojo prvo filmsko knjigo, z naslovom Na svoji zemlji, izdal leta 2005. Gre za vodnik po slovenski filmski zgodovini (1931-2005). Leta 2013, je v knjigi Maškarada se posvetil obdobju od 1948 - takrat nastane prvi igrani celovečerec, Na svoji zemlji http://www.imdb.com/title/tt0040634/ - do 1990 (premierno prikazan še zadnji slovenski film, ki je nastal v nekdanji državi, Ječarji).

Zaljubljen v Gorenjsko. Mankica Kranjec. Nedelo, 19.6.2016
Stalni odpravnik poslov na veleposlaništvu Bolivarske republike Venzuele Wilmer Armando DePablos prihaja iz številčne družine, kar je tam https://es.wikipedia.org/wiki/Venezuela nekaj vsakdanjega; ima 5 bratov in sester. Njihova družba je matriarhalna in je dežela mladih ljudi. Polovica prebivalstva je mlajša od 27 let. K nam je prišel pred tremi leti. Pravi, da je rad tu. Geografske značilnosti Gorenjske https://en.wikipedia.org/wiki/Upper_Carniola ga spominjajo na domovino. Podobnosti vidi v hrani, navadah, temperamentu ljudi, so prijazni, umirjeni in gostoljubni. V vsakem kotičku Slovenije, lahko najdeš vljudne, ljubeznive ljudi, ki so naklonjeni tujcem. Za Ljubljano, pove, da se mu zdi toplo, prijetno, mirno mesto. Zanimivo se mu zdi to, da se Slovenci tako zelo navdušujemo nad njihovim jezikom. V svojo domovino se zelo rad vrača.

Slovenija in njeni ljudje pred 25 let in danes

Agencija, ki je soustvarjala samostojnost in ustvarja državo. Sonja Merljak, Delo, 20.6.2016
Slovenska tiskovna agencija https://www.sta.si/ : Pred 25. leti je objavila prvo novico, pet dni kasneje se je rodila Slovenija, dan zatem se je začela vojna. Prva novica prve slovenske tiskovne agencije je bila, da je začela delovati agencija, katere poslanstvo je posredovanje ažurnih, hitrih informacij medijem doma in po svetu. Zanimiva dejstva o STA: v 100-odstotni lasti države, servis drugim medijem in naročnikom, 300 vesti v slovenskem in 50 v angleškem servisu, 150 fotografij, 80 novinarjev in 13 dopisnikov, 200 naročnikov.
Dejan Verčič je bil prvi direktor STA. Začelo se je 20. junija 1991 z objavo prvih informacij. 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel temeljno ustavno listino, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. V tistem času je STA informacijsko podpirala osamosvojitev Slovenije, hkrati pa se je šele postavljala na noge.
V prihodnosti bi STA lahko odigrala pomembno vlogo, saj nas čakata združevanje in sodelovanje medijev, meni Vrečič.

Prvi slovenski Pulitzerjev nagrajenec. Brane Maselj, Nedelo, 19.6.2016
Prvi slovenski Pulitzerjev nagrajenec http://www.pulitzer.org/prize-winners-by-year/2016 je Srdjan Živulović, 56, http://www.mladina.si/176317/nedokoncana-zgodba-srdjana-zivulovica / fotograf, sodelavec agencije Reuters http://www.reuters.com/news/pictures , že od časov slovenske osamosvojitvene vojne. Leta 1989 je spremljal izgon Kurdov iz Iraka. Pred začetkom razpada Jugoslavije, je v Makedoniji (Skopje, 1989) posnel fotografijo, na kateri se skupina žensk, preriva za štruce kruha. Za to fotografijo http://www.kamra.si/sl/mm-elementi/item/delavski-boj-za-kruh.html je bil tudi nagrajen s strani tiskovne agencije Jugoslavije (TANJUG), saj je razkril prikrito tlečo krizo.

Ne predstavljamo si, kaj smo kupili s 43 evri plače. Miha Jenko, Delo, 24.6.2016
O trendih v zadnjih 25 letih z Genovefo Ružić, Statistični urada RS (Surs, http://www.stat.si/StatWeb/AboutUs/AboutStatOffice
Glede na podatke statističnega urada RS je neto mesečna plača leta 1991 znašala le 43 evrov, danes pa 1013 evrov (povečanje za več kot 2000%). Zvišale so se tudi cene, vendar za manj, to je 1219%. Plače so se realno povečale za 85 odstotkov. Pokojnine se realno višje za 48%.
Zaradi realnega zvišanja plač si lahko privoščimo več dobrin. Večji del plače lahko namenimo za druge dobrine, ne le za preživetje. Boljši standard ljudi se kaže tudi boljši kakovosti stanovanj, njihova povprečna velikost se je z 69, povečala na 81 kvadratnih metrov. Podatki za l. 2015 kažejo, da si ljudje si lahko privoščijo več počitnic ipd.
Glede na lestvico 1 do 10, smo ljudje zadovoljni za 7, kljub splošnemu pritoževanju Slovencev.
Glede praga revščine je stanje ostalo skoraj nespremenjeno, l. 1997, 14 % ljudi pod pragom revščine, zdaj pa 14.5, l. 2008 se je prag revščine celo znižal na 11.3%. Znižala se je stopnja tveganja revščine pri starejših. Povečala se je revščina družin z vzdrževanima otrokoma in enostarševskih družin.
Število brezposelnih je danes približno enako kot leta 1991. Danes smo precej bolj okoljsko ozaveščeni, danes ločeno zberemo 65% odpadkov, leta 2002 pa manj kot 10%.
L. 1991 je bila prevladujoča izobrazba prebivalstva osnovnošolska, danes pa srednješolska. Slovenija se vključuje v sam vrh EU, glede na delež mladih, vključenih v terciarno izobrazbo.

Povprečno stanovanje za ceno ene stoenke*. Božena Križnik, Delo, 17.6.2016
Leta 1991 je bil sprejet zakon, ki je povzročil prvo slovensko privatizacijo, ta je bila stanovanjska. Pred 1990 so bila stanovanja večinoma v lasti občin, držav in podjetij.
Po ugodnih pogojih, ki jih je določil zakon, imenovan po ministru Mihi Jazbinšku https://sl.wikipedia.org/wiki/Miha_Jazbin%C5%A1ek , je bilo prodanih več kakor 160.000 enot. Jazbinškova privatizacija je povzročila, da so lahko, tedanji imetniki stanovanjske pravice, odkupili stanovanje po zelo ugodnih cenah. V dveletnem obdobju, ki ga je za odkup določil zakon, je bila prodana približno polovica, za prodajo razpoložljivih občinskih stanovanj, za takojšnje plačilo kupnine in 60% popust pa sta se odločili skoraj dve tretjini kupcev.
(- * Stoenka, 101, stojadin, avto https://sl.wikipedia.org/wiki/Zastava_101 , jugoslovanske tovarne Crvena zastava, B.M.)

Za prijatelje. Zdenko Matoz, Delo, 18.6.2016
Tokratna Poletna noč (– prireditev poimenovana po najboljši slovenski popevki doslej: https://www.youtube.com/watch?v=-rU3vA2w8GU, B.M.) je namenjena pregledu glasbenih uspešnic, ki so nastale po letu 1991, na festivalih Slovenska popevka, EMA ter Melodije morja in sonca. V počastitev 25-letnici samostojne Slovenije so pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla, prepevali Nuša Derenda, Alenka Godec, Tanja Ribič, Anika Horvat, Helena Blagne, Katrinas, Eva Boto, Eroika, Slavko Ivančić, Marko Vozelj, Andraž Hribar, Faraoni, Anžej Dežan, Cole Moretti, Prifarski muzikanti in drugi. Med drugim bo moč slišati popevke
Za prijatelje https://www.youtube.com/watch?v=IP4tgAzQxGE,
Tih deževen dan
https://www.youtube.com/watch?v=UdC8sTnSHac ,
Energy, Šopek maka, Belo nebo, Zbudi se, Prisluhni mi, Lahko noč, Piran, Solinar
idr.
Poletna noč je nastala z namenom, obujanja spominov na bisere slovenske glasbe, kot pravi Patrik Greblo. Po njegovem mnenju so danes težki časi za ustvarjalce. Postajamo kulturna kolonija tujega kapitala, ki v agresivnem plasiranju svoje glasbe pri nas kuje dobičke.

Srebrni Kresnik. Tanja Jaklič, Delo, 4.5.2016
Izbranih je bilo pet finalistov nagrade za najboljši slovenski roman v zadnjih 25 letih Kresnika:
Lojze Kovačič z romanoma Kristalni čas in Otroške stvari, Drago Jančar https://sl.wikipedia.org/wiki/Drago_Jan%C4%8Dar za romana Katarina, pav in jezuit in To noč sem jo videl ter Čefurji raus avtorja Gorana Vojnoviča https://sl.wikipedia.org/wiki/Goran_Vojnovi%C4%87 .

Ni šlo zgolj za obnavljanje ruševin. Blaž Močnik, Delo, 28.6.2016
Peti častni občan tolminske občine Silvester Gabršček http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1010950/ si je naziv prislužil s prizadevanjem za ohranitev kulturne dediščine Soške doline in strokovno pomočjo pri popotresni obnovi profane in sakralne arhitekture.
S. Gabršček pravi, da je bil potres leta 1998 pravzaprav dobrotres, saj je pretresel značaj tamkajšnjih prebivalcev. 20. stoletje je zaradi vojn, dveh totalitarnih režimov in naravnih nesreč, pustil negativne posledice na tem območju. Skrb vzbuja demografska slika. ''Čutil sem dolžnost, da ljudem od Vršiča do Godoviča vrnemo samozavest''.
Pravi, da je najbolj zadovoljen, da je Tolminski muzej danes samostojna strokovna institucija, ki ima veliko težo v mednarodnem prostoru.
Glede finančnih možnosti, ki jih je imel pri svojem delu S. Gabršek pravi, da denarja danes ni nič manj kot nekoč, le razporejati ga je potrebno preudarno.

S kakšnimi mislimi se ozirate na 25 let slovenske samostojnosti. Nedelo, 26.6.2016
Svetlana Slapšak (redna profesorica): Tako kot večina, z žalostnimi. Na eni strani groteskna vojna v kurniku za revizijo zgodovine, na drugi strani pred četrt stoletja predstavljiv padec v neenakost, kafkovsko birokracijo, nič več skrivane laži.
Dragan Petrovec (kriminolog): Začetni optimizem je že v celoti izginil. Od zamišljene balkanske Švice imamo zdaj zatohlo podalpsko provinco, polno priložnostnih mrhovinarjev.

Gospod Mramor nima denarja za upokojence. J. Širec, Pisma, Delo, 18.6.2016
Bralec Jože Širec iz Laškega je kritičen do finančnega ministra D. Mramorja. Ta je (- kot dekan) našel denar za dodatke za stalno pripravljenost, denarja za upokojence, katerih povprečna pokojnina ne znaša niti 50% povprečne slovenske plače pa ni. Slovenija ima dva parlamenta (- državni zbor in državni svet, B.M.), več kot 200 občin, 60 upravnih enot in 17 ministrstev, kar je izredno veliko za državo, ki šteje toliko prebivalcev kot kakšno srednjeveliko velemesto.

O osamosvojitvi z ohlajenimi glavami. Valentina Plahuta Simčič, Delo, 21.6.2016
Ob 25-letnici slovenske državnosti se je sprožil val knjižnih refleksij tega dogodka. Kako gledajo na to tisti, ki so ta dogodek doživeli?
Izšlo je neka knjig, ki vsaka s svojega zornega kota osvetljujejo prelomne dogodke pred 25. leti.
Zgodovinar Boštjan Furlan, ekonomist Ožbej Peterle in družboslovec Marko Balažic so izdali knjigo z naslovom Slovenija in pika!. Obljubljajo napeto branje, v katerem odkrivajo še neznane podrobnosti o dogodku osamosvojitve, predstavljajo poglede nosilcev osamosvojitve in drugih pomembnih akterjev pri osamosvajanju, ugotavljajo zakaj se 25-letni razvoj Slovenije ni odvil po pričakovanjih... Med drugimi so intervjuvanci Igor Bavčar, France Bučar, Andrej Capuder, Francis Fukuyama, Gregor Golobič, Borut Pahor, Jeffrey Sachs. http://siol.net/novice/slovenija/slovenija-in-pika-419037 Janez Janša (in še nekateri drugi) se na povabilo za intervju, niso želeli odzvati.
Milan Balažic je izdal knjigo Zakaj je Slovenija postala samostojna država. V tem delu poskuša natančno opisati vse dogodke, ki so spremljali osamosvojitev ob koncu 80. in v začetku 90. let. http://www.novaprihodnost.si/knjiga/zakaj-je-slovenija-postala-samostojna-drzava
Ivan Oman, prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, je izdal knjigo Za naš dragi dom in rod. http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/posledice-%C2%BBhistericnega-antiklerikalizma%C2%AB
Jože Slokar je pri založbi Modrijan, izdal knjigo Listi iz dnevnika. http://www.modrijan.si/slv/Knjizni-program/Knjizni-program/Knjige/avtobiografije/Listi-iz-dnevnika Gre za avtobiografijo človeka, ki je dogajanje spremljal z mesta zveznega sekretarja za promet in zveze v vladi Anteja Markovića.

V kakšni državi si želim živeti čez 25 let in kako priti do nje? Slovenija, EU

Pojdimo svojo pot. A. Cerovšek Beltram, Delo, 28.6.2016
Kako spremeniti naravo in obnašanje ljudi se sprašuje Anuška Cerovšek Beltram. Ali je to sploh možno?
Temelje za Slovenijo leta 2041 vidi v otrocih, moramo jih učiti sočutja, prijaznosti, strpnosti. Govori tudi o kritikah na račun šolskega sistema pri nas. Predlaga, da se zgledujemo po primerih dobrih praks iz drugih držav. Učitelj, je po njenem mnenju kvalificirana oseba za učenje, zato mu je potrebno dati moč, da bo lahko opravljal svoje delo.
''Tukaj bi postavila temelje na Slovenijo leta 2041. Na naših otrocih''.

Otrokom predajmo upanje in znanje. Igor Verstovšek, Delo, 28.6.2016
Igor Verstovšek
, podjetje Cosylab, razmišlja kakšne so razmere danes, v Sloveniji, v primerjavi z drugimi državami. Sicer je res, pravi, da Slovenci tožimo o previsokih davkih, socialni kaprici, begu možganov, nezaupanju tujih investitorjev v slovensko poslovno okolje in še čem, vendar je zgodba o Sloveniji leta 2040 veliko več kot to. Za primer navede ZDA. V svojem podjetju, ki ima razvojni center v ZDA so mlademu Slovencu ponudili službo z enakimi pogoji, plača pa kot v primerljivem Ameriškem podjetju, za Slovenske razmere seveda zelo dobra plača. Ob temeljitem premisleku, pa se izkaže, da ni povsem enoznačno kje je kvaliteta življenja boljša.
V Sloveniji smo lahko ponosni na marsikateri dosežek, bogato kulturno dediščino in nenazadnje na našo zgodovino. Pravi, da bi morali svojo majhnost izkoristiti. ker nas je le dva milijona, je katerikoli slovenski izdelek ''ekskluzivna roba''.
Izobraževanje, zdravstvo in zanesljiva mreža socialnega varstva so tista področja na katerih moramo graditi. Na tak način bomo lahko vzgojili zdrave in razgledane ljudi, ki se bodo znali pobrati po neuspehu, ki bodo ustvarili izjemne dosežke na različnih področjih. V tem pogledu, bi se morali zgledovati po Finski. Njihov izobraževalni sistem se osredotoča na celostno pripravo otrok za življenje, na mednarodnih testiranjih znanja so redno med najboljšimi, kljub temu, da standardizirani testi pri njih niso ključnega pomena.
Odrasli moramo otrokom poleg znanja, dati tudi zgled.

Dva milijona zadovoljnih zaposlenih. T. Skaza, Delo, 9.6.2016
Tanja Skaza, podjetje Plastika Skaza, primerja Slovenijo z velikim podjetjem. To bi bilo podjetje z 2 milijonoma zaposlenih, vsi bi vedeli kakšne so njihove vloge in naloge, delo pa bi opravljali z užitkom in strastjo.
Prihodnost Slovenije vidi v mladih, ker so ti neobremenjeni-ne bojo se neuspeha. Volja mladih, bi v Sloveniji, po njenem mnenju prinesla hitrejše odločitve, svežino idej, več delovnih mest, večjo porabo, zadovoljstvo ob delu in predvsem hitrejše procese. Manj birokracije, ki zavira ustvarjalnost in naj priložnost dobijo mladi, še pravi.

Potencial, delavnost in entuziazem. V. Fikfak, Delo, 15.6.2016
Docentka na Univerzi v Cambridgeu Veronika Fikfak ugotavlja, da je v Anglij za uspeh, bolj pomemben entuziazem, delavnost in potencial, kot pa ocene in starost. Med svojim doktorskim študijem je sodelovala z različnimi mednarodnimi strokovnjaki s področja prava, ki so se odzvali z navdušenjem.
Eden izmed slovenskih strokovnjakov (- B.M.Z., B.M.) pa jo je grdo zavrnil:
»/.../Sem pač malo prestar, pa tudi naredil sem že kaj, da bi me hvalile—kako so z veseljem prebrale—in me potem za nagrado povabile gospodične, ki morda nikoli ne bodo ustvarile kaj izvirnega...Če bi me povabil kakšen resen profesor, to bi pa bilo že nekaj drugega.«
To pismo kaže na podcenjevalni odnos do mladih, študentov, žensk in v tujini uspešnih Slovencev, kar je v našem prostoru še zelo prisotno.
V. Fikfak si za naslednjih 25 let želi, da bi bila Slovenija država, ki bi na široko odpirala prostor za nova znanja in izkušnje.

Kako smo pozabili kaj pomeni svoboda. B. Narat, Delo, 10.6.2016
Glasbenik, filozof, vodja skupine Katalena http://katalena.net/ Boštjan Narat je kantavtor, esejist in TV voditelj.
Pravi, da če želimo razmišljati o tem kakšna bo Slovenija čez 25 let, se moramo soočiti z njenim temeljem, z osnovo in izhodiščem, ki se zdita radikalno spremenjena, če že ne pozabljena. V mislih ima svobodo. V preteklosti je svoboda pomenila odgovornost, odnos drug do drugega in zavedanje da ima le-ta tudi meje. Danes je svoboda sinonim za brezobzirnost. Pravi tudi, da država ne sme misliti samo skozi parametre tržne izmerljivosti in s tem pozabljati na lastno kulturo, umetnost, filozofijo, religijo. ''Prav je, da država vztraja v smislu, vztraja v misli, vztraja v svobodi.''

Pogled od zunaj. I. Jakopanec, Delo, 16.6.2016
Znanstvenica, doktorica medicine Irena Jakopanec je kajakašica, kolesarka in pisateljica, ki živi v Oslu na Norveškem.
Najpomembnejša prioriteta, ki bi si jo Slovenija morala zastaviti, če želi v naslednjih 25 letih postati boljša država je izkoreninjenje korupcije.
Pomembna se ji zdi tudi enakopravnost, predvsem na enakopravnost žensk, da bi tudi one prevzele vodilne položaje na različnih področjih. Pravi, da naj že enkrat za zmeraj opravimo s krivdo, ki nam onemogoča delovati nekonstruktivno. Razviti moramo kulturi omogočanja, medsebojnega spoštovanja. Visoko izobraženim tujcem, nebi smeli zavlačevati z dovoljenjem za bivanje pri nas.
''Imeti visoko koncentracijo modrih glav, družbo bogati.''
Ob koncu še pravi, da moramo najti način, kako ustvariti večjo prepoznavnost, če si to želimo. Glede tendenc, ki kažejo, da bo v prihodnosti vse večji delež starejšega prebivalstva, odgovarja, da je potrebno izkoristiti to tržno nišo. Manjka nam le še nekaj zdravstvenega osebja, infrastrukture in dobrih transportnih rešitev.

Skok s kavča. R. Rozman, Delo, 17.6.2016
O tem v kakšni državi si želi živeti čez 25 let razmišlja Rok Rozman, biolog, okoljski aktivist , pobudnik akcije Balkan Rivers Tour http://www.balkanriverstour.com/
Pravi, da kljub temu, da je le malce starejši od naše države se pogosto ujame pri razmišljanju o tem vprašanju. Ne želi si živeti nikjer drugje kot v Sloveniji. Tega se še posebej jasno zave takrat, ko se vrne iz tujine.
''Hvala da živim v tako izjemno lepi državi...Na tako majhni površini zaobjeti vso pestrost in obilje, je po mojem mnenju in poznavanju, uspelo zelo malo državam...''
Pravi, da državo poleg naravnih lepot, delajo tudi ljudje. Rozman pravi, da naj Slovenci pozabimo na to kar je bilo in začnemo zreti v prihodnost. Nehati se moramo obtoževati in s prstom kazati na krivce. Na vprašanje kakšna bo Slovenija čez 25 let , odgovarja, da takšna, da si bo želel živeti v njej. Za to je pripravljen tudi nekaj narediti. Sam bo poskrbel za ohranjanje naših čudovitih rek, ostala področja pa prepušča drugim. V tem Rok Rozman vidi smisel demokracije.

Državniški nakupovalni seznam. N. Briški, Delo, 18.6.2016
Soustanoviteljica medijske mreže Metina lista http://metinalista.si/ Nataša Briški razmišlja o prihodnosti Slovenije kot države.
Pravi, da je Slovenija že danes država v kateri si želi živeti. Je varna, ima pitno vodo, čudovito naravo, dobro hrano, pametne ljudi, vrhunske športnike in znanstvenike...
Slovencem bi, če bi se dalo, kupila: ambicioznosti in samozavesti, družbeno-aktivne intelektualce, ''obrtniški set za medije DIY'' in prašek za sprejemanje drugačnosti.
Čez 25 let si želi, da bi vnuki in vnukinje še vedno radi hodili k babicam na govejo juho in se z njimi dejansko pogovarjali. Imenitno bi se ji zdelo, če bi mladi tudi v prihodnosti še brali prave tiskane knjige.

Ne bojmo se napredka. T. Travnik, Delo, 21.6.2016
Tilen Travnik
, soustanovitelj in partner v podjetju D. Labs razmišlja o tem s kakšnimi izzivi se bomo morali spopasti, da bomo leta 2041 država, v kateri si bomo želeli živeti. Pravi, da moramo vsak dan ustvariti več delovnih mest, kot jih bo tistega dne pojedla tehnologija. Tehnologija bo zamenjala največ delovnih mest, povezanih s produktivnostjo (zavarovalniški agenti, profesionalni vozniki, bančni uslužbenci, javni uradniki...), težje pa bo nadomestiti poklice, ki zahtevajo kreativnost (mizaji, umetniki, inženirji...). Rešitev vidi v tem, da ljudi preusmerimo na drugačna delovna mesta.
Pravi, da mora biti znanje, ki ga deli šolski sistem, učinkovito in uporabno.

Veščine nam krojijo usodo. Jasna Kontler Salamon. Šolski razgledi, 17.6.2016
Konec junija naj bi bili znani rezultati raziskave PIAAC, ki poteka pod okriljem OECD. V raziskavi, ki preverja kako se odrasli znajdejo pri pisanju, razumevanju in uporabi različnih besedil ter kako jim gre od rok uporaba tehnologije in digitalne tehnike. V tej raziskavi sodeluje 25 držav, tudi Slovenija.
OECD trenutno, na področju zaposlovanja in izobraževanja, v Sloveniji izvaja nekaj projektov. Bistvo dela te organizacije je, kot pravi Andreas Schleicher, Direktorata za izobraževanje in spretnosti pri OECD. Izhodišče je razumevanje, da so službe, zdravje in osebno počutje, odvisni predvsem od tega, kar ljudje vedo in kako lahko to znanje izkoriščajo. Pridobivanje veščin ima izjemni vpliv na to, kako se v družbenih okoljih delijo dobički gospodarske rasti. Če ima velik del odraslih skromne veščine, je težko uvajati zahtevnejše tehnologije dela in s tem posledično težje omogočiti boljši življenjski standard. Slovenija dela na tem, a je glede na to raziskavo potrebno ustvariti učinkovitejšo politiko.

Spet bi radi odkrili Evropo. Delo. 27.6.2016
Skupna izjava evropskih intelektualcev o načrtu za nov evropski preporod.
Med tistimi, ki so že podpisali Poziv za 9.maj http://www.m9m.eu/L201/ so tudi Guillaume Klossa, francoski pisatelj, nekdanji član skupine za razmislek o prihodnosti EU, Laszlo Andor, ekonomist, nekdanji evropski komisar, Lionel Baier, režiser, Michel Barnier, nekdanji fr. zunanji minister, Kirsten Van Den Hul, pisateljica in novinarka, idr.
Predstavniki civilne družbe, kulture in politike, so po odločitvi, da V. Britanija odhaja iz EU sestavili pobudo, katere namen je evropski preporod. Poziv je bil sestavljen 9.maja in isti dan objavljen v desetih evropskih državah.
Glavne točke so: utrditev evropske demokracije in državljanske kulture, zagotavljanje varnosti, obrambe in zaščite evropskih državljanov, vključevanje beguncev oz. vzpostavljanje varnih razmer za življenje v njihovi državi, posodabljanje gospodarstva in ustvarjanje lokalnih delovnih mest, vzpostavitev evro območja, vzpostavitev Erazmusa za študente.
V svetu, polnem geopolitičnih, varnostnih, migracijskih, podnebnih, mednarodnih in drugih izzivov, potrebujemo močno, združeno Evropo, pravijo.
Želimo si Evropo, ki bo zagotavljala temeljne pravice, vključevala priseljence v svojo družbo, ustvarjala delovna mesta, zmanjševala neenakosti. Pobuda zahteva tudi učinkovitejše evropske ustanove. Naloga državljanov EU je, da sprejmejo pobudo in jo dopolnjujejo in izboljšujejo.

Skrb za čebele mora biti del skupne kmetijske politike. Marjeta Šoštarič, Delo, 17.6.2016
Obstoj opraševalcev je ključen za evropsko kmetijstvo, zato bi morala evropska kmetijska politika temu področju nameniti več pozornosti. To je bilo glavno sporočilo mednarodnega strokovnega foruma čebelarjev in kmetov, na katerem je sodelovalo 9 evropskih držav z naslovom: Čebele skrbijo za Evropejce. Ali Evropejci skrbimo za čebele? http://www.czs.si/objave_podrobno_czs/7529
Predstavnik francoskih čebelarjev je dejal, da potrebujemo usklajeno akcijo za boj z varozo, tudi z vrnitvijo k agronomiji in iskanju poti do kmetov ter njihovim ozaveščanjem o pomenu čebel. Italijanski predstavnik je skeptičen do tega, da bi lahko kaj naredili na nacionalni ravni, saj to onemogočajo različni lobiji.
Predsednik slovenskih čebelarjev, Boštjan Noč, vidi glavni problem v bolezni varoza. Razlike med državami so sicer velike. Najbolj so čebele ogrožene v državah z intenzivno kmetijsko proizvodnjo.

Slovenščina v visokem izobraževanju, znanosti; novela zakona

Povejmo po angleško. Mislimo po slovensko. Ranka Ivelja, Dnevnik, 3.6.2016
Če bodo poslanci sprejeli novelo zakona o visokem šolstvu, bi to pomenilo, da bodo predavanja slovenskih profesorjev za slovenske študente potekala v angleščini. V vladi vztrajajo, da bo internacionalizacija univerzam koristila. Slovenisti so se uprli, pisatelji zahtevajo odstop ministrice Maje Makovec Brenčič. Ta pravi, da učni jezik na univerzah ostaja slovenščina.
Novela zakona, dovoljuje izvajanje študijskega programa v tujem jeziku, v primeru, da obstaja primerljiv študijski program v slovenščini ali da je v program vpisanih večje število tujih študentov ali pa v primeru, da prihaja visokošolski učitelj iz tujine. Kritike novele se nanašajo predvsem na neopredeljenost ''večjega števila tujih študentov'' in ''primerljiv program'', na kar opozarja prorektor mariborske univerze, Marko Jesenšek.
Tudi Roman Jerala s kemijskega inštituta Lj. (KI), podpira novelo zakona, ker bi to odprlo Slovenijo novih raziskovalcem.

Materinščina le še v vasicah na zahodni obali. Sonja Merljak, Delo, 30.6.2016
Novela visokošolskega zakona želi fakultete odpreti tujim študentom in profesorjem, piše Sonja Merljak. Ob tem se nekateri sprašujejo, ali gre morda za komercializacij0 in delovna mesta. Ali je slovenski jezik, zaradi novele zakona o visokem šolstvu res ogrožen?
Podpisniki peticije za razvoj slovenskega jezika http://zofijini.net/peticija-za-vsestranski-razvoj-slovenskega-jezika/ se bojijo, da bo v prihodnosti na predavanjih, za slovenske študente, prevladovala angleščina. Kasneje naj bi se to razširilo še na srednje šole in osnovne šole.
Številke kažejo, piše S. Merljak, da je bojazen pretirana: leta 2015 je pri nas študiralo okrog 2300 tujcev (pribl.4% vseh študentov). Do leta 2020 naj bi se ta številka povečala na vsaj 10%. Povečal naj bi se tudi delež viskošolskih učiteljev iz tujine, ki jih je zdaj zanemarljivo malo. Trenutno poteka le 18 od 900 programov, ki se izvajajo v tujem jeziku. Največ teh programov je na področju družboslovja.
Tisti, ki se bojijo, da bi na univerzah prevladoval tuji jezik, opozarjajo predvsem na komercializacijo visokega šolstva oz. trženje študijskih programov.
Dragan Marušič, rektor UP na drugi strani opozarja, da vpis upada in da tuji študenti rešujejo programe, ki bi sicer bili ukinjeni.
Marko Stabej (FF UL) meni, da ni razloga za bojazen, ker je v prvem odstavku 8. člena varovalka, ki pravi, da je učni jezik slovenščina.
Z njim se ne strinja Marko Snoj, ker sam razume novelo zakona kot dovoljenje za celotna predavanja v angleščini, če bodo v njih sodelovali tudi tuji študenti ali predavatelji. Predlaga, da bi se vsi programi izvajali v slovenskem jeziku, študenti pa bi se odločili ali želijo študirati v angleščini ali v materinščini. Pojasnjuje, da se Slovenci borimo za svoj jezik, ko čutimo zunanje pritiske. Ob ustanovitvi slovenske univerze, leta 1919, je bil učni jezik izključno slovenski, kljub dvomom. Slovenski jezik nas je združil v borbi za samostojno državo. Težko predvidimo kako bi se obnesli kot narod, če bi bile naše strokovne misli angleške, še doda.
Z njim se strinja tudi Stojan Sorčan, direktor direktorata za visoko šolstvo MIZŠ. Bistvo spremembe je po njegovih besedah, da se po novem lahko v tujem jeziku izvajajo tudi študijski programi oz. njihovi deli, če se takšni programi izvajajo v slovenskem jeziku. V tujem jeziku se lahko izvajajo tudi študijski programi, ki nastajajo v sodelovanju s tujimi izobraževalnimi institucijami, ter tisti programi, ki se izvajajo v tujini. Varovalki za slovenski jezik sta dve. Prva je, da se program lahko izvaja v tujem jeziku pod pogoji, ki so določeni s statutom, druga pa je v tem, da podrobnejši način skrbi, za razvoj in učenje slovenščine, določita minister pristojen za šolstvo in misnister pristojen za kulturo.

Angažirani pesniki, učitelji, profesorji

Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen. Igor Bratož, Delo, 8.7.2016
Pesnik, prevajalec, esejist, dramatik Veno Taufer http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi684023/ je prejel Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Šolo je obiskoval v Litiji, pravi pa da je čistokrvni Ljubljančan.
Taufer pravi, da je vileniški festival http://vilenica.si/, katerega organizator je bil, precej pripomogel k zavesti o Srednji Evropi. Zbirali so se in debatirali o identiteti Slovencev, Poljakov, Čehov. To je bila tudi utemeljitev nagrade, ki jo je prejel-prizadevanje za demokratizacijo v Srednji Evropi.
Na vprašanje kakšno je stanje Evrope danes, v času migrantske krize pravi, da se bo Evropa zagotovo spremenila. Njegovo pesniško delo Vodenjaki, ki je nastalo v času kubanske krize, ko se je slutila možnost katastrofe. Do časov osamosvajanja Slovenije je kritičen. Pravi, da smo bili preveč lahkotni, da smi imeli več sreče kot pameti. ''Še vedno nismo politično kultiviran narod, žal''.
Ob omembi spremembe zakona o visokem šolstvu je zgrožen. Po njegovem gre za pohlep in željo po uveljavljanju.

Cankarjenskega idealista danes več ne vidim. Peter Rak, Delo, 20.6.2016
Eden izmed letošnjih finalistov za nagrado Kersnik, Štefan Kardoš z romanom Veter in odmev. Ta govori o črnem, če že ne brezupnem vsakdanu. Pravi, da krivda ni na mladih, ti se le učijo od starejših. Tudi šolska politika je prispevala k temu, da otroke učimo o pravicah, pozabimo pa na odgovornosti. Šolska politika vse nadzoruje birokratsko. Otrok je zadnji na seznamu, pomembna pa je fasada.
Š. Kardoš (o učiteljih): ''Cankarjanskega idealista, ki bi se bil pripravljen predati svojemu poslanstvu, danes več ne vidim. Vidim pa čedalje več obupancev, ki ne verjamejo več v noben ideal.''
V svojem delu izpostavi zelo črno, pravzaprav kar brezupno sliko današnjega vsakdana. V romanu govori o svetu, ki se je tako brezizhodno zavozlal, da je že smešno, če nebi bilo komično, kot pravi.

Hobiji bodo še malo počakali. Marjeta Šoštarič, Delo, 24.6.2016
Bojan Pretnar se je upokojil pred šestimi leti in takrat, pravi, je misli, da se bo lahko posvetil svojemu hobiju, operni glasbi. Poklic mu pomeni način življenja, strast, hobi in poslanstvo. Več let je bil predavatelj na različnih fakultetah doma in v tujini, med drugim v Stockholmu in Strasbourgu. Po osamosvojitvi slovenije je delal kot direktor urada za intelektualno lastnino. Na tem področju deluje še danes. Skozi intervjuje poskuša opozarjati na stvari, ki lahko usodno vplivajo na slovensko prihodnost, z ekonomskega vidika. http://www.mladina.si/52214/dr-bojan-pretnar-varuh-intelektualnih-pravic/
B. Pretnar ne razume države, ker mu kot upokojencu ne dovoljuje delati. »Če ljudje več zaslužijo, bodo več potrošili, kar multiplikativno vpliva na ekonomijo.''
V zadnjem času ga je pritegnilo tudi vprašanje enotne tobačne embalaže. Na eni strani se z njim ukvarja kot popolni nasprotnik tobačnih izdelkov, na drugi pa kot poznavalec prava in ekonomije ter blagovnih znamk. Mnenje o tem je pred časom objavil tudi v Delu, na ministrstvu pa so prejeli njegovo študijo o enotni emlabaži. Doda še, da sicer ne ve, če so ga prebrali tisti, ki odločajo o tem. Odgovora pa ni prejel.

Angažiranost namesto akademske obskurnosti. Valentina Plahuta Simčič, Delo, 21.6.2016
Osnovne ekonomske pojme razlaga svoji najstniški hčeri Janis Varufakis, grški profesor ekonomije. Pisal je akademske tekste, kasneje je postal finančni minister Grčije. Začel je pisati angažirane tekste o ekonomiji za široke množice. https://www.yanisvaroufakis.eu/ V slovenskem prevodu obstajata že dva, Globalni minotaver in Ta svet je lahko boljši.
Avtor pravi, da je zadnjo knjigo https://govori.se/zanimivosti/kako-je-janis-varufakis-svoji-hceri-razlozil-gospodarstvo/ napisal za hči, malo pa tudi zase, saj je hotel preveriti ali zna kompleksne stvari, pojasniti na enostaven način. Že v uvodu pove, da ne bo govoril o žalostni grški sedanjosti, o memorandumih, revščini in ponižanju, temveč se bo posvetil vprašanjem socialne ekonomije. Išče odgovor na vprašanja: Od kod takšna neenakost v svetu? Zakaj so Angleži napadli avstralske aborigine in ne obratno? Kako so nastale tržne družbe? Bomo na koncu ugonobili planet, ki nam omogoča, da sploh živimo?

Alternativna kultura; prostori za ustvarjalnost, Metelkova, Pekarna, Rog,

Poslednji Rogov sindikalist. Brigite Ferlič Žganjar, Delo, 13.6.2016
»Rogu smo pripadali«, pravi Stanislav Kušar, ki je v tovarni koles delal 28 let.
Glavni Rogov sindikalist od leta 1990 razlaga, da je na Trubarjevi 72, nastajalo vse, od dirkalnih koles s prestavami, do gorskih koles in ponijev. Za tovarno Rog Kolesa so se začele razmere slabšati v devetdesetih, nato se je zamenjalo 5 direktorjev in izvršilo 5 prisilnih poravnav, dokler ni leta 2005 podjetje pristalo v stečaju.
Danes so tam našli prostor izbrisani prebivalci Slovenije, begunci in drugi.

Proti rušenju nekdanje tovarne Rog, v podporo alternativnim vednostim in kulturi, v podporo uporabnikom tovarne Rog, Delo, 7.6.2016
Podpisani zaposleni z Oddelka za pedagogiko in andragogiko in Oddelka za sociologijo FF UL http://www.ff.uni-lj.si/ , so v sporočilu za javnost, izrazili nestrinjanje in obsodili brutalnost in nasilje, ki se je vzpostavilo med Mestno občino Ljubljana (Zoran Janković) in uporabniki nekdanje tovarne Rog. Podpisniki menijo, da je tovarna Rog, eden izmed redkih prostorov kjer se ne da vsega kupiti, prodati, porušiti in na novo zgraditi, pač pa je prostor kjer je treba veliko sedeti, se pogovarjati in iskati rešitve na vprašanja.

Kljubujejo sporočilo, da ni alternative. Mojca Zabukovec, Delo, 30.6.2016
Prva večja zasedba praznih prostorov pri nas se je zgodila l. 1977. Študenti so želeli z zasedbo vile na Erjavčevi v Lj. http://slovenska-pomlad.si/1?id=163 opozoriti na stanovanjski problem mladih družin. Po osamosvojitvi leta 1991 so se zgodile še druge zasedbe stavb. V nekdanji vojašnici na Metelkovi, sedaj deluje avtonomni kulturni center AKC Metelkova mesto http://www.metelkovamesto.org/ , v Mariboru pa na lokaciji nekdanje vojašnice sedaj deluje Kulturni center Pekarna http://www.pekarna.org/web/ .
''Roga ne damo za gradbeno jamo,'' pravijo tisti, ki so zasedli nekdanjo tovarno koles Rog, to so razni umetniki, aktivisti študenti in drugi. Prostor so zasedli desetletje nazaj in v njem izvajajo nepridobitne, socialne in kulturne in športne dejavnosti. https://www.had.si/blog/2016/06/06/avtonomna-cona-rog-zasedba-varnostniki-in-moj-pogled/
Andrej Kurnik, FDV UL, ki je sodeloval pri zasedbi stavbe l. 2006 je dejal, da namen ni bil skvot, ampak odprtje stavbe za javnost oz. oživljanje prostora. Ne gre za oživljanje na skomercializiran način kot to želi mesto, ampak je namen usmerjen k ljudem: ''Problem kapitalistične družbe, pa ne samo te, je, da so ljudje vse bolj nemočni, da se jim odvzema ekonomsko, socialno in moč odločanja. In od tod težnja po avtoritarnih voditeljih...In Rog je zanimiv, ker se upira. Ljudje v njem poskušajo dobiti nazaj mehanizme moči...''
Srna Mandič, FDV UL, center za proučevanje družbene blaginje, glede Roga pravi, da gre za daljše kolektivno delovanje, za obliko samoorganizacije in samooskrbe ljudi, ki potrebujejo prostor za ustvarjanje... Pravi tudi, da ljudje v Rogu in drugih skvotih delujejo na drugačen način. Poskušajo se izmikati logiki trga, kapitala in s tem kljubovati kapitalizmu.

Preberite, pobrskajte, poglejte, premislite

Dan Brown finančno podprl digitalizacijo starih knjig. Delo, 28.6.2016
Dan Brown (http://danbrown.com/) je podaril večjo vsoto denarja amsterdamski biblioteki Philosophica Hermetica. S tem je omogočil digitaliziranje antičnih tekstov, ki bodo sedaj na voljo širši množici ljudi.

Gorenje Selo kot personifikacija Slovenije in Evrope. Peter Rak, Delo, 14.6.2016
Znani so veliki finalisti kresnika. https://sl.wikipedia.org/wiki/Kresnik_%28nagrada%29
Štefan Kardoš, https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0tefan_Kardo%C5%A1 , v Prekmurju rojeni pisatelj, ki poučuje Slovenščino na dvojezični srednji šoli v Lendavi, je avtor romana Veter in odmev, v katerem se prepletajo poetični vložki in občasne nadrealne reminiscence, prevladuje pa prozaična realnost. Dogajanje je umeščeno v Gorenje selo, ki je prispodoba za slovenski oz. kar celoten evropski prostor. V delu se pojavljajo tudi avtobiografski elementi, vendar samo na ravni razmišljanja, ne pa realnih dogodkov. Avtor pravi, da ni želel, da bi se kdorkoli prepoznal, gre za univerzalno simbolno besedilo. ''Pozornost, ki jo romanopisec dobi z nominacijo je neprecenljiva'', pravi.
Tina Vrščaj, je ocenila knjigo kot žalostinsko burlesko. Slog je privlačno vetroven, metaforičen in rahlo starinski. To ni bila Kardoševa prva nominacija za Kersnikovo nagrado. Med finalisti je bil že z romanoma Sekstant in Pobočje sončnega griča, leta 2008 pa je zmagal z delom Rizling Polka.

Kresni ogenj je prižgal Miha Mazzini. Valentina Plahuta Simčič, Delo, 28.6.2016
Žirija je izbrala najboljši slovenski roman leta 2015, že 26. Kresnikove nagrade. Nagrado je prejel pisatelj Miha Mazzini https://sl.wikipedia.org/wiki/Miha_Mazzini za knjigo Otroštvo, ki govori o odraščanju psihično in fizično zlorabljenega otroka.
V obrazložitev so napisali, da gre za avtobiografski roman, v katerem avtor v izmišljenih slikah, podaja pretresljivo zgodbo o odraščanju zlorabljenega in zapostavljenega otroka.'' Občuteno, toda ne patetično in nemoralizatorsko, demitizira otroštvo, kot zlato dobo življenja, hkrati pa izpostavi temeljno, formativno vlogo, ki o ima v življenju posameznika''...
V ožjem izboru za nagrado so bili tudi romani Intimno Gabriela Babnik, Veter in odmev Štefan Kardoš, Pianistov dotik Mirt Komel, Piknik Nataša Sukič.
M. Mazzini
je delaj, da ga je nagrada pri takih letih presenetila. Sicer je nagrade vesel, vendar je s tem končal s pisanjem avtobiografskih romanov.

Ljubezenski uvod v festivalsko poletje. Delo, 28.6.2016
64. ljubljansko festivalsko poletje je postreglo z zvezdniško zasedbo: Operni pevec Erwin Schrott, argentinska sopranistka Jaquelina Livieri, orkestra Slovenske in Zagrebške filharmonije in dirigent Francesco Ivan Ciampa. Urugvajski basbaritonist Erwin Schrott, ki je pel na Kongresnem trgu je bil presenečen nad sprejemom in razpoloženjem.

Alenka Koron prejela priznanje Antona Ocvirka, Delo, 14.6.2016
A. Koron z inštituta za slovensko literaturo in literarne vede (ZRC SAZU) je prejela priznanje Antona Ocvirka za najboljšo slovensko komparativistično monografijo zadnjih dveh let in sicer, knjigo z naslovom Sodobne teorije pripovedi. Izšla je leta 2014, pri založbi ZRC SAZU.
http://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/sodobne-teorije-pripovedi#v

Slovenski nagrajenci World Press Photo 1977-2016. Delo, 7.7.2016
V ljubljanski galeriji Fotografija http://galerijafotografija.si/ je potekala razstava fotoreporterskih posnetkov, ki so prepričali žirijo natečaja World Press Photo. V zgodovini natečaja so bili do sedaj najvišje uvrščeni Slovenci: Joco Žnidaršič (dramatično reševanje konja, l.1977), Matic Zorman (s fotografijo begunskega vala na območju Balkana) in Matjaž Krivic (rudniki zlata v Burkina Fasu).

Razstava prevodnih del slovenskih pisateljev in pesnikov. Delo, 28.6.2016
S sodelovanju s Trubarjevim skladom sta S. Kristan in I. Sešek v Narodni in univerzitetni knjižnici postavila razstavo Trubarčki v NUK. Na ogled je 183 knjig oz. del prevodov slovenskih literatov. http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/od-anglescine-do-makedonscine-prevodna-dela-slovenskih-literatov/396340

Izziv za planince na kolesu. Mitja Felc, Delo, 15.6.2016
Nova Slovenska turno kolesarska pot http://pzs.si/ktk/wpstkp/ zajema vse pomembnejše slovenske gorske skupine. Dolga je pribl. 1800 kilometrov in premaga 50. 000 m višinske razlike.
Jože Rovan, Planinska zveza Slovenije https://www.pzs.si/, pravi, da pri načrtovanju poti ni bila v ospredju le rekreacija, temveč so želeli združiti še planinsko in gostinsko ponudbo. Osnovna ideja je nastala iz pohodniške transverzale od Maribora preko Kamniških Alp, Karavank, Julijcev in vse do morja. Gre tudi za ekonomski cilj, saj bodo na tak način zaslužili tudi z oddajanjem sob in drugimi turističnimi storitvami.

Moj boj spet jabolko spora. Jožica Grgič, Delo, 10.6.2016
Po komentirani kritični izdaji diktatorjevega nacističnega pamflet še objava izvirnika.
Januarja 2016 je bil v Nemčiji izdan Hitlerjev Moj boj z obširnimi komentarji, zato da bi bralec lahko razumel dogajanje v času nacizma. https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/piratski-prevodi-najbolj-osovrazene-knjige/153933
Delo je bilo od časa druge svetovne vojne prepovedana, zdaj pa je izšla znanstvena izdaja knjige. Leipziška založba, ki izdaja desničarske knjige, želi izdati Hitlerjev nacistični manifest, brez komentarjev. Na zgodovinskem inštitutu v Munchnu so ogorčeni. Študije kažejo, da se v Nemčiji med mladimi, skrajno desničarstvo in rasizem krepi, Hitler pa je še vedno tabu. Nemški zgodovinar in satirik pravi, da se Hitlerjeva podoba skozi čas spreminja, včasih je bil ultimativni zlikovec, zdaj je ultimativni idiot. Od lani, ko je preteklo 70 let od Hitlerjeve smrti, tiskanje Mojega boja sicer ni več prepovedano, ker so potekle avtorske pravice.

Esesovec, ki je ljubil knjige. Barbara Kramžar, Delo, 28.6.2016
Strokovnjak za srednjeveško romanistiko in sodobno francosko literaturo, Hans Robert Jauβ, *1921, tudi soustanovitelj Univerze v Konstanci, naj bi, kljub temu, da ni bilo nikoli dokazano, pošiljal ljudi v koncentracijska taborišča. Potsdamski zgodovinar J. Westermeier je v časopisu Frankfurter allgemeine Zeitung http://www.faz.net/aktuell/feuilleton/debatten/hans-robert-jauss-rueckschau-bringt-daemonen-hervor-14289555.html zapisal, da je H.R. Jauβ sodeloval v bojih proti partizanom in morda tudi pri likvidacijah. Objavljena je bila študija v kateri avtorji pojasnjujejo akademske dosežke Jauβa, v povezavi z njegovo nacistično preteklostjo.

Na meji med smehom in jokom. Delo, 14.6.2014
Mesto bo do konca meseca junija norčavo. Na Kongresnem trgu v Lj. se je začel 9. mednarodni festival sodobne klovnade in cirkusa Klovnbuf. V tem času so se odvijale različne gledališke in cirkuške predstave, pogovori, gibalni dogodki in drugo.

Julij 2016

Z Bogom, revolucije, ljubezen, gruda in kri, srenje, čefurka, svetovljanka, prav-n-a država, Slovenija, EU, ljudski predsednik, projektant za ljudi, carica, mehanik-a božjega delca…

Mladina. Intervjuji 2016. 1.7.2016
Iz posebne poletne številke revije http://www.mladina.si/ povzemamo pogovore s F. Rodetom, B. Pahorjem, I. Šumi, J. Ašić, A. Stanič, S. Kristlom, T. Žagar in M. Mikužem.

Franc Rode, kardinal.

Mladina. Intervjuji 2016. 1.7.2016.
Manca G. Renko piše, da sta - tri dni po velikonočnemu ponedeljku govorila »o revoluciji, beguncih, islamu, ateizmu, krščanski ljubezni, umetnosti, veri, dvomu in strahu pred smrtjo.«
(Biti kristjan v 21. stol., revolucionarna drža? Srečko Horvat, filozof, aktivist pravi, da mora biti revolucija /…/ vedno tudi ljubezen. http://www.mladina.si/167724/srecko-horvat/ )
Vsako revolucijo spremlja tudi nasilje /…/ Vzemimo /…/ francosko revolucijo l. 1789 in rusko /…/ l. 1917./…/ Solženicin govori o 60 milijonih žrtev.«
Revolucija se rodi »iz razmer, ki se mnogim zdijo nevzdržne.« Ali res prinese napredek?
Francoska se Franciji in Evropi ni splačala, meni. »Že res, da je /…/ razglasila splošne človekove pravice, odpravila privilegije, fevdalni sistem, temelječ na treh slojih, in uveljavila svobodo, enakost, bratstvo. A to bi bilo mogoče izpeljati tudi drugače.«
»Kdo se je dobro počutil v SZ? /…/ v Jugoslaviji? Član partije. Jaz – malo manj. Torej, vsaka revolucija se izrodi. Če pa se vrnemo k citatu /…/: Edina revolucija /…/ je revolucija srca. Človek se mora spremeniti v svojem srcu. To revolucijo je na svet prinesel Jezus. Ja, kristjan mora bit revolucionar, začenši pri sebi. /…/ Torej, jaz in vi se moramo, če smo kristjani, spremeniti.«
(Za tesnobo v sekularnem svetu je kriva oddaljenost od Boga, ne znamo se soočati s smrtjo, ste pisali.)
Spomni se Daneta Zajca, ki mu je nekoč potožil, da ga boli, ker je izgubil vero v Boga.
»Odgovoril sem mu s Pascalovo mislijo: »Tisti, ki išče Boga, ga je dejansko že našel.«
(Je dvom del vere?)
»Seveda vero velikokrat spremlja dvom, a ta je odvisen od življenjskega obdobja. V mladih letih, ko sem se osamosvajal in začenjal misliti svojo glavo, sem si mislil, da Boga verjetno ni. Nato /…/ da ga gotovo ni. /…/ pri 17-tih ali 18-tih /…./ da Boga ne sme biti /…/ in danes nimam nobenega dvoma, celo težko razumem tiste, ki živijo v popolnem ateizmu.«
(Ateizem?)
»Sartre je zase dejal, da mu je uspelo postati ateist, vendar je imel pot k ateizmu za dolgotrajen in mučen proces. /…/ Sicer pa: če verjameš v boga, ki te tlači, zasužnjuje, kaznuje, ponižuje … jasno, da boš do njega ateist.« Krščanski ni tak; zato papež Frančišek »poudarja božje usmiljenje. Težko je biti ateist do Boga, ki gre iz ljubezni do tebe v smrt.«
(Odgovornost kristjana?)
»V slovenski religioznosti je bil Bog strog sodnik. O božjem usmiljenju se je govorilo bistveno manj kot o božji kazni.« Soseda Johana z Rodice, ki jo je tolažil, naj se ne boji smrti, saj je Bog usmiljen. Mu je odvrnila: «Jaz pa mislim da bo trda.«
(Sprejeti begunce iz usmiljenja, ali jih odbiti kot islamsko nevarnost?)
»Človeku v stiski, beguncu, je treba pomagati. /…/ Ampak: prva naloga /…/ ZDA in Zahodne Evrope pa je, da ustvarijo v deželah B. Vzhoda take razmere, da ljudem ne bo treba bežati /…/ da ostanejo v svojih domovinah.«
(Kot begunec ste šli – po 2.sv. vojni - v Argentino…)
»To je čisto nekaj drugega. Tukaj je bila resnična nevarnost za življenje. Sicer pa /../ smo šli za 14 dni, tako smo vsaj mislili – da bomo tam ostali največ tri mesece.«
Zdaj »hočejo ti ljudje priti v Nemčijo in tam ostati.«
(V 'Cerkev pred izzivom stoletij' pišete, da se ta v 6. stoletju ni zaprla pred vdiralci z Vzhoda, barbari, ampak jim je oznanila evangelij. Se tudi danes odpreti k beguncem in se s tem obogatiti?)
»Med 6. in 8. stol. So germanska in slovanska plemena prihajala v Evropo. Šlo je za plemena z ohlapno religijo.« (- Selitev narodov/barbarov se je začela v 4. stol., sem so prihajali še Huni, Avari…, nenazadnje Madžari…: https://fr.m.wikipedia.org/wiki/Invasions_barbares B.M.)
»Cerkev, nositeljica grško-rimske kulture, jim je« predstavila »vrhunec civilizacije, grški in latinski jezik, mojstrsko literaturo… Ta /…/ plemena so bila odprta za vse. Krščanstvo jih je znalo nagovoriti.
Z islamom je drugače, /…/ je zaprta religija. In vsaj delno je /…/ agresivna«, zavojevalska. »Ni paralelizma med barbari šestega stoletja in današnjimi muslimani.«
(Tudi religija Stare zaveze je nasilna…)
»Stara zaveza je ena faza, ki ima svojo dopolnitev v polnosti razodetja«, je »priprava na prihod Jezusa Kristusa /…/ ki je nasilje zavrnil.« (- Primerjaj pojasnilo: http://revija.ognjisce.si/kratki-odgovori/1652-stara-zaveza-in-nova-zaveza, v skladu s katekizmom: http://www.kapitelj.com/Bog_sveto_pismo_katekizem_katoliske_cerkve_1.del.html ,II./21-23. Tudi islam priznava nekatere nazore iz Stare zaveze, glej: http://www.religije.com/islam.htm. B.M.)
(Vaše izjave so ponarodele, npr.: 'Dekleta in fantje, odgovornost do naroda se začne v postelji.')
»Moj jezik je bil vedno jasen, odločen in neposreden.«
(Pišete spomine, bodo zgodovina ali literatura?)
Oboje, »rad bi, da bi bilo uporabno za zgodovino«, hkrati pa da bi bili spomini berljivi.
»Vsak stavek, ki ga zapišem, preberem naglas – in če ne zveni dobro, ga popravim.«

Irena Šumi, antropologinja.
Mladina. Intervjuji 2016. 1.7.2016.
Jure Trampuš piše, da je »samosvoja raziskovalka«, delala na Inštitutu za narodnostna vprašanja, poučevala na različnih visokošolskih ustanovah, zdaj na mariborski Alma Mater Europea in na FSD UL. »Raziskuje etničnost, mejnost, rasizme, antisemitizme«, ksenofobijo, »mit o tisočletnem snu o lastni državi je zanjo neumnost«, s katero se »kulturno poenotena masa lažje upravlja; naša srenjska mentaliteta onemogoča spremembe, »normalno« državo.
(Slovenija?)
»… je neokolonialna in neoliberalna država.«
Tukajšnji ljudje imajo zgodovinsko smolo, v nova gibanja vstopimo prepozno - »pri nas bo neoliberalizem trajal še leta.«
(Zakaj?)
V projektu Postkolonializem in postsocializem skozi znanstveno literaturo (2003-2006) (- glej npr. http://www.sistory.si/raw2xml.php?ID=823 , B.M.) so imeli »študente iz 11 držav, predvsem iz južne Evrope, pedagogi smo bili iz ZDA, Slovenije, Poljske in V. Britanije« in prečesavali literaturo o postsocializmu, ki je bilo novo vprašanje v antropologiji, politologiji in ekonomiji.
Ugotovili so, »da evropski postsocializem /…/ ponavlja zgodbo postkolonije. /…/ Slovenija je dejansko postkolonialna družba.«
(Kako se to kaže?)
Najprej v iluziji, »da je 'demokracija' prinesla tudi socialnoekonomsko svobodo«, da sta konec socializma in razpad držav(e) »zgodovinska osvoboditev.«
(Osvoboditev?)
Ni bila, razpad »evropskih socializmov je prinesel neokolonizacijo mednarodnega velekapitala.« Pospešil je »kar sta politika reaganizma in thatcherizma začela že dobrih 10 let prej.« Poleg ropanja družbene lastnine se je zgodila tudi »banalizacija političnega razreda«. Ta je, »plačanec velekapitala«, opustil projekt socialne države. Srednji razredi' sestopajo v prekariat.
»Neoliberalni kapitalizem /…/ ima en sam program: brezumno ropanje ljudi in naravnih virov, /…/ pod lažnimi parolami demokracije, razvoja, kompetetivnosti itd.)
(Kaj pa naše elite?)
»Naši kulturni predniki /…/ so avtentični kolonializem doživljali v Avstro-Ogrski, v kateri so bili men najnižjimi sloji.« Njihova emancipacija je bila odeta v 'narodotvorno' mitologijo: slovenstvo kot politični projekt /…/ znotraj /…/ »naroda«, ki da je vsa ta stoletja /…/ tičal v 'ječi narodov'«. Resnica je drugačna. Ob tej osvoboditvi, nasledku razpada imperija (AO) je bila populacija »bolj ali manj enovit, kmečki sloj, srenja«, ki »jo je združila ideologija slovenstva«.
(Srenja?)
Takrat se srenjske strukture še niso razslojile, kar je »pogoj za družbeno dialoškost. Srenja je na prvi pogled idilična, /…/solidarnostna, nekakšen romantični Gemeinschaft, vendar v resnici /…/ okruten sistem skupinske kohezije.«
Ne gre za »vaškost, podeželskost, /…/ niti za geografsko lokaliteto.« To raziskuje Duška Kneževič Hočevar http://dmi.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/duska-knezevic-hocevar-sl#v .
Gre za tip »socialnega mreženja, ki /…/ si prilagodi in udomači vse nadrejene politične in pravne koncepte. /…./ vrsta klanovstva /…/ ki se nekaterim /…/ kaže kot mafijoznost, kot mreženje kriminalne solidarnosti.«
(Naši, zaprti krogi?)
»Vsak prihod kake stranke /…/ na oblast prinese s seboj klanovske kadrovske strukture«, ki jih ne vodi državni, vsenacionalni interes. Zato negativna kadrovska selekcija, zato ni sankcij za protipravna dejanja, »ker odgovornosti v srenji ni mogoče individualizirati.«
Nikogar ni, »ki bi se lahko srenjskemu klanovstvu uprl, ker smo prisilno vsi člani takih ali drugačnih klanov, če hočemo preživeti.«
(Nacionalizem je torej projekt vladajočih, elit?)
Da, obstajale so »tanke izobraženske elite, katerih prvenstvena naloga je« (bila) »da so zgodovino historičnih slovenskih provinc za nazaj prirejale tako, da je podpirala /…/ projekt.« O tem piše Drago Braco Rotar, v knjigi iz 2007 (- https://bracorotar.files.wordpress.com/2010/10/4-3-rotar-casi-zgodovine.pdf ? B.M.).
(Tako upravičevanje še obstaja?)
»Stvar se ni končala /…/ 1948 ali 1945, ali 1991; še vedno prirejamo dogodke, njihove pomene, /…/ akterje,/…/ sodobniško razumevanje, da za nazaj gradimo nacionalno zgodovino.« (- Sic …, B.M.)
Npr. »o ogromnih kosih svoje nacionalne zgodovine nič ne vemo; otroci se v šolah učijo o Kranjski čbelici, Janezu Bleiweisu, Kmetijskih in rokodelskih novicah http://nl.ijs.si/imp/nuk/dl/NUKP14041-1849.html#pb.001 , da pa je v istem času npr. v Lj. obstajal obširen nemški tisk, tega pa ne izvejo.«
(-Poglejte v NUK in na splet, npr. http://www.theeuropeanlibrary.org/tel4/collection/a0512 . B.M.)
(Tudi Prešeren je pisal tudi v nemščini?) https://sl.wikisource.org/wiki/Kategorija:Nem%C5%A1ke_pesmi_(France_Pre%C5%A1eren)
»Pa ne samo pesmi , vso intelektualno /…/ korespondenco« je pisal v takratni kultursprache, samo mami v slovenščini.
»To ključno večjezičnost intelektualcev, ki so bili tvorci projekta kulturnega slovenstva /…/ smo ideološko zabrisali, srenjsko udomačili in potvorili. D. B. Rotar, Teja Kramberger, Rastko Močnik npr. o teh rečeh sijajno govorijo in pišejo.«
Nauk …)
… pa je tale: v Sloveniji so vse ključne predstave o funkcioniranju družbe iz 19. stol. Nacionalistična ideja« kulturnega poenotenja mase, da jo lažje upravljaš - po Webru (Maxu https://plato.stanford.edu/entries/weber/#NatPowPol , B.M.) je šla pri nas v »srenjskost, klanskost, katere bistvena poteza je biološki kreacionizem /…/ predstava o 'čistokrvni' slovenskosti. L. 1991 se temu nismo odpovedali.«
V ustavo - RS, 3.čl. - smo zapisali, da temelji država na »pravici slovenskega naroda do samoodločbe«. Ne pa vseh svojih državljanov. Če bi se odločili »izstopiti iz EU, kdo naj glasuje na referendumu?«
(Slovenstvo je nastalo kot obramba zoper Nemce, osamosvojili smo se od jugoslovanstva…)
Protijugoslovanstvo ne opravičuje rasizma v ustavi in zakonih. Mitska »predstava o preganjanem, ogroženem, izumirajočem in hkrati edinstvenem narodu, katerega substanca se prenaša skozi kri /…/ je paralizirajoča« in »ni izključno slovenska /…/ ampak znak mentalitetnega miljeja, ki mu rečemo Srednja Evropa.«
(Nacionalni interes …)
Čistokrvnih Slovencev? »Dokler država obstaja, mora imeti interese. Že dolga leta ta država nima /…/ dolgoročnega preživetvenega načrta. Od česa bomo živeli?«
Odsotnost ekonomske strategije je neoliberalni simptom, meni I. Šumi. Država kot institucija ima težave, zaradi omenjene »spojenosti politične elite z velekapitalom. Izgubila je legitimiteto, postala je banalna, s propadajočo socialo je v temelju načeta.
(Smo res hlapci?)
Ta mit je »obrnjena zgodba o izvoljenem narodu.« Stereotip: «Slovenci so pridni, delavni in venomer žrtve genocidnih, kolonizatorskih tujcev. Ergo: hlapci so zato, ker so pridni, delavni in čistokrvni.« Priložnost »za neoliberalne podjetnike«.
(Radi prevzemamo – socializem in kapitalizem, oba s človeškim obrazom, neoliberalizem…)
Prevzemamo vendar udomačimo, na srenjski način.
Trenutni rezultat: razpadajoča socialna država, brez ekonomske svobode, »ideološko zameglj«, ki ga omogočajo »kriingrudovstvo, srenjska mentaliteta /…/ izvoljenstvo.«
Večina javnega diskurza »vpije zoper zasebni, realni sektor, kraje, bajne plače« a v resnici se to in »pervertiranje zakonodaje« dogaja »v preostankih javnega« in nekoč družbenega ekonomskega sektorja.
Če kritizirate ste protislovenski, »s kritiko in analizo ste se postavili zunaj srenje.«
(Samo srenja ima prav?)
»Dejansko si srenja vse pravne in politične režime /…/ prisvoji in prilagodi, rodingrudovstvo« je »nevprašljivo, naravno, dano.«
(Primer prisvojitve?)
Kadrovska selekcija: razpis, komisija procedure, dokumentacija, vendar je »kandidat že naprej izbran, eden od 'naših'. Da se mi zagotovi izbor, se ustrezno znižajo kriteriji.« To je »udomačitev pravnega reda in hkrati prisila klanskih odnosov.«
(Ukiniti javni sektor, državo?)
Ne, podobno kot vrsta levih analitikov je postala etatistka, pravi I. Šumi. Zaradi »nebrzdanega plenjenja neoliberalnih elit so ogrožene »manjšine in ranljive populacije /…/ demokratične prakse in pravni red« in »tudi država kot ustanova. /…/ Kako bo nacionalna država kot organizacijska oblika preživela je eno od vprašanj, ki me vedno bolj zanimajo.«
(Zakaj Slovenci v tujcih vidimo zlo?)
Ker v vsakem »najprej vidimo človeka neprave krvi. Ne človeka, ki ima drugačne kulturne navade, jezik/…/«. Kriingrudovstvo pravi, da se kri kvari z »mešanjem«, tujec je biološka grožnja.
Taras Kermauner (glej bibliografijo http://www.kermauner.org/TsBib.asp je pred leti v Mladini http://www.mladina.si/93340/slovenci-so-polni-prvic-v-svoji-zgodovini-nekaksne-po-vecini-nizkotne-pritlehne-samozav/ »razgrnil, kako so se pisatelji odločali o tem, kaj sta slovenska narodna bit in esenca, in so rodingrudovstvo opredlili bol 'kulturno' kot 'krvno; slednje se jim je vendar zdelo nekoliko sumljivo. Govoril je o 'brezmejnem napuhu infaltilnežev'
(Izvor nacionalizma - neenakost?)
»Mislim, da je tovrstni krvni nacionalizem v celoti razredno, slojno vprašanje.« V rajnem imperiju (AO) je ideja slovenstva nagovorila nižje sloje. Tudi Donald Trump v nagovarja najnižje 'bele' sloje. »Meščanski nacionalizem je nekaj čisto drugega, temelji na razredni razslojenosti interesov.«
Bolje izobraženi, višji sloji, ki imajo »bolj vertikalne družbene mreže« razumejo, da niso krivi »tujci, migranti pač pa /…/ izkrivitev sistema /…/ preplet sistemskih dejavnikov«.
((Ne)izobraženost?)
Še nikoli ni bilo bolj jasno, »da je jedrni problem v izobrazbi«, zlasti taki, ki omogoča »vertikalno socialno omreženost«, vstop v »višji sloj«. Zato je neoliberalizem, ki izobrazb »vse bolj omejuje le na premožne, smrtna nevarnost, /…/ genocidna.« Kaže se npr. v ideologijah »repatriarhalizacije, napadih na pravice žensk, otrok, neheteroseksualnih, manjšin in ranljivih skupin, tujcev, migrantov, beguncev.« To zdaj premlevata z Darjo Zaviršek. https://www.fsd.uni-lj.si/
(Sodelovali ste v skupinah za predmet državljanska vzgoja. Kaj ste želeli, poskušali?)
Z vprašanji v testih NPZ vplivati na vsebino predmeta, tako, da »smo se odločno osredotočili na tematike kot so politični sistem, volilni sistem, EU, kulturne razlike, stereotipizacija in rasizmi, človekove pravice, preprečevanje nasilje. Slovensko svetobolje in izvoljenost in druge srenjske teme smo sistematično izpuščali.«
(Leve: desne teme?)
Ni verjamejo samo desničarji v kriingrudovstvo. »Tudi mnogi deklarirani levičarji, tudi zgodovinarji in družboslovci /…/ češ, slovenski nacionalizem je dober in konstruktiven, če se s tem pretirava je škodljiv. To je še ena poteza srenjske mentalitete« češ, »resnica je nekje v sredi«. To je zdravorazumarstvo, ki se mu analiza zdi nemoralna.
(Dobri in slabi nacionalizem?)
»Nacionalizem je historičen proces, ni ne dober ne slab, /…/ treba ga je reflektirati, ne pa /…/ si ga izmišljevati.«
(Država ideologijo potrebuje…)
»Nič v človeškem svetu ni zares realno, vse je družbeno konstruirano, a hkrati /…/ tako krvavo realno, ker so to igre, v katere verjamemo, in vloge v njih tudi igramo /…/ gre za življenje.«
(Kaj z državo?)
Zlasti zaradi okoljske krize, ki je po Naomi Klein 'gamechanger' je potrebna »čisto nova vizija /…/ kar ta hip še presega trenutno vednost in teorijo in vizijo.«
Za začetek morali, tako Guy Standing, »dobiček iz proizvodnje delili v obliki univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Tudi denar kot ustanova je ostal cokla. Izmisliti si bomo morali »povsem novo socialno igro in nov smisel zanjo.«
(Kako iz slovenske srenjskosti?)
Za posameznika je najuspešnejše, če se fizično odstrani. »Emigracija iz Slovenije se je v l. 2005 /…/ podvojila, /…/ in še narašča /…/. Odhajajo predvsem mladi /…/ do 35.l. starosti, visoko izobraženi.«
To je »nasledek postkolonialne srenje, v kateri je ambicija brez klanske podpore /…/ nedopustna«, kritika skupnosti »narodno izdajstvo«. Kdor ne priznava srenje, ni naš.
I. Šumi ne ve, kako iz prekletstva srenjskosti. »Ampak, če zgodovina kaj pomeni, potem izumrla ta srenja še zlepa ne bo.«

Jelena Ašić, novinarka.
Mladina. Intervjuji 2016. 1.7.2016
V informativnih oddajah TVS razkriva zgodbe o ljudeh v kolesju birokracije in sodstva, zato »ji floskule o pravni države zvenijo kot posmeh«, piše Klemen Košak
(Zaradi izjave http://www.delo.si/novice/slovenija/urednistvo-rtvs-stopilo-v-bran-jeleni-ascic.html so vas na spletu imenovali 'neintegrirana migrantka', pa ste diplomantka primerjalne književnosti (FF UL). Zakaj tak odziv, zakaj nestrpnost do oseb iz nekdanjih jugoslovanskih republik?)
»Verjetno je to povezano z razmerami v družbi in s hujskaško politiko, ki te razmere in nezadovoljstvo ljudi izkorišča sebi v prid.« Nekateri gnev usmerjajo »v tiste, ki so drugačni od njih«, tudi v ljudi »ki prejemajo socialno podporo. Pravijo jim lenuhi, naj gredo delat. /…/ Kdorkoli se v Sloveniji odmika od /…/ povprečja, je deležen nestrpnosti.«
(Ob zborniku Na poti do lastne sobe (2011) http://www.mladina.si/107701/na-poti-do-lastne-sobe/, kjer je tudi vaša zgodba, je Goran Vojnović dejal, da stereotip o »čefurkah« še ni izoblikovan.)
»Ali sploh še imamo nekega tipičnega 'čefurja' /…/? Danes imamo slovenske najstnike, ki govorijo trdi l, in imamo otroke slovenskih priseljencev, za katere bi rekli, da so tipični Slovenci.« Čefur je postala oznaka za stanje duha. »Sicer pa si ne želim, da me priimek opredeljuje.«
(Imate izbiro?)
Vprašanja o identiteti mi že presedajo, pravi. »Tu (- v Lj., B.M.) sem se rodila, odrasla, tu je moja domovina. http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/kako-je-jelena-postala-voditeljica-poklicala-je/192349 Delam, plačujem davke, berem Kosovela in Jnačarja, všeč so mi stare slovenske besede in narečja, hodim v hribe.«
(Starši …? Ste čutili pritisk vrstnikov)
»Ja mladi so prišli. Bila sem edina v razredu iz priseljeniske družine. Ampak otroci ne bi vedeli, /…/ če ne bi slišali odraslih /…/ o Bosancih«, t.j. vseh »na ić.«
(Sestavljena identiteta…)
»Nepotrebno se mi zdi filozofirati o tem /…/ Toliko drugih težav imamo in zdaj je toliko ljudi, ki prhajo od drugod, da smo 'Bosanci' popolnoma nepomembna tema. /…/ Mi velikih težav v resnici nimamo.«
(Razen…)
»Dobro, so posamezni kriki nestrpnosti. Če take stvari piše neki človek brez moči, naj si da duška. Skrb zbujajoče je, če tako retoriko uporabljajo javne osebnosti.«
(L. 2010 ste za TV dokumentarec o migrantskih delavcih dobili viktorja.)
Delavci, »ki v zadnjih letih prihajajo /…/ od drugod /…/ in na vsakem koraku doživljajo diskriminacijo« so v resnično slabem položaju./…/Delavci so žrtve«, tisti, »ki so jim to povzročili, pa hodijo naokoli kot gospodje.«
Kolegico Vanjo Kovač je tožil delodajalec, ker je v TV Tedniku razkrila, da je delavcem kratil pravice. Bila je oproščena, po dveh letih; verjetno se bo pritožil. »Naše sodstvo sploh ne gleda več vsebine, ampak bolj postopek. /…/ In vemo, da bolj ko je država totalitarna, bolj je zbirokratizirana.«
(Smisel novinarstva…)
»… je, da kažemo tisto, kar je slabo, z upanjem, da se bo popravilo. Novinarstvo je več kot /…/ objavljanje izjav ljudi na pomembnih položajih. Zapoved objektivnosti je seveda nujna /…/ a včasih je treba zavzeti tudi stališče«, saj ne moremo »izklopiti svojih nazorov in čustev.«
»Potreben bi bil večji premislek o tem, zakaj je neka informacija prišla do novinarjev in v katerem zaprtem krogu je bila sprejeta kaka odločitev, ki nam jo potem vsilijo kot edino pravilno, mi pa jo pograbimo in širimo /…/«.
(Primer?)
»Politiki in uredniki se /…/ pogosteje kot z delavci družijo z direktorji agencij za posredovanje dela.«
(Politika?)
J. Ašić upa, »da se bodo ljudje zbudili in videli, da je prepiranje med 'levimi' in 'desnimi' popolnoma prazno. Ljudje v resnici nismo razdeljeni na leve in desne, ampak na majhno elito in čedalje večjo množico brezpravne raje.«
(Nasilneži, birokracija?)
Sistem, družba je nenavadno naklonjena do nasilnežev. »Nekdo, ki je /…/ ogoljufal, okradel, prevaral, poškodovan, je spoštovan, njegova žrtev pa zaničevana.«
Prevladuje »mentaliteta povzdigovanja nasilnežev in škodljivcev, /…/ mislim /…/ na gospode s kravatami.« Morali bi odločno reči: tega 'gospoda' ne želimo /…/ ker je škodljivec.«
»V Sloveniji majo veliko prednost ljudje z močjo ter znanjem o delovanju birokracije. In tisti, ki nimajo vesti.«
(Proletariat – žaljivka?)
V obtok jo verjetno spravjajo tisti, ki nameravajo ali zagovarjajo »nasilen način bogatenja. Videli so, kako je lahko delovna sila izvor bogastva /…/ Če se zavzemaš za delavske pravice, pa si označen za jugonostalgika, socialista, komunista…«.

Ana Stanič, odvetnica.
Mladina. Intervjuji 2016. 1.7.2016
Z odvetnico specializirana za energetiko in mednarodno pravo, ki ima pisarno v Londonu, se je pogovarjal Peter Petrovčič.
(Mladost ste preživeli v Beogradu, s starši.)
»Tam sem bila do svojega 16. leta, saj je moj oče tam opravljal delo novinarja ni mama, sicer Avstralka po rodu, tudi. Moj oče je bil po 2. sv. vojni zaprt v Sloveniji in ko so ga izpustili, ni bilo veliko interes ostati v Sloveniji, kjer so bili na oblasti ljudje, ki so ga zaprli.«
(Zakaj so zaprli očeta?)
»Zaprla ga je tedanja komunistična oblast, /…/ o tem je bilo že veliko napisanega.« http://www.celjskozasavski.si/osebe/stani%C4%8D-stane/155/ Po dveh letih v samici je tri leta »med drugim delal pri gradnji HE Medvode.«
(Kaj je delal oče po vrnitvi v Slovenijo?)
Iz Beograda se je vrnil leto dni pred osamosvojitvijo (1990), ko som ponudili mesto v Demosovi (Peterletovi) vladi in postal je »minister za informiranje ter izpeljal slovenski plebiscit za neodvisnost. (- Stane Stanič je bil predsednik Republiškega komiteja za informiranje, 1991-1992, glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/1._vlada_Republike_Slovenije , B.M.)
»Kasneje je vlado zapustil skupaj z drugimi ministri, ki so bili politično neodvisni. Poleg njega sta tedaj odšla še J. Kranjec in J. Mencinger.
(Kje ste bili vi takrat?)
»Takrat sem že bila na študiju v Avstraliji./…/ V Sloveniji sem živela vsega dve leti. Res sem še najmanj Slovenka, zdaj sem recimo že 18 let Britanka. Imam tri potne liste.
(Ste imeli v Srbiji težave v času razpadanja /…/ ?)
»… imela sem probleme, /…/ otrok s slovenskim priimkom, nekateri učitelji so poudarjali razliko med mano in drugimi učenci.« Mama je bila »Avstralka in zaradi nekega incidenta /…/ pred avstralskim veleposlaništvom so postali sovražniki tudi Avstralci. Sovraštvo do drugih, drugačnih, se je čutilo že od l. 1982.«
(Kaj ste zdaj?)
»Sem Ana Stanič, svetovljanka.«
Letos so jo povabili na srečanje Evropske svobodne zveze http://www.e-f-a.org/home/ predavat o samoodločbi narodov in sukcesiji. https://hr.wikipedia.org/wiki/Sukcesija_dr%C5%BEava
Poudarila je, »da je zaščita pravic manjšin in jezikov temelj demokracije, regionalizacija Evrope pa nujna«. In da ne smemo med ljudmi videti samo razlik, graditi moramo tudi »na tem, kar nas povezuje z drugimi ljudmi. Narodnostna identiteta je pomembna, a zame osebno osnovna identiteta zagotovo ni narodnost.«
(Se bere kot reklama za večkulturnost, večnacionalnost, prost pretok misli, ljudi, idej, kapitala, EU…)
Se strinjam, pravi A. Stanič. »In me zelo skrbi, da tisto, kar je meni omogočilo, da se dosegla, kar sem, torej prav pretok misli in ljudi, počasi izginja. Brez povezovanja, z zapiranjem EU, bo prihodnost zelo drugačna od tistega, kar se je gradilo po 2. sv. vojni, in predvsem negotova. /…/ Žal v Evropi politiki razmišljajo kratkoročno – od volitev do volitev.«
(Vzpon sovraštva zaradi beguncev?)
»Da, a tu ne moremo pozabiti migracij v 60. letih 20. stol., ko so Z. evropske države potrebovale delovno silo in so izkoristile pripravljenost ljudi, da migrirajo. Do integracije teh ljudi v novo okolje pa ni prišlo.« Tudi zaradi rasizma. »Integracija je edino možna, če je večina pripravljena sprejeti druge«. Spremeniti se mora miselnost večine, ljudje »pridejo z željo, da bi postali člani te družbe, ne glede na to ali so ekonomski migranti ali begunci.«
»Ljudje enačijo muslimane in terorizem, politika in predvsem mediji so tu zelo nepazljivi ali to enačenje celo spodbujajo.«
(Kaj je narobe s Slovenijo?)
»To je problem pravne države, /…/ ker omogoča objektivnost, zagotavljanje nekih osnovnih vrednot, drugače je vse stvar dogovora med ljudmi, ki se poznajo. /…/ in pravna država je edina, ki to lahko omogoči. V Sloveniji se pogosto srečam s tem, da me prepričujejo, da je belo lahko črno in črno lahko belo. To je osnova, ki bi jo pravnik moral vedeti /…/.«
(Gledate od zunaj…)
Po dveh letih dela tu mi razlagajo, da ne razumem, »ker ne živim tu. Zakonodaja mora biti takšna, da jo lahko razumem, tudi če sem z Marsa.« In da moram brati v kontekstu. »Se ne strinjam – tisto kar piše, je tisto kar velja. V Sloveniji pa se prepogosto preveč pomena daje interpretacijam zapisanega, ki /…/ zapisano v zakonu, spremenijo v nekaj povsem drugega. A to ni pravo.«
(Poznate osamosvojitveno zgodbo, sodelovali ste pri usklajevanju naše zakonodaje z evropsko.)
Poznam /…/ dobro« in veliko ljudi »o tem ve zelo malo«, tudi takrat vključeni.
»Še pomembnejše pa je vprašanje, kako se upravlja nova država. Čim manjše je okolje, tem pomembnejše je, da temelji na znanju in le tako lahko deluje na dolgi rok.«
(Ob milijonskemu shodu za neodvisnost Katalonije … )
»Tudi v Sloveniji bo vse, kar bo sledilo, prišlo le s strani občanov in civilne družbe. Ne moremo pričakovati, da bodo gonilo napredka politiki.«
(Osamosvojitvena generacija se je zasedela, delo je opravila z osamosvojitvijo…)
Ne, šele potem »se je pričelo resno delo – gradnja nove države z močnimi temelji pravne države je pravo delo in veliko dela nas še čaka.«
(Kako naprej?)
»Pravna država bi v Sloveniji morala bolje delovati.«
Privatizacija ni bila transparentna, postopek ni dokončan, to ovira prihod tujega kapitala.
»Država mora sloneti na zakonih, dobro napisanih zakonih. Vendar žal /…/ strokovnjaki in politiki /…/ izigravajo zakone in pravno državo, ko in če jim to ustreza. Sankcij pa žal ni.«
(Podjetja, podjetništvo in država?)
»Treba je imeti sistem, ki zagotavlja pravno varnost, zaščito delavcev in plačevanje davkov, /…/ vizijo države na nekem področju, ostalo pa bi moralo biti zunaj pristojnosti države. Država naj ne bi ovirala organskega razvoja podjetij in podjetništva, civilne družbe in preostalega.«
Tu je veliko inventivnih podjetij, a ko jih začne sistem ovirati, grejo v tujino.
V Sloveniji »je prepovedano vse, kar ni dovoljeno. A brez pravne države sprememba miselnosti ni mogoča. Dodatni problem je v preštevilnih zakonih, členih zakonov ter podzakonskih aktih, ki regulirajo stvari«, ki so stvar »dogovora med pogodbenimi strankami.«
(Tu živi mama in drugo sorodstvo, prijatelji. Bi se vrnili?)
Pogosto razmišlja o tem, a se še ni odločila. Ampak »težko bi delala na področju energetike in mednarodnega prava, če bi živela tukaj.« Če nič drugega, letalske povezave so slabe.

Borut Pahor, predsednik republike.
Mladina. Intervjuji 2016. 1.7.2016
Tik po proslavi 25. let osamosvojitve in objavi izidov referenduma o izstopu V. Britanije iz EU se je z njim pogovarjal Borut Mekina:
(Se je RS po vključitvi v EU in Nato politično polenila?)
»Nismo se ustanavljali kot neodvisna država zato, da bi bili izolirani, ampak zato, da bi se vključili v EU.« Strinja se, da smo podlegli »prepričanju, da je treba le vzpostaviti politične in ekonomske institucije, vlado, parlament, sodišča, borze, in bo vse teklo samo od sebe. /…/ Pozabili pa smo na ljudi. /…/ Ker smo se intelektualno polenili, /…/ prišli do malomarnih vizij, kako naprej, ker smo mislili da je z vključitvijo v EU in Nato zgodovine konec, /…/ se nam ni več dalo ukvarjati s svojim bivanjem in svetom okrog nas, je treba rešiti to težavo.«
(Kaj zdaj?)
»
Vpreči je treba vse intelektualne elite, da nam pomagajo določiti nove cilje, treba se je začeti pogovarjati z ljudmi.«
(Tine Hribar za Dnevnikov Objektiv pravi, da se vedete hlapčevsko, Tomaž Mastnak, da res v EU ne jemo trave, a se z nami dela kot z živino, da smo prostovoljna kolonija. Bi bil izstop iz EU spodbuda?)
Tako so govorili britanski kolegi, pravi B. P., da »moramo kaznovati kaznovati to elito, ki se ne zaveda naših težav, /…/ tako, da bomo glasovali proti. Ampak kazen, ki bo prišla, ni kazen za elito.«
(Kaj pa naj?)
»Slovence bi povabil, da ne gredo tako daleč. /…/ Prisiliti je treba to politično garnituro, z mano vred, da se zmiga, /…/ da nas zgodovina ne prehiti.«
(Je 50% Britancev glasovalo proti svojim interesom?)
Potem pa so tam na internetu najbolj iskali, http://fortune.com/2016/06/24/brexit-google-trends/ »kaj sploh pomeni izstop iz EU. To dokazuje, da ljudje dejansko niso vedeli, za kaj glasujejo.« Hoteli so »kaznovati britansko in evropsko elito, ker ne izpolnjujeta njihovih pričakovanj.«
(Pogovarjate s takimi, ki se zavzemajo za človekove pravice in onimi, ki stresajo fašistoidne izjave…)
»Srečujem se s številnimi ljudmi. /…/ Včasih ljudje govorijo sebi v prid, včasih govorijo v prid drugih«. /…/ Nekoč ni bilo toliko naravnanosti proti ideološkemu ali nazorskemu nasprotniku.« Zdaj »ljudje ploskajo še posebej tedaj, ko govornik useka čez politične nasprotnike. /…/ Vse manj je potrpežljivosti.«
(Janševa zborovanja?)
»Ne, govorim o številnih javnih manifestacijah, od Dražgoš do Kočevskega roga, od starih do mladih. Nismo sicer še prestopili kritične meje. /…/ Opažam, da je nestrpnosti vse več. Zato moram kot predsednik republike jasno povedati, da bomo navsezadnje vsi žrtve tega procesa. Kdor seje veter, bo žel vihar.«
(Ste tedaj, kot predsednik vlade, zaslutili krizo? Jo je zdaj konec?)
»Nisem ekonomist« (- pač pa politolog, FSPN UL, https://sl.wikipedia.org/wiki/Borut_Pahor , B.M.) »a zaradi okoliščin l. 2008 sem /…/ začel pridobivati informacije o razmerah na finančnih trgih /…/ in ugotovil sem«, da hipotekarni mehurček ni obrobna zadeva, ampak znak »razsežnosti, ki bo definirala svet v prihodnjih letih. Bil sem prvi politični voditelj, ki je začel govoriti o gospodarski negotovosti.«
»Toda, če sem imel prav tedaj, imam morda /…/ tudi sedaj: vzrokov za finančno krizo nismo odpravili«.
(Ampak politična negotovost pri nas se je zmanjšala…)
»Seveda,« a v kontekstu povedanega. Zdaj bi Cerar lahko to stabilizacijo izkoristil, da izpelje nekaj strukturnih reform. /…/ Sem velik zagovornik javnega zdravstva in odlašanje /…/ vodi do tega, da se bo /…/ sesulo«.
(Boste znova kandidirali?)
»Verjetno.«
(Zakaj ste obiskali 150 občin, klekljarice, maturantske plese, /…/ ?)
Zaradi »zavedanja, da tradicionalnih poti do ljudi, ki odločajo o politiki ni več. Da so poti med ljudmi in politiki prekinjene, da je zaupanje porušeno.«
(Mora tudi levica znati uporabiti populizem?)
»To ni populizem. Eno je sovražni govor in ščuvanje ljudi, drugo pa je, ko kdo na netradicionalne načine politične kampanje izkorišča za sporočilo, da je treba biti strpen in da se je treba spoštovati.«

Stanko Kristl, arhitekt.
Mladina. Intervjuji 2016. 1.7.2016
Z enem od najvplivnejših naših arhitektov http://www.sazu.si/clani/stanko-kristl , z več kot 60 izvedenih projektov, se je pogovarjala Urša Marn.
Bil je diplomant profesorja Edvarda Ravnikarja (FAGG UL), nato profesor na FA UL in na odd. za pokrajinsko arhitekturo BF UL. Njegov je npr. stanovanjski objekt za asistente UL na Prijateljevi ul. V Lj., OŠ F. Prešerna v Kranju, še več šol, vrtcev… Pri 94 letih še vedno projektira.
(Vaša je prva atrijska hiša v Jugoslaviji, na Trnovem, l. 1965.)
Začetniki so bili arhitekti iz šole Bauhaus, v Weimarju. Pred 2.sv. vojno so je bila na udaru nacistov in so jo ukinili. Hitler ni maral hiš z ravnimi strehami, zahteval je »nemške« dvokapnice, ki pa niso bile primerne npr. za tovarne. »Profesorji so se odselili v ZDA in zasedli /…/ mesta na /…/ univerzah.«
Njemu je bila všeč panonska hiša, doma je iz Prlekije, zato so projektiral hiše v obliki L z notranjim vrtom. »Mlajši arhitekti večkrat rečejo, da bi tu z veseljem živeli.« Danes bi naredil večjo dnevno sobo in spalnico.
(Blizu je večstanovanjski 'Kondominij', vam je všeč?)
»Oh, ne. /…/ ne sodi v to okolje.«
(Zakaj arhitektura?)
»Kot otrok sem z vrstniki pogosto hodil k mizarjem in zlagal lesene kocke«, v glinokopu kopali in gradili skrivališča. Ko je končal 4 razrede OŠ, mu je umrl oče, zato ni mogel v (- osemletno) gimnazijo, ni bilo denarja za stanovanje. Eno leto je hodil v meščansko v Ljutomeru, naslednje leto je dobil prostor v salezijanskem http://www.donbosko.si/ dijaškem domu v Murski Soboti. http://www.gim-ms.si/zgodovina-sole/
»Nagnjenje za arhitekturo sem pokazal šele v gimnaziji, ko sem iz dolgega časa začel izdelovati zložljive oltarčke. Po koncu gimnazije nisem smel na fakulteto, /…/ l. 1943 sem bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko.« Bil je v Franciji, na ruski fronti ranjen, ostal brez leve roke, desno so komaj rešili. »Če bi mi odrezali obe, ne bi mogel postati arhitekt.«
(Usoda…)
Kizmet. Dve leti se je selil po bolnicah, do (avstrijskega) Gradca, kjer je »šel na fakulteto vprašat profesorja, ali z eno roko lahko postanem arhitekt. On pa mi je rekel: 'Arhitektura ni v rokah, je v glavi.' Tudi njegov asistent je bil brez roke. Poslal ga je na test, če ima sposobnost za arhitekta in mu napisal priporočilo za operacijo, protezo.
(Ste imeli, po vojni, kot mobilizirani nemški vojak, težave?)
»Niso mi dovolili, da bi se vpisal na fakulteto. Tajnica fakultete« (- Tehniške f. UL: http://www3.fgg.uni-lj.si/o-fakulteti/zgodovina/ , B.M.) »mi je svetovala, naj vseeno poslušam predavanja, ker da se za prisilno mobilizirane pripravlja amnestija in da se bom lahko vpisal pozneje.« Hodil je na predavanja in se vpisal naslednje leto.« (- št.l. 1946/47?)
»Tri leta za tem so me vabili v partijo,« (ZKS/ZKJ) »a sem jih zavrnil. Pa ne zato, ker bi bil nasprotnik socializma, pač pa zato, ker nisem bil nasprotnik kapitalizma. Od nekdaj mi je bil blizu skandinavski model socializma.«
(L. 1953 ste, skupaj z S. Severjem in E. Ravnikarkem na Finskem prejeli tretjo nagrado; v komisiji je bil Alvar Aalto http://www.alvaraalto.fi/ , ki vam je ponudil delo. Kaj vas je zadržalo doma?)
»Pomanjkanje denarja. Takrat sem bil še študent.«
(Študij, prvo delo?)
Študiral je 9 let, no, pravi, »vse izpite sem opravil v 4 letih«, pa je rekel profesorju Ravnikarju, da mu ni do tega, da bi diplomiral, pa je rekel: 'Pa saj ni treba.' Da sem se lahko preživljal, m je dal v delo različne projekte, udeleževal sem se tudi natečajev«. Za predlog Emo lonca s pokrovko je dobil prvo nagrado, zato je kasneje direktorju projektiral hišo, in še za sina, hčer in vnukinjo ter še nagrobnik.
(Na javnih natečajih ste dobili 44 nagrad, 14 prvih.)
»V Lj. nisem imel nobenega strica, tudi političnega ne, saj nisem hotel v KP. Bilo mi je jasno, da me lahko reši samo kakovost, in tako sem se zagrizel v arhitekturo. Še kot študent sem si zastavil cilj, da bom ob vsakem novem projektu stopil korak dalje, ker /…/ samo to prinese napredek v stroki. Študij sem vlekel 9 let /…/ ker sem ves ta čas lahko sodeloval na natečajih. Z denarjem /…/ za nagrajene projekte, sem živel tudi po več mesecev.«
Ponavljanje, konfekcija je »dobičkanosna, ne prinese pa notranjega zadovoljstva.«
(Bili ste po diplomi – 1954 - asistent pri E. Ravnikarju 5 let; kakšna osebnost je bil?)
»Bil je izvrsten učitelj arhitekture, značajsko /…/ malo preveč samosvoj.« Ko je nek njegov asistent dobil v delo projektiranje stavbo FS UL na Aškerčevi c. https://www.fs.uni-lj.si/fakulteta_za_strojnistvo/o_fakulteti/zgodovina/ , je šlo Ravnikarju to v nos. Rekel je: »Arhitekt za projektiranje fakultet sem jaz.«
(- Študenti E. Ravnikarja https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/eden-zadnjih-univerzalnih-arhitektov-pri-nas/155638 so ob njegovem sodelovanju pripravili idejni načrt za gradnjo novega univerzitetnega središča na jugu centra Lj.; vendar niso uspeli, pač pa so po njihovi zamisli prostorsko razvijali UM v Mariboru. Glej: B.M., Ključ je v naših rokah, s. 249-252. B.M.)
(Blok za asistente UL na Prulah ste zasnovali po švedskem zgledu...)
»To sosesko sva l. 1956 projektirala s prof. Ravnikarjem. On je projektiral dva bloka za profesorje, jaz dva bloka za asistente.« ( https://issuu.com/knjiznicaljubljana/docs/lmns_2012-1-2. B.M.)
Stavbe naj bi omogočale prilagoditev glede na potrebe bivanja.
»Ker so imeli asistenti slabe plače, sem jim /…/ kuhinje v celoti opremil, pa tudi spalnice so imele vgrajeno omaro. Stanovanja so bila namenjena mladim družina z otroki, zato sem se odločil za francoska okna, ki so segala do ta, da se otroku odpira širši horizont in da že v zgodnjem obdobju dobi čim več informacij.«
Zgledovali smo se še po Finski in Danski.
(Socializem je bil ugoden čas za stanovanjsko gradnjo…)
Veste, zakaj so se lahko gradile »velike soseske, kot so Savsko naselje, Ruski car, Nove Fužine, BS3? Zato, ker je bilo mogoče združevati večja, podržavljena zemljišča. Država je poskrbela, da je do strehe nad glavo prišel vsak, od delavca za tekočim trakom do partijskih funkcionarjev. Tudi najmanjša stanovanja so bila projektirana v duhu modernega bivalnega prostora, prebivalci teh družbenih stanovanj pa so plačevali /…/ simbolične najemnine. Tedaj skoraj ni bilo brezdomcev.«
Zdaj zasebne investitorje zanima samo dobiček, država pa nima denarja.
(Kako nastane dobra arhitektura?)
Imeti mora tudi duhovno razsežnost. S poudarjanjem funkcionalnosti – stanovanje kot 'stroj za bivanje' – so arhitekti zašli. Da je človek duhovno bitje, »kako bo uporabnik /…/ dojemal prostor«, je treba upoštevati tudi pri projektiranju bolnišnic vrtcev…
(Vaša avla v UKC LJ. je veličastna… Zakaj 'krožniki' na stropu?)
Neki »profesor nuklearne medicine« se je vsak dan namenoma sprehodil skozi njo, čeprav je bila to daljša pot do njegovega delovnega mesta. Vprašal ga je zakaj. »'Ker imam zaradi te veličastne avle občutek, da prihajam v objekt, kjer je moje delo spoštovano in cenjeno.'«
Krožniki? V podzavesti ljudi sem želel »vzbuditi tak občutek topline in varnosti, kot ga /…/ v maternici in /…/ ko ga položijo na materine prsi.«
(Vrtci?)
»Ko sem projektiral lj. vrtec Mladi rod, /…/ sem temeljito preštudiral psihologijo in fiziologijo otrok. Prebral sem kup knjig«, razpravljal z psihologom in psihiatrom, »pa tudi s prof. Antonom Trstenjakom. /…/ Za otroke je posebno pomembno čutilo otip. /…/ Vrtec in šola morata biti optimistično in oblikovno vabljiva prostora.«
Nameraval je pri Trstenjaku http://www.inst-antonatrstenjaka.si/institut/trstenjak.html doktorirati iz prvinskega prostora, pa doktorata niso odobrili, »z argumentom, da ima Trstenjak doktorat iz teologije, ne pa tudi iz psihologije.«
(Prvinski prostor?)
»Naša podzavestna predstava prostora.« Tudi kiparji ustvarjajo spontano.
(Spontanost?)
Zaradi spontanosti je rad delal s študenti. »Govoril sem jim: ne projektirajte tako, da boste ustregli mojim predstavam, naredite to, kar si sami želite, naj bo ideja vaša, jaz pa jo bom potem korigiral, da bo življenjska.«
(Kako prepoznati talentirane?
»Talent je težko najti. Prav zato se, potem, ko sem postal profesor predlagal, da v prvi semester vzamemo vse, /…/ pa tudi če to pomeni, da bomo morali učitelji delati v izmenah. /…/ Poleg tega je s sprejemnim iziti tako: Ljubljančani, ki so imeli možnost obiskati tečaje risanja, so bi že zaradi tega v prednosti /…/.
(Kako ste ocenjevali študente?)
Pri meni so bili študenti, ki so pri vajah dobili oceno 9 ali 10, oproščeni izpita /…/ ne potrebujem dodatnega dokaza, da bo iz sebe nekaj naredil. /…/ Če izpita ni opravil prvič, ga je moral ponavljati tolikokrat, dokler mi ni dokazal /…/ da mu lahko zaupam. Želel sem, da bi se zavedali, da je za uspeh treba garati.«
(Boris Podreka http://www.podrecca.at/ pravi, da v arhitekturi obstaja širša odgovornost, ni samo umetnost, svobodna…)
»Plečnik je na arhitekturo gledal izključno kot umetnost, » a »je to, kar je narisal, moralo tudi stati, toda /…/ njegove stavbe imajo neki vzvišen pridih.« https://www.youtube.com/watch?v=f3bblf_hsbs
Ni dobra arhitektura brez pripovedi, in ne da »se uporabnik v njej počuti dobrodošel«.
»Poglejte večstanovanjski stolp Situla v Lj. To je /…/ nehumani urbanizem«, ob prometnem križišču. »Kam boš dal otroka, da se bo igral? Na balkon?« http://www.situla.eu/
Zakaj se je tam dovolilo graditi stanovanja? Med investitorji je bil »nekdanji /…/ občinski urbanist.«
(Kateri sodobni arhitekt vam je najbližji?)
Po dojemanju arhitekture Zaha Hadid http://www.zaha-hadid.com/ , ker je njegov namen »prostorska prvinskost /…/ občutenje prostorske topline, ki je vgrajena v naše nezavedno«.
(Sodobni časi, globalizacija…)
Savdska Arabija z razsipavanjem denarja za kričeče objekte »mi ni blizu. Saj razumem, da so bogati, ampak /…/ pomislim na množico ljudi, ki zaradi zapravljanja elite nima kaj jesti, pomislim na otroke /…/. »Dobra arhitektura je tista, ki upošteva vse vidike, tudi širše družbene posledice.«
»Ekonomska globalizacija vse bolj ogroža avtentičnost /…/ mest«, ki »si postajajo vedno bolj podobna. Vse je podrejeno interesom kapitala, to pa ogroža tudi obstoj manjših arhitekturnih birojev, ki še razmišljajo s svojo glavo.«

Tanja Žagar, pevka.
Mladina. Intervjuji 2016. 1.7.2016
Naša najbolj priljubljena pevka zabavne glasbe, piše Deja Crnović, ima pri 34 letih za seboj 20 let glasbene kariere, 6 gongov popularnosti in 2 viktorja. Ljubljančanka, (- diplomirala na AG UL, B.M.), dela z otroci v glasbeni šoli v Logatcu že 12 let, je imela lani prvi samostojni koncert v Lj., v hali Tivoli. https://www.youtube.com/watch?v=TCsNpsvOSZo
(Začeli ste l. 1996 v Foxy Teens…)
Najprej so posnemale Spice Girls, najstniško skuino, kot so bile takrat popularne; skupaj so bile 9 let. https://www.youtube.com/watch?v=8IG0ZfuyZBY »Ljudje so nas vzeli za svoje, in to vse generacije, od otrok, njihovih staršev, starih staršev«.
(Takrat so bile na naši sceni skupine Big Foot Mama, Sidartha, Dan D. , ki še danes polnijo dvorane…)
»Takrat je bilo vse v razcvetu, /…./ prihajali so novi izvajalci, medijska podpora je bila izjemna, imeli smo radijske in televizijske oddaje, ogromno revij je bilo. /…/ Več je bilo tudi nacionalnega naboja.«
(Foxy Teens niste toliko nagovarjale nacionalnih čustev…)
»Ampak me smo pele slovensko glasbo. Pesmi v slovenskem jeziku. Danes je že to razlika, da mladi /…/ pojejo v angleščini ali hrvaščini, redkokdo /…/ v slovenščini.
Dobili smo šov talentov in resničnostne šove, kar je vse obrnilo na glavo.
(Mladi talenti?)
»Mladi nimajo več realne slike. /…/ Ko se šov konča, se s temi mladimi ljudmi nihče več ne ukvarja. /…/ Mlad človek sam ne more narediti ničesar /…/ v svetu šovbiznisa. /…/ a žal menedžerjev, ki bi se temu resno posvečali, manjka.«
»Sama sem to srečo imela – pod svoje okrilje me je vzel Miki Šarac, ki nam je nesebično pomagal.«
(Besedila pišete sami?)
»Na zadnji plošči /…/ Carica http://tanjazagar.com/Novice/29/carica in to je moja peta plošča /…/ sem vsa besedila napisala sama. Zelo rada ustvarjam, to mi je v veselje, ampak nikoli na silo /…/ Če imam navdih /…/«.
(Carica, sama?)
»Če z nekom ne gre, če je spoznal drugo in nisem več jaz ta, mu pustim svoje življenje, ampak tudi sebi dam novo priložnost in grem z voljo, pokončnostjo in optimizmom naprej ter ostanem carica.«
(Preživljate se sama…)
»Vedno sem želela doseči, da bi živela samostojno. Se pravi, da nisem z nekom samo zato, da lahko plačam položnice. Rekla sem si: hočem izobrazbo, službo in plačo /…/. Da ne bom s kom samo zato, ker imava skupen kredit. /…/ Sicer pa obožujem moške in ta svet brez njih ne more. Tako kot ne brez žensk.«
(Koliko koncertov na leto?)
Od l. 2008 je imela 150 koncertov, »po dvoranah in kulturnih domovih, ko ljudje kupijo vstopnico, da poslušajo /…/ T. Žagar.« Dvorana Tabor v Mariboru https://www.youtube.com/watch?v=PZ3B4d63vtc , Golovec v Celju…
Potem so tu še nastopi, sindikalne zabave, veselice, plesi, otvoritve, zabave, ogromno drugih nastopov, dobrodelnih prireditev…«
(Od vas živi 20 ljudi.)
»Tako je. Od prodaje albumov človek ne more živeti, niti od vrtenja na radijskih postajah, prihodki so od nastopov. /…/ Veliki stroški so, da posnamem pesem, spot, da izdam album. Zato /…/ mora denar krožiti, vsak čas moram vlagati v svojo kariero, vsakodnevno.«
(Napovedujete erotično ploščo…)
»U, ja«, zaradi nje »bo nastalo kar nekaj novih Slovencev. Bo baby boom, ima ta žar, ima ta čar /…/.«
(Pazite, da ste primerni za mladino?)
»Nobena moja pesem ni taka /…/ Da bi bili v njej neprimerni, grdi, opolzki izrazi. /…/ tudi v vsakdanjem življenju ne komuniciram tako. Navsezadnje sem učiteljica, profesorica glasbe, delam z mladimi ljudmi.«
(Primer takega besedila?)
»Ravno sem izdala skladbo Trava.
Greva za Savo,
na zelen travo,
la lo la lo laj.
Zvezde bova štela,
pa se malo grela
.
https://www.youtube.com/watch?v=dYN1LUkx60Q

Marko Mikuž, fizik.
Mladina. Intervjuji 2016. 1.7.2016
Z znanstvenikom http://www-f9.ijs.si/~mm/Marko_Mikuz_slo.html z IJS in FMF UL https://www.fmf.uni-lj.si/en/research/physics/, ki je sodeloval pri odkrivanju »božjega delca« v CERNu https://home.cern/, se je pogovarjal Staš Zgonik.
(Kaj delate?)
»Veliko se trudimo, da bi malo razumeli.«
(Še vedno malo?)
»Svoj svet že razmeroma dobro obvladamo, takoj ko gremo v neskončno veliko ali neskončno majhno, pa nam do razumevanja procesov še veliko manjka. Razumemo morda 5% vesolja. O preostalih 95% se nam niti ne sanja, vemo samo, da so.«
(Kako delate?)
»Ne gre več tako, da dobim idejo, se zaprem za pol leta v laboratorij, izdelam aparaturo, izvedem meritve in čez dva meseca objavim članek. /…/ Potrebuješ veliko idej, veliko denarja in veliko ljudi. /…/ Laboratoriji, kamor štejem tudi veliki hadronski trkalnik, res postajajo vse večji in dražji. Danes se znanje /…/ koncentrira okrog več milijard vrednih aparatur.«
(Dirka za objave?)
Tudi v CERNu so »posamezniki, ki se imajo za frajerje, pišejo bloge in interpretirajo nepotrjene rezultate. /…/ Če pogledate npr. našo objavo o odkritju Higgisovega bozona, vidite, da se ravnamo zelo konservativno.« Če poskušaš prehitevati, se slabo konča. Tako je bilo npr. s člankom o odkritju nadsvetlobne hitrosti.
»Dejansko /…/ teoretična domišljija že dolgo časa prehiteva rezultate, kot jih mi, eksperimentalci, uspemo dobaviti. Prevečkrat se dogaja, da vzamejo samo tiste rezultate, ki govorijo v prid njihovi teoriji, ostale pa zanemarijo. Nekateri za iste rezultate objavijo več različnih interpretacij, češ, ena bo že pravilna. Znanost« (- tudi družboslovna! B.M.) /…/ »ne bi smela biti kupovanje srečk.«
(Je Einstein preveč špekuliral?)
Takrat je bilo treba razložiti veliko stvari, »večina pa je bila pred njegovo razlago že jasno izmerjenih«. Njegov največji izlet v neznano je bila /…/ splošna teorija relativnosti v l. 2015. /…/ Napovedano ukrivljenje svetlobe so /…/ izmerili šele l. 1919 pri opazovanju Sončnega mrka. /…/ Dolga leta prav zaradi tega ni dobil Nobelove nagrade.«
(Socialna dinamika v veliki ustanovi?)
»Če daš na kup 3000 egov, je pravzaprav čudež, da je vse skupaj obvladljivo.« To uspeva, »ker imamo skupen cilj in ker se držimo dokaj rigidnih pravil.« Tudi pri objavah se avtorji navajajo po abecednem redu. Sicer bi tovrstne kolaboracije hitro razpadle. /…/ samo ob vestnem sodelovanju vseh pa je mogoče priti do velikih odkritij«.
(Imate pisarno v CERNu?)
Že 30 let, tja gre dvakrat mesečno za nekaj dni; petkrat letno je dežurni konec tedna; tam je doma.
(Se je zanimanje študentov povečalo?)
Se je; pred zagonom trkalnika, ko še ni bilo rezultatov, »so se za to področje odločali le res največji zanesenjaki, z medijskim pompom /…/ smo postali prepoznavnejši. Svoj delež bi lahko prispevalo tudi članstvo Slovenije v CERNu.«
»Imamo pa še vedno, tako kot celotna slovenska znanost, zelo slabo razmerje med starejšimi profesorji in podiplomskimi študenti. Na vseh ostalih področjih smo z nekaj iznajdljivosti lahko konkurenčni, pri številu doktorandov pa zelo zaostajamo«.
(Kdaj bomo postali člani?)
Kaže dobro, a »bolj zaupam našim meritvam, ki kažejo na še ne poznan novi delec, kot obljubam slovenske politike.« ( http://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/slovenija-postala-pridruzena-clanica-cerna.html , objavljeno 16.12.2016, B.M.)
(Zakaj je članstvo v CERNu pomembno?)
Naša industrija že 30 let nima možnosti za naročila iz CERNa. Propulzivni podjetji, Cosylab in Instrumentation Technologies, »opremljata praktično vse pospeševalnike po svetu, razen tistih v CERNu.« Niso važni dobički, pač pa reference, ki dvignejo ugled in ceno.
(To področje znanosti je laikom težko razumljivo…)
Vsak, ki se potrudi, »na določeni ravni lahko razume naše delo. Nismo nerazumljivi, bi pa rekel, da v našem šolstvu primanjkuje volje pri učiteljih, da bi te paradigme najprej sami osvojili na neki ravni in jih nato na primerni ravni podali že vsaj srednješolcem. Še vedno se oklepajo načela, da je atom sestavljen iz jedra in elektronov. Kaj sestavlja jedro, /…/ protone ni nevtrone, pa je že znanstvena fantastika. Kot bi se svet zanje ustavil pred 80 leti.«
(Zakaj se /božji delec/ imenuje 'Higgisov bozon'?)
Če bi se držali ustaljene nomenklature bi bil H-bozon. »A ker se je ime tako zelo uveljavilo tudi v popularni kulturi, mu je težko vzeti ves žar.« Nekateri bi ga preimenovali v BEH-bozon, po R. Broutu, F. Engeletru in P. Higgisu, ki so odkrili mehanizem, »odgovoren za zlom elektrošibke sile in katerega rezultat je H-bozon«, uradno imenovan BEH mehanizem. https://en.wikipedia.org/wiki/Higgs_mechanism

Prisluhnite, premislite

Najbolj poslušane pesmi na slovenskih radijskih postajah. Sazas, Delo, 27.7.2016
V prvi polovici leta 2016 sta bili na 61 radijskih postajah najbolj poslušani pesmi:
Photograph https://www.youtube.com/watch?v=nSDgHBxUbVQ ,
Reality, Lost Frequencies /…/ https://www.youtube.com/watch?v=szDcT1QY8Qg .
Od slovenskih sta bili med prvimi dvajsetimi dve:
Here for you, Maraya https://www.youtube.com/watch?v=fFMv2LjuD2E
To mi je všeč, Nina Pušlar https://www.youtube.com/watch?v=sErniAExkZI .

Glasba. Poletni festivalski pregled. Iztok Klemenčič, Dnevnik, 29.7.2016
Ob pregledu 50 glasbenih festivalov (Slovenija, juliju, avgustu) so fotografije skupin, pevk in pevcev:
Sidartha https://www.youtube.com/user/SiddhartaOfficial (foto: J. Gasar);
Magnifico https://www.youtube.com/user/magnificomusic (L. Cjuha);
Sevrina https://www.youtube.com/watch?v=awKs_7Tctho (dok. Dnevnik);
Big foot mama https://www.youtube.com/user/BigFootMamaOfficial (M. Gašpirc);
Modrijani https://www.youtube.com/watch?v=d6a2G5eHIgw (M. Marot)
Klemen Klemen https://www.youtube.com/watch?v=SJfUYTfdoR4 (J. Adamič)

 

NA VRH STRANI  I  ARHIV POGLEDOV  I  NOVICE

 

   

Neodvisni sindikat delavcev
Ljubljanske univerze

Kongresni trg 12, Ljubljana
telefon 01.2418.554
email sindikat@nsdlu.si

 
 
 
   
 
 
 
Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze, Kongresni trg 12, Ljubljana, telefon 01.2418.554, design&development LSD