Kontakt

Kazalo
 
  Domov|Novice|Pogledi|Vse o sindikatu|Ugodnosti članov|Pravna pomoč|Povezave|Predpisi NSDLU|Pišite nam|Peticije|New  
 
 
Aktualne novice
Arhiv novic
Novice leta 2016
Novice leta 2015
Novice leta 2014
Novice leta 2013
Novice 10/2011 - 10/2012
Splošna stavka 2012
Zakon o visokem šolstvu
Demonstracije 17.11.12
Splošna stavka 23.1.13
Javni poziv 20.1.2014
Novice jesen 2014
Novice
 
   
  Infotag: Novice/Arhiv novic/Novice leta 2014
   
  Novice, objavljene v letu 2014




December 2014

Dogovor parafiran, protesta ne bo.
I.D., Dnevnik, 2.12.2014
Na pogajanjih o varčevanjih ukrepih se vlada in sindikati 1.12. dogovorili, da se podaljšajo dosedanji ukrepi, da se plačilo napredovanj zamakne v januar 2016 (in kasneje na januar 2017), da se premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v prvih 10 mesecih 2015 znižajo in da se uspešnost lahko izplača do 40% sredstev iz prihrankov zavodov. Število javnih uslužbencev se bo v 2015 zmanjšalo za 1%. Proučili bodo možnost skrajšanja delavnika (na 36 ur) ob dogovoru med delavcev in delodajalcem.
Ti ukrepi bodo prinesli 313 milijona prihrankov, od tega bo dodatni prihranek 20-40 milijonov. Vlada, ki si je na začetku obetala 127 milijonov prihrankov je popustila, prav tako so sindikati javnega sektorja pri svojem zadnjem predlogu »vzemi ali pusti«.

Kaj vsebuje dogovor o varčevalnih ukrepih. I.D., Dnevnik, 4.12.2014
Sindikati javnega sektorja in vlada in so se dogovorili za:
Podaljšanje veljavnih ukrepov v 2015 (site plače in regres, neizplačilo uspešnosti; napredovanje v nazive in plačne razrede se sprosti, a izplačila šele decembra 2015; premije dodatnega pokojninskega zavarovanja se pol leta izplačujejo v višini 10%, nato 4%; za uspešnost zaradi večjega obsega dela, do 20%, se lahko porabi 40-60% sredstev iz prihrankov; zmanjšanje števila uslužbencev do 1%, izvzeti so zavodi, ki zmanjšajo obseg oddaje dela zunanjim; možnost skrajšanja tedenskih ur s 40 na 36, po dogovoru z delavcem; do marca se začnejo pogajanja o odpravi plačnih anomalij, o sistemu in politiki plač; vlada v 2015 ne bo dodatno posegala v plače idr., če bo zato stavka, bo ta plačana

Večina sindikatov za podpis dogovora. I.D., Dnevnik, 4.12.2014
B. Štrukelj (Sviz, KSJS) ocenjuje, da bo dogovor o varčevalnih ukrepih podpisala »prepričljiva večina« od 38 reprezentativnih sindikatov. Nasprotovali bodo sindikati uniformiranih poklicev in zdravnikov, predvsem zaradi nerešenih problemov v policiji, vojski, zdravstvu, pri poklicnih gasilcih.

GZS: Kratkovidno delovanje vlade. Okoljske dajatve. B.T., Delo, 3.12.2014

Gospodarska zbornica Slovenije je vladi predala peticijo podjetij in sindikatov, predvsem s področij, ki porabljajo veliko energije. Nasprotujejo temu, da v javnem sektorju ni bistvenih sprememb, podjetjem pa se nalagajo nova bremena, npr. dajatve za CO2.
S. Hribar Milič,GZS, je kot nepotreben in škodljiv kompromis ocenil dogovor s sindikati javnega sektorja.

Gospodarstveniki in sindikati podpisani pod isto peticijo vladi. P.C., Dnevnik, 4.12.2014
Dodatnim obremenitvam z davkom nasprotujejo podjetja, ki porabljajo veliko energije in sindikati, delavcev teh podjetij ter sindikalne zveze: KNSS, KS90, SKEI, Pergam in ZSSS.

Vse več najbolje plačanih uradnikov. I.D., Dnevnik, 2.12.2014
Število zaposlenih v državni upravi se je od 2008 do 2013 zmanjšali za 1500, na 25.719 uradnikov. Povečuje pa se število najbolje plačanih – (državnih) sekretarjev ipd., ki jih je bilo 3337, to je 170 več kot pred šestimi leti, oz. z 11% na 13%.
Čeprav se njihovo delo ne razlikuje dosti od višjih svetovalcev, s podobno izobrazbo, je plača sekretarjev že na začetku za polovico, t.j. 800 evrov višja. Uvrščeni so od 59. do 61. plačnega razreda. Najvišja plača je 4800 evrov brutto. Trenutno v vladnih službah in na ministrstvih 28 državnih sekretarjev in 51 direktorjev direktoratov.

Manipuliranje s podatki o plačah. S. Modrijan, Kaj je novega na e-, Šolski razgledi, 5.12.2014
SVIZ je na časnik Finance naslovil zahtevek za popravek prispevka o prejemkih zaposlenih v sindikatu, ki so ga senzacionalistično povzeli tudi drugi mediji. (Glej:
http://www.finance.si/8813301/Razkrivamo-sindikalisti-med-slovenskimi-pla%C4%8Dnimi-rekorderji , http://www.tednik.si/slovenski-sindikati-ustvarili-za-40-milijonov-evrov-prihodkov , idr. B.M.)

Novembra manj brezposelnih. E.R., Delo, 5.12.2014
Konec meseca je bilo registriranih 113.411 iskalcev zaposlitve, kar je 3,5% manj kot novembra 2013. Prijavljenih novih brezposelnih je za 16% manj. Začeli so se zmanjševati deleži mladih do 29 let in tistih s srednjo ter terciarno izobrazbo. Večji pa so deleži trajno brezposelnih in tistih med 30 in 49 let.

Najvplivnejši pravniki. Ni vse tako prav, kot bi lahko bilo.
M.V., Delo, 3.12.2014
Po izboru portala
www.Ius-info so se med deseterico najbolj vplivnih pravnikov uvrstili: M. Avbelj, M. Cerar, J. Hojnik, K. Jaklič, G. Klemenčič, F. Matoz, V. Nussdorfer, M. Pavliha, A. Teršek in N. Zidar Klemenčič. Na okrogli mizi so govorili o (a)moralnosti pravnikov. Paradoksov namreč je, da kljub obilici prava ni vse tako prav, kot bi bilo pravilno.

Plačan kot zdravnik, honoriran kot izvedenec. B.F.Ž., Delo, 1.12.2014
Oktobra so v UKC sprejeli pravilnik, ki ureja delo sodnih izvedencev. V prejšnjih letih je bilo več opozoril, da to delo nekateri opravljajo v delovnem času in v prostorih bolnice, brez soglasja. Trenutno v medicini dela tristo sodnih izvedencev, ki jih imenuje ministrstvo za pravosodje.

Letošnji najodmevnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani. I.K., Delo, 1.12.2014
S predstavitvijo raziskovalnih dosežkov UL se je pričel Teden UL.
Raziskave so del poslanstva in kakovosti, temelj na katerem stoji univerzitetno izobraževanje je dejal M. Čopič, prorektor UL. Sodelavci UL prispevajo polovico znanstvenih objav v Sloveniji.
Pri izbiri 10 najboljših dosežkov so upoštevali predvsem mednarodno odmevnost, zaključenost, zanimivost in uporabnost. Njihovi avtorji so: I. Mandič-Mulec, A. Oslizo, P. Štefančič in I. Dogša (BF), J. Sambi (EF), L. Zevnik (FDV), T. Kotnik (FE), M. Pavšič, G. Hunčar in B. Lenarčič (FKKT), A. Gomboc, D. Kopač in J. Japelj (FMF), P. Ziherel (FMF), J. Kos, T. Zwitter (FMF), M. Kalin (FS) in B. Vrtovec (MF), vsi zaposleni na UL. Glej:
www.uni-lj.si : Najodmevnejši raziskovalni dosežki UL 2014_knjižica.

Za doktorski študij premalo učiteljev. B.R., Delo, 3.12.2014
Jeseniška Visoka šola za zdravstveno nego se je preoblikovala v Fakulteto za zdravstvo Jesenice. B. Skela Savič, ki ji je nedavno senat dal drugi mandat dekanje, pravi, da bodo zdaj lahko razvijali raziskovalno delo, ki je podlaga za doktorski študiji in univerzitetne programe. Vendar morajo pridobiti nosilce predmete z doktoratom in docenturo, zato se bodo povezali s sorodnimi institucijami in akreditirali mednarodni doktorski študij. Pravi, da je sodelovanje med univerzami pri nas slabo, o gorenjski univerzi pa, da potrebuje politično podporo.

Menedžment turizma. J. P.Š., Dnevnik, 6.12.2014
Na IEDC - Poslovni šoli Bled z januarjem 2015 uvajajo nov študijski program Sodobni trendi v menedžmenti turizma. Predavali bodo profesorji poslovnih šol v V. Britaniji, Avstraliji, na Danskem in v ZDA, praktiki pa bodo iz srednje in Vzhodne Evrope. Delno bodo pouk izvajali v Termah Tuhelj na Hrvaškem. Program je namenjen turističnim delavcem in tudi predstavnikom vlade. Z novimi znanji želijo vplivati na smernice v turizmu in jih ustvarjati, pravi dekanica in direktorica D. Purg.

Prihranki Mramorja in Križaniča v davčni oazi. P.C., V.V., Dnevnik, 3.12.2014
Nekdanji in sedanji finančni minister naj bi imela vložen del svojih prihrankov v skladu v Luxemburgu (P&S East Growth), ki ga je ustanovil svetovalec državnih bank D. Mikolič.

Sporočilo upanja in strpnosti za okužene z virusom HIV. A.V., Dnevnik, 2.12.2014
Društvo študentov medicine Slovenije je izvedlo preventivno akcijo ob svetovnem dnevu boja proti aidsu. (Na fotografiji B. Velikonje dvoje src iz ljudi, ki se držijo za roke na okrašenem Prešernovem trgu.)

Veseli december. Med lučkami tudi matematične funkcije. Ž.R., Dnevnik, 4.12.2014
Akademski slikar Z. Modic je tudi leto okrasil Ljubljano. Med 770 svetlečimi skulpturami so tudi formule. Znano enačbo A. Einsteina je nadaljeval takole: E+I=L, energija z idejo da življenje, to je letošnje sporočilo.

Slovenščina za vsak žep. L. Dvoršak, Dnevnik, 5.12.2014
Na Svetovnih dnevih slovenskega jezika, ki poteka na univerzah od Gradca do Pekinga, so predstavili knjižico Žepna slovenščina. Ta (dvojezični) priročnik je v 22 jezikov prevedlo 22 študentov in 45 učiteljev slovenščine v tujini. Brezplačno. Zanimanje za učenje slovenščine narašča, npr. v Beogradu, Bratislavi, Zagrebu, na Poljskem, k čemur so veliko prispevali ti dnevi, ki potekajo od 2004, pravi M. Nidorfer Šiškovič s Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik (FF UL).

Knjiga leta. J.Š.A., Delo, 1.12.2014
Žirija ljubljanskega knjižnega sejma je za najboljšo izbrala delo Ljubimca z Vošnjakove ulice: pisma Silve Ponikvar in Karla Destovnika Kajuha, ki je izšlo pri Mladinski knjigi.

Dogovor parafiran, protesta ne bo. I.D., Dnevnik, 2.12.2014
Na pogajanjih o varčevanjih ukrepih se vlada in sindikati 1.12. dogovorili, da se podaljšajo dosedanji ukrepi, da se plačilo napredovanj zamakne v januar 2016 (in kasneje na januar 2017), da se premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v prvih 10 mesecih 2015 znižajo in da se uspešnost lahko izplača do 40% sredstev iz prihrankov zavodov. Število javnih uslužbencev se bo v 2015 zmanjšalo za 1%. Proučili bodo možnost skrajšanja delavnika (na 36 ur) ob dogovoru med delavcev in delodajalcem.
Ti ukrepi bodo prinesli 313 milijona prihrankov, od tega bo dodatni prihranek 20-40 milijonov. Vlada, ki si je na začetku obetala 127 milijonov prihrankov je popustila, prav tako so sindikati javnega sektorja pri svojem zadnjem predlogu »vzemi ali pusti«.

Kaj vsebuje dogovor o varčevalnih ukrepih. I.D., Dnevnik, 4.12.2014
Sindikati javnega sektorja in vlada in so se dogovorili za:
Podaljšanje veljavnih ukrepov v 2015 (site plače in regres, neizplačilo uspešnosti; napredovanje v nazive in plačne razrede se sprosti, a izplačila šele decembra 2015; premije dodatnega pokojninskega zavarovanja se pol leta izplačujejo v višini 10%, nato 4%; za uspešnost zaradi večjega obsega dela, do 20%, se lahko porabi 40-60% sredstev iz prihrankov; zmanjšanje števila uslužbencev do 1%, izvzeti so zavodi, ki zmanjšajo obseg oddaje dela zunanjim; možnost skrajšanja tedenskih ur s 40 na 36, po dogovoru z delavcem; do marca se začnejo pogajanja o odpravi plačnih anomalij, o sistemu in politiki plač; vlada v 2015 ne bo dodatno posegala v plače idr., če bo zato stavka, bo ta plačana

Večina sindikatov za podpis dogovora. I.D., Dnevnik, 4.12.2014
B. Štrukelj (Sviz, KSJS) ocenjuje, da bo dogovor o varčevalnih ukrepih podpisala »prepričljiva večina« od 38 reprezentativnih sindikatov. Nasprotovali bodo sindikati uniformiranih poklicev in zdravnikov, predvsem zaradi nerešenih problemov v policiji, vojski, zdravstvu, pri poklicnih gasilcih.

GZS: Kratkovidno delovanje vlade. Okoljske dajatve. B.T., Delo, 3.12.2014

Gospodarska zbornica Slovenije je vladi predala peticijo podjetij in sindikatov, predvsem s področij, ki porabljajo veliko energije. Nasprotujejo temu, da v javnem sektorju ni bistvenih sprememb, podjetjem pa se nalagajo nova bremena, npr. dajatve za CO2.
S. Hribar Milič,GZS, je kot nepotreben in škodljiv kompromis ocenil dogovor s sindikati javnega sektorja.

Gospodarstveniki in sindikati podpisani pod isto peticijo vladi. P.C., Dnevnik, 4.12.2014
Dodatnim obremenitvam z davkom nasprotujejo podjetja, ki porabljajo veliko energije in sindikati, delavcev teh podjetij ter sindikalne zveze: KNSS, KS90, SKEI, Pergam in ZSSS.

Vse več najbolje plačanih uradnikov. I.D., Dnevnik, 2.12.2014
Število zaposlenih v državni upravi se je od 2008 do 2013 zmanjšali za 1500, na 25.719 uradnikov. Povečuje pa se število najbolje plačanih – (državnih) sekretarjev ipd., ki jih je bilo 3337, to je 170 več kot pred šestimi leti, oz. z 11% na 13%.
Čeprav se njihovo delo ne razlikuje dosti od višjih svetovalcev, s podobno izobrazbo, je plača sekretarjev že na začetku za polovico, t.j. 800 evrov višja. Uvrščeni so od 59. do 61. plačnega razreda. Najvišja plača je 4800 evrov brutto. Trenutno v vladnih službah in na ministrstvih 28 državnih sekretarjev in 51 direktorjev direktoratov.

Manipuliranje s podatki o plačah. S. Modrijan, Kaj je novega na e-, Šolski razgledi, 5.12.2014
SVIZ je na časnik Finance naslovil zahtevek za popravek prispevka o prejemkih zaposlenih v sindikatu, ki so ga senzacionalistično povzeli tudi drugi mediji. (Glej:
http://www.finance.si/8813301/Razkrivamo-sindikalisti-med-slovenskimi-pla%C4%8Dnimi-rekorderji , http://www.tednik.si/slovenski-sindikati-ustvarili-za-40-milijonov-evrov-prihodkov , idr. B.M.)

Novembra manj brezposelnih. E.R., Delo, 5.12.2014
Konec meseca je bilo registriranih 113.411 iskalcev zaposlitve, kar je 3,5% manj kot novembra 2013. Prijavljenih novih brezposelnih je za 16% manj. Začeli so se zmanjševati deleži mladih do 29 let in tistih s srednjo ter terciarno izobrazbo. Večji pa so deleži trajno brezposelnih in tistih med 30 in 49 let.

Najvplivnejši pravniki. Ni vse tako prav, kot bi lahko bilo.
M.V., Delo, 3.12.2014
Po izboru portala
www.Ius-info so se med deseterico najbolj vplivnih pravnikov uvrstili: M. Avbelj, M. Cerar, J. Hojnik, K. Jaklič, G. Klemenčič, F. Matoz, V. Nussdorfer, M. Pavliha, A. Teršek in N. Zidar Klemenčič. Na okrogli mizi so govorili o (a)moralnosti pravnikov. Paradoksov namreč je, da kljub obilici prava ni vse tako prav, kot bi bilo pravilno.

Plačan kot zdravnik, honoriran kot izvedenec. B.F.Ž., Delo, 1.12.2014
Oktobra so v UKC sprejeli pravilnik, ki ureja delo sodnih izvedencev. V prejšnjih letih je bilo več opozoril, da to delo nekateri opravljajo v delovnem času in v prostorih bolnice, brez soglasja. Trenutno v medicini dela tristo sodnih izvedencev, ki jih imenuje ministrstvo za pravosodje.

Letošnji najodmevnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani. I.K., Delo, 1.12.2014
S predstavitvijo raziskovalnih dosežkov UL se je pričel Teden UL.
Raziskave so del poslanstva in kakovosti, temelj na katerem stoji univerzitetno izobraževanje je dejal M. Čopič, prorektor UL. Sodelavci UL prispevajo polovico znanstvenih objav v Sloveniji.
Pri izbiri 10 najboljših dosežkov so upoštevali predvsem mednarodno odmevnost, zaključenost, zanimivost in uporabnost. Njihovi avtorji so: I. Mandič-Mulec, A. Oslizo, P. Štefančič in I. Dogša (BF), J. Sambi (EF), L. Zevnik (FDV), T. Kotnik (FE), M. Pavšič, G. Hunčar in B. Lenarčič (FKKT), A. Gomboc, D. Kopač in J. Japelj (FMF), P. Ziherel (FMF), J. Kos, T. Zwitter (FMF), M. Kalin (FS) in B. Vrtovec (MF), vsi zaposleni na UL. Glej:
www.uni-lj.si : Najodmevnejši raziskovalni dosežki UL 2014_knjižica.

Za doktorski študij premalo učiteljev. B.R., Delo, 3.12.2014
Jeseniška Visoka šola za zdravstveno nego se je preoblikovala v Fakulteto za zdravstvo Jesenice. B. Skela Savič, ki ji je nedavno senat dal drugi mandat dekanje, pravi, da bodo zdaj lahko razvijali raziskovalno delo, ki je podlaga za doktorski študiji in univerzitetne programe. Vendar morajo pridobiti nosilce predmete z doktoratom in docenturo, zato se bodo povezali s sorodnimi institucijami in akreditirali mednarodni doktorski študij. Pravi, da je sodelovanje med univerzami pri nas slabo, o gorenjski univerzi pa, da potrebuje politično podporo.

Menedžment turizma. J. P.Š., Dnevnik, 6.12.2014
Na IEDC - Poslovni šoli Bled z januarjem 2015 uvajajo nov študijski program Sodobni trendi v menedžmenti turizma. Predavali bodo profesorji poslovnih šol v V. Britaniji, Avstraliji, na Danskem in v ZDA, praktiki pa bodo iz srednje in Vzhodne Evrope. Delno bodo pouk izvajali v Termah Tuhelj na Hrvaškem. Program je namenjen turističnim delavcem in tudi predstavnikom vlade. Z novimi znanji želijo vplivati na smernice v turizmu in jih ustvarjati, pravi dekanica in direktorica D. Purg.

Prihranki Mramorja in Križaniča v davčni oazi. P.C., V.V., Dnevnik, 3.12.2014
Nekdanji in sedanji finančni minister naj bi imela vložen del svojih prihrankov v skladu v Luxemburgu (P&S East Growth), ki ga je ustanovil svetovalec državnih bank D. Mikolič.

Sporočilo upanja in strpnosti za okužene z virusom HIV. A.V., Dnevnik, 2.12.2014
Društvo študentov medicine Slovenije je izvedlo preventivno akcijo ob svetovnem dnevu boja proti aidsu. (Na fotografiji B. Velikonje dvoje src iz ljudi, ki se držijo za roke na okrašenem Prešernovem trgu.)

Veseli december. Med lučkami tudi matematične funkcije. Ž.R., Dnevnik, 4.12.2014
Akademski slikar Z. Modic je tudi leto okrasil Ljubljano. Med 770 svetlečimi skulpturami so tudi formule. Znano enačbo A. Einsteina je nadaljeval takole: E+I=L, energija z idejo da življenje, to je letošnje sporočilo.

Slovenščina za vsak žep. L. Dvoršak, Dnevnik, 5.12.2014
Na Svetovnih dnevih slovenskega jezika, ki poteka na univerzah od Gradca do Pekinga, so predstavili knjižico Žepna slovenščina. Ta (dvojezični) priročnik je v 22 jezikov prevedlo 22 študentov in 45 učiteljev slovenščine v tujini. Brezplačno. Zanimanje za učenje slovenščine narašča, npr. v Beogradu, Bratislavi, Zagrebu, na Poljskem, k čemur so veliko prispevali ti dnevi, ki potekajo od 2004, pravi M. Nidorfer Šiškovič s Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik (FF UL).

Knjiga leta. J.Š.A., Delo, 1.12.2014
Žirija ljubljanskega knjižnega sejma je za najboljšo izbrala delo Ljubimca z Vošnjakove ulice: pisma Silve Ponikvar in Karla Destovnika Kajuha, ki je izšlo pri Mladinski knjigi.

Pogajanja. Med sindikalisti narašča nervoza. M.K., Dnevnik 20.11.2014
Med javnimi uslužbenci raste napetost. Iz svojih žepov ne želijo financirati gospodarstva, pravi B. Štrukelj (SVIZ). Naj se ministri stepejo s tistimi v Bruslju! Napoveduje protestni shod za 3. december, če se z vlado ne bodo dogovorili glede varčevanja in plač. Finančni minister D. Mramor grozi z intervencijskim zakonom o plačah, če dogovora ne bo.
Preveč porabimo za javni sektor, pravi S. Hribar Milič (GZS), treba ga je racionalizirati.

Zoisovi nagrajenci za znanstvene dosežke. L.P., Delo, 22.11.2014
Na Brdu so podelili najvišja državna priznanja za znanstvene dosežke za leto 2014.
Nagradi za življenjsko delo sta dobila akademika in kemika Vito Turk (IJS) in Janez Levec (FKKT UL), za vrhunske dosežke pa Milena Horvat (Odsek za znanosti o okolju IJS) in kriminolog Gorazd Meško (FVV UM).
Priznanja za pomembna znanstvena dognanja so dobili: Maja Rupnik, Giovanni De Ninno, Mitja Ferenc, Andrej Kitanovski in Janez Vrečko. Puhovo priznanje za izume je dobila skupini raziskovalcev za razvoj bioloških zdravil in Klemen Lisjak. Ambasadorja znanja sta postala Urška Vrhovšek in Jure Leskovec (Univ. Stanford).

Javna uprava. Danes odločitev: približevanje ali zaostritev.
I.D., Dnevnik, 27.11.2014
Vlada se odloča o umiku predlogov za dodatno znižanje plač v javni upravi. Premier M. Cerar je dejal, da proučujejo vse možnosti, minister B. Koprivnikar pa da bi se socialni konflikt poglobil, če bo vlada posegla po interventnem zakonu.
B. Štrukelj, vodja ene od pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja, se je sestal z vodji sindikatov. Napovedal je skupen protest 3. decembra. Sindikati policistov in gasilcev so zagrozili s stavko.

Zadnji poskus pred spopadom. Pred protesti. M.B., Delo, 28.11.2014
Po neuspešnem pogovori sindikalnih in vladnih pogajalcev o morebitnem znižanju plač v javnem sektorju se zdi dogovor skoraj nemogoč. Vlada je prišla na sestanek z novimi predlogi, sindikati so jih zavrnili in ponudili le podaljšanje dosedanjih ukrepov. Vendar sta obe strani privolili v še en pogovor. Čas se izteka, saj sindikati grozijo s protestom 3.12. in stavkami.

Pogajanja preložena, sindikati vztrajajo. Ma.B., Delo, 29.11.2014
Vlada je odpovedala srečanje s sindikati, da prouči predlog sindikalne strani. Po njem bi podaljšali dosedanje varčevanje, sprostili napredovanja, a izplačila zamaknili do decembra 2015. S tem bi zamrznili plače v javnem sektorju za eno leto.
Plače v javnem sektorju. M.B., M.K., J.Z., D.K., Nedelo, 30.11.2014
Kaj pomeni podaljšanje že veljavnih ukrepov na področju plač v javnem sektorju? (Vir: MIZŠ)
Zamrznjeno vrednost plačilnih razredov v 2015; osnovne plače se uskladijo z inflacijo; napredovanje ostane zamrznjeno; redna delovna uspešnost se ne izplačuje; izplačuje omejena uspešnost zaradi povečanja obsega dela; regres v različni višini od 700 do 100 evrov od 15. do 51 plačilnega razreda; zmanjšanje premij kolektivnega pokojninskega zavarovanja za 70%; zmanjšanje zaposlenih financiranih iz javnih sredstev za 1%.

Študentsko delo usklajeno, uvaja socialne prispevke.
T.K., S.H., Delo, 27.11.2014
Predstavniki vlade in študentov (ŠOS) so podpisali dogovor o spremembah v zakonu (ZUJF), ki ureja tudi študentsko delo. Spremembe naj bi začele veljati februarja 2015.
Dogovorjena je minimalna urna postavka za delo preko servisa – 4,5 evra brutto. Za pokojninski in invalidsko zavarovanje bodo delodajalci morali plačevati 8,85%, študent pa 15,5% od svojega zaslužka, zato se bo to delo štelo za pokojninsko dobo. Podjetja bodo plačevala še 6,3% za zdravstveno zavarovanje študentov in 0,5% za zavarovanje pri poškodbah in poklicnih boleznih.
Dogovorili so se tudi, da bodo vzpostavili sistem beleženja neformalno pridobljenih znanj in za upoštevanje tega dela kot delovnih izkušenj.

Novogoriška univerza. Odločitev o kampusu spomladi. K.Ž., Delo, 27.11.2014
Upravni odbor UNG ni izbral lokacije za kampus univerze. V igri ostajajo Vipava, Ajdovščina in Nova Gorica. Podaljšal je rok za pridobitev gradbene dokumentacije do 31.3.2015, o izbiri se bo odločil aprila.

Študenti bi spali na poplavnem območju. T. K., Dnevnik, 28.11.2014
Občina Vipava je na UNG že prenesla dvorec Lanthieri, zdaj pa ji za kampus ponuja še travnik ob reki Vipavi. Druga možnost je stavba nekdanjega Primorja v Ajdovščini, a je predraga, tretja pa v središču Nove Gorice, a občina univerzi ni poslala uradne ponudbe.

Letalonosilka z 22.000 tipali na Večni poti 113.
B.P., Nedelo, 30.11.2014
Jeseni so se v novo zgradbo ob Poti spominov pod Rožnikom na zahodu Ljubljane vselili kemiki in računalnikarji (FKKT in FRI UL). Največjo investicijo v zgodovini UL je vodila projektna pisarna UL, s koordinatorko B. Arnautović, arhitekti pa so bili B. Kolenc, M. Marinčič, M. Švigelj Černigoj, izvajalci so bili SGP Pomgrad, Begrad in IMP.
Poleg naravnega okolja obiskovalce presenetijo zanimive dekoracije. Skupno je 40.000 kv. metrov površine. 22.000 tipal omogoča avtomatično delovanje rolet izza osvetlitev. Kemiki imajo tu 153 laboratorijev, računalnikarji 13 računalniških učilnic. Skupni sta knjižnica s čitalnico in restavracija. Povsod so kotički za druženje in študij z vtičnicami in spletnimi dostopi.
Dekana M. Kranjc, FKKT in N. Zrimec, FRI sta s prostori in opremo zelo zadovoljna, skrbi jih financiranje.

Velika vloga Slovenije v digitalnem izobraževanju. L.P., Delo, 29.11.2014
Po sporazumu med Unescom in IJS so na tem inštitutu ustanovili Unescovo katedro za odprto izobraževanje.
IJS ima eno najmočnejših skupin na področju umetne inteligence pravi Mitja Jermol, Center za prenos znanja IJS. Leta 2003 so pričeli s portalom
www.videoLectures.net , na katerem so dostopni predavanja in projekti IJS., zdaj že 20.000 videoposnetkov. Zanj so dobili v 2009 in 2013 nagrado Unesca. Sodelujejo z Berkleyem (Opencast).
Zamisel odprtega izobraževanja pa so podprli rektorji vseh štirih naših univerz, GZS in Pošta Slovenije in ministrstvo (MIZŠ), tako da so pričeli s projektom Opening up Slovenia.

Novembra znova deflacija. Delo, 29.11.2014
Cene življenjskih potrebščin so se v primerjavi z novembrom 2013 znižale za 0,2%. Statistični urad ocenjuje, da se bo BDP v letu 2014 povečal za 2,8%.

Investicijski mrk ogroža evropsko gospodarsko rast. J.B., Dnevnik, 26.11.2014
OECD napoveduje nadaljevanje nizke rasti investicij v območju evra, kar povzroča brezposelnost in nižji BDP. V Sloveniji bodo investicije (po napovedi) v 2014, 2015 in 2016 stagnirale, potencialni BDP pa je 13% nižji kot (2008) pred krizo.
Investicije v osnovna sredstva so sicer (po 40% padcu) zrasle v 2013 in v 2014, prihodnje leto pa se bodo spet znižale za 1,2%, napoveduje OECD.

Evropsko združenje DANET o projektih izobraževanja odraslih.
e-novice,
www.slovenska-univerza3.si/index.php?id=11&lang=sl, 22.12.2014
O izobraževanju odraslih znotraj Erasmus+, Evropa za državljane itd. so se pogovarjali na srečanju evropskega združenja Danube Networkers for Europe DANET (Slovenska UTŽO je ustanovna članica) v Bad Urachu, 8.-12. 12. 2014.
Udeleženci so prišli do presenetljivega spoznanja, da so iz evropskih okvirnih programov domala zginili koncepti kot so vseživljenjsko učenje, družbena participacija, skupnost, starajoča se družba, starejši, medgeneracijsko sodelovanje, koncepti, ki so bili še nedavno »veliki šlager« evropskih politik. Namesto teh je poudarek na potrebah posameznikov, zaposlenih, delovnih organizacij in institucij. V središču pozornosti so »usmerjeno« poklicno izobraževanje, funkcionalna pismenost (bralna in digitalna pismenost, kot pravijo v študiji PISA), zelena delovna mesta, nekatere obrobne družbene skupine, zmanjšanje revščine, itd.

Papež kritizira utrujeno Evropo. Sta, Dnevnik, 26.11.2014
V Evropskem parlamentu je papež Frančišek dejal, da imajo ljudje občutek, da se je Evropa postarala in utrudila ter da je vedno manj protagonist v svetu, povečalo pa se je tudi nezaupanje v institucije EU. Velike ideje, ki so navdihovale Evropo so izgubile svojo privlačnost, zamenjale so jo birokratske tehnikalije. Znova mora postati protagonist na področju človekovih pravic, znanosti, pa tudi vere.
Posvaril je pred tem, da bi tehnična in ekonomska vprašanja v politiki prevladala nad skrbjo za človeka. V ospredje je treba postaviti človeka, njegovo dostojanstvo, tudi tistih, ki živijo na robu. Izrazil je skrb za mlade, njihovo brezposelnost, za osamljene stare in v ospredje postavil družino in izobraževanje. Zavzel se je za zakonodajo, ki bo ščitila državljane in tudi priseljence.

Alojzu Rebuli in Spomenki Hribar letošnja nagrada Državljan Evrope.
Primorski dnevnik, 26.11.2014
Med prejemniki nagrade Evropskega parlamenta sta tudi tržaški akademik, pisatelj, in prevajalec A. Rebula in filozofinja, sociologinja in publicistka S. Hribar.
V prejšnjih letih so to nagrado dobili tudi tržaški pisatelj B. Pahor, pravnik L. Šturm in projekt računalniškega opismenjevanja starejših Simbioza.

Tudi Slovenke zavzele nočne ulice. Ž.B., Dnevnik, 28.11.2014
Kakih sto žensk in nekaj moških je na ljubljanskem šuštarskem 22.12. opolnoči opozorilo na nasilje nad ženskami, tako kot v številnih mestih po svetu. Na transparentih (fotografija B. Krajca) je pisalo: NOČ JE NAŠA. Reclaim the night. MOJE TELO NE RABI TVOJIH KOMENTARJEV. POZOR, VRAČAM UDARCE.

Odstop od pregona. Politično mešetarjenje ni kaznivo. S.B., Dnevnik, 24.11.2014
Pred dobrimi štirimi leti so osumili podkupovanja dva poslanca - S. Prijatelja, Z. Jelinčiča – in takratnega kmetijskega ministra M. Pogačnika (VF UL). Ob aferi s psi bulmastifi je ministru grozila interpelacija, zato naj bi v zameno za podporo pri spremembi zakona o skladu kmetijskih zemljišč, ki bi omogočila postavitev letalskega muzeja v M. Soboti, oba poslanca stranke SNS podprla ministra. Čeprav je zanikal trgovanje z glasovi, je odstopil kot minister in se izognil interpelaciji.
Tožilstvo je zdaj ugotovilo, da za pregon ni dovolj dokazov, saj je ocenilo, da M. Pogačnik ni sprejel kakšne obljube koristi za sebe. Prisluhi so pokazali, da se s poslancema ni pogovarjal o neposredni podpori pri interpelaciji.

Drago Jančar prejel ugledno francosko nagrado. A.S., Dnevnik, 29.11.2014
Pisatelj D. Jančar je v Parizu prejel prix de Meilleur livre etranger združenja francoskih kritikov in založnikov in sicer za knjigo Cette nuit, je l'ai vue. Za roman To noč sem jo videl je pisatelj dobil pri nas že tretjega kresnika.

Knjige kupuje polovica Slovencev, zares bere pa jih vse manj. I.B., Delo, 28.11.2014
Anketna raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v RS (S. Rugelj, Umco) pokazala, da pri nas izhaja vedno več knjig, njihovo kupovanje stagnira, narašča pa število tistih, ki ne preberejo niti ene knjige na leto. Takih nebralcev je bilo leta 1989 39%, letos pa 42%. Povprečni bralec je stara … 25 – 44 let, zaposlena in kupuje slovenske knjige, največkrat v knjigarnah. Ostali bi več brali, menijo, če bi bile knjige cenejše in če bi imeli več časa.
V domači knjižnici jih ima več kot 200 knjig 17%.

Padec naklad dnevnih časopisov letos manjši kot lani. K.Š., Delo, 28.11.2014
Skupna naklada dnevnih časopisov v Sloveniji je bila tretjem četrtmesečju za 7,5% nižja kot lani. Najbolj prodajane so Slovenske novice (64.810), sledita Delo (34.270) in Dnevnik (24.450), Večer (23.880) in Finance (8.200).
Med tedniki vodi Nedeljski, sledi Nedelo in nedeljska izdaja Slovenskih novic.

Čas v Ljubljani želi izkoristiti za študij in osebno pripravo. G.T., Dnevnik, 29.11.2014
Nekdanji kapetan košarkarske reprezentance Jaka Lakovič je odšel iz italijanskega Avellina in v Ljubljani čaka na nov klub, morda Žalgiris. Nadaljuje študij, ohranja pripravljenost in spremlja igre Krke Olimpije. Dneve preživlja na Kodeljevem, zjutraj poskuša »priti na večino predavanj in vse vaje« na FŠ UL, nato gre na fitnes in trening z ekipo Slovana.

Expo 2015. Od čebel do merjenja črnega ogljika. B.P., Delo, 25.11.2014
Na svetovni razstavi v Milanu (maj-oktober 2015): Hrana za planet, energija za življenje, se bo Slovenija nastopila pod sloganom: I feel SLOVEnia. Green. Active. Healthy. Paviljon bo kazal razgibanost dežele, v njem bomo predstavljali: soline, čebele, termalno vodo, pohodništvo in kolesarjenje ter projekt merjenja črnega ogljika v atmosferi. Obiskovalci bodo dobili zrna ajde.

Novinarsko pero, pesniško srce. Delo, 22.11.2014
Na medijskem festivalu Naprej je dobil nagrado za življenjsko delo Peter Kolšek, novinar Dela, pesnik, kritik, komentator in urednik.
Po diplomi iz primerjalne književnosti in slavistike (FF UL) je poučeval in od 1987 za Delo pisal o literaturi, filmu, kulturi in politiki. Odlikuje ga doslednost argumentacije, odmerjena ironija, pronicljivost in humor ter moralna drža, ne moraliziranje. 70 izbranih komentarjev in kolumen je objavil v knjigi Vaserkeber in druge zgodbe.

Vlado podpira manj kot petina. Vox populi. M.R., nd, me, Dnevnik, 24.11.2014
V javnomnenjski raziskavi (20.11., N=700) je na vprašanje, kako ocenjujejo delo vlade, le 18% menilo, da je uspešna, 70% pa da je neuspešna.
Delež tistih, ki bi zdaj volili največjo stranko SMC je padel na 23%, kar je celo manj kot bi se odločilo za opozicijsko SDS – 24%. Tretja je (vladna) stranka SD, ki ji »diha za ovratnik«opozicijska ZL, z 13% podporo opredeljenih, v parlament pa bi prišla le še NSi, z 7,5% podporo.
Na lestvici priljubljenih politikov se je na prvo mesto vrnil B. Pahor, druga je T. Fajon, evropska poslanka, tretji njen strankarski šef D. Židan, četrto mesto pa si delita V. Bulc, evropska komisarka in B. Cerar, predsednik SMC in vlade. Sledijo J. Potočnik, Lj. Novak, L. Peterle, K. Erjavec, V. Tomič, L. Mesec, J. Veber itd.

Ni navdušenja nad protesti. Z.P., Delo, 24.11.2014
V anketi Dela Stik (19.11., N=401) so spraševali za stališče do (takrat) predvidenih protestov javnega sektorja. Malo manj kot polovica (48%) teh protestov ne podpira, 36% jih podpira, a se jih ne namerava udeležiti, le 6% pa se jih je nameravalo udeležiti. Nedoločenih je bilo 10%.
Čeprav pri časniku menijo, da so napovedani protesti sindikatov razdelili javnost, pa tudi predlogi vlade za varčevanje pri vzgoji in izobraževanju nimajo večinske podpore. Spremembo normativov, tako da bi povečali število otrok, za vrtce podpira 43%, proti pa jih je 47%; za osnovne šole jih podpira 26%, nasprotuje pa 62%.

Visoko izobraženi Slovenijo obidejo zaradi uravnilovke. B.H., Dnevnik, 24.11.2014
Nekoliko starejši podatki Surs-a kažejo, da se je med 2008 in 2012 v Slovenijo priselilo 400 ljudi z vsaj visokošolsko izobrazbo, izselilo pa le 1000 takih z višje/visokošolsko izobrazbo. V skupnem številu priseljenih je bilo tako izobraženih desetina.
Stanje pa se spreminja. V letih 2011 in 2012 se je priselilo 2200 višje/visoko izobraženih tujcev, izselilo pa 2500 Slovencev s tako izobrazbo. Med priseljenimi jih je največ iz držav nekdanje Jugoslavije.
Leta 2012 se je priselilo 11.000 tujcev, od tega z visoko izobrazbo 11,3%, kar je najmanj med razvitimi državami. Eden od razlogov, da jih ni več, je v uravnilovki pri plačah, menijo strokovnjaki (J. Dolado EUI, J. Malačič EF UL).

Ustoličen 36. nadškof ljubljanske nadškofije. R.I., Dnevnik, 24.11.2014
Za ljubljanskega nadškofa je bil, po imenovanju s strani papeža, posvečen Stanislav Zore (56), frančiškan iz Ljubljane. Na svečani maši je bil poleg predstavnikov cerkve, države in mesta tudi rektor UL. (Nadškof je hkrati tudi veliki kancler TeoF UL, ki je članica UL od začetka, s prekinitvijo v povojnih letih.
B.M.)

Odvzem strokovnega naziva diplomirani ekonomist. T. Kristan, Delo, 24.11.2014

Vrhovno sodišče še ni odločilo o predlogu za revizijo sodbe upravnega sodišča v zadevi odvzema strokovnega naslova Francu Kanglerju. Takratni župan Maribora je leta 2008 diplomiral na (zasebni) fakulteti Doba, kasneje pa so tam ugotovili, da je bilo diplomsko delo skoraj v celoti prepis člankov iz revije za lokalno samoupravo Lex localis. F. Kangler se je na odločitve senata fakultete dvakrat pritožil na upravno sodišče, neuspešno.

Vlada umika sporne ukrepe. Varčevanje. B.H., S.M., Delo, 21.11.2014
Minister B. Koprivnikar je povedal, da bodo umaknili nekatere predlagane ukrepe, ki bi pomenili odpuščanje v vzgoji in izobraževanju. Prizadevali si bodo za konstruktiven dialog s pogajalskimi partnerji.
Na kongresu sindikata SVIZ so se odločili izpeljati protest 3. decembra; počakali bodo na potrditev umika ukrepov in na rešitev drugih vprašanj povezanih s plačami.

Najboljši naj se vzpenjajo po znanstveni piramidi. L.P., Delo, 20.11.2014
Skupina mladih znanstvenikov je v odprtem pismu pozvala ministrstvo (MIZŠ) in agencijo (ARRS) h konkretnim rešitvam, ki bi zajezile beg možgan. Podoktorskim študentom in mladim znanstvenikom je treba s kvotami zagotoviti dostop do vodenja projektov, najboljšim pa do mentorstva mladim raziskovalcem.« Zaradi pravil agencije naši mladi znanstveniki niso konkurenčni na evropskih razpisih. Tako so zapisali v pismu, za katerega je dal pobudo Urban Bren (FKKT UM).

Javnost ne zaupa vladni obljubi. C.R., Delo, 21.11.2014
Vlada je po uničujočih poplavah napovedala, da bo do prihodnjega leta pripravila splošen načrt protipoplavne varnosti.
V »revoltirani« anketi časnika je 58% sodelujočih menilo, da bo ta vlada pri protipoplavni varnosti prav tako (ne)uspešna kot prejšnje.

Slovenijo vleče iz blata samo izvoz. M.J., Delo, 21.11.2014
Na poslovni konferenci v Portorožu je ekonomist V. Bole povedal, da je izvoz zdaj realno 15% večji kot je bil pred začetkom krize in da raste hitreje kot je povprečje v evrskem območju.

Coworking. Sodelo: ravnotežje med delom in druženjem. E.P., Dnevnik, 19.11.2014
Po svetu rastejo coworking prostori, v katerih skupaj delajo samozaposleni in svobodnjaki, kreativci. Eden od takih prostorih za sodelo deluje že leto dni v bivši ljubljanski Tobačni je Poligon, prostor za delo, druženje, svetovanje, mreženje in učenje. V Poligon prihajajo ljudje z vseh vetrov. Svitlana, ukrajinska družboslovna raziskovalka pravi, da so to »najboljše platforme za komunikacijo, ideje in morebitna poslovna poznanstva.«

Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije. Surs, Delo, 20.11.2014
V Sloveniji je v 2014 v skupini starih 16 – 74 let 72%rednih uporabnikov interneta, storitev e-uprave 53%, e-kupcev 37% in računalniških storitev v oblaku 31%.

Iz metropole na obrobje. A.V., A.B., Objektiv, Dnevnik, 22.11.2014
Grafična predstavitev podatkov o izselitvah iz Ljubljane (MOL in občine, ki mejijo na MOL) kaže, da se jih največ odseli v druge kraje osrednjeslovenske regije in v sosednje regije, ki so dostopne po avtocesti (Jugovzhodna, gorenjska, savinjska…). Razlog so cenejše nepremičnine in želja živeti na deželi.

»Kondom nataknem, da se aidsu izmaknem«. E.P., Dnevnik, 20.11.2014
Društvo študentov medicine bo v tednu promocije testiranja na HIV na stojnici na Prešernovem trgu v Lj. organiziralo pogovore o varni spolnosti. V prostorih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v bližini) bo možno brezplačno testiranje.

Radio Študent. Podpora poslušalcev stabilen vir financiranja. M.A., Delo, 19.11.2014
Lani so poslušalci in drugi podporniki RŠ zbrali 40.000 evrov in tako nadomestili izpad prihodkov od študentske organizacije. Letni proračun RŠ je 500.000 evrov.
Simpozij »Kdo potrebuje sceno?« o financiranju RŠ bo ob 45 letnici študentske radijske postaje v Klubu France Prešeren. Na Metelkovi bo glasbeni dogodek: »Kdo potrebuje študenta?«

November

Svetovni trg. Končuje se uspešno leto. J. Kozlevčar, Delo, 17.11.2014
Leto 2014 je kapitalskim trgom prineslo zadovoljstvo. Vodilna ameriška podjetja izkazujejo 9 – 10% rast dobička, podobno tista v rastočih trgih. Najvišji donosi so bili v Argentini, emiratih, Egiptu in Indiji; v Evropi le 2,7%, na dnu pa sta Ukrajina in Grčija. Svetovni delniški indeks je bil 14,3%, domači SBI-TOP indeks pa je prinesel 25,7% rast.
Po podatkih Bloomberga so bili najbolj donosni sektorji: zdravstvo 29%, informacijska tehnologija 24%, oskrba 22%, osnovne potrošne dobrine 16%, finance 12%, industrija 11%, telekomunikacije 10%, potrošne dobrine 8%, energetika 4,5% in surovine 3%. Rezultati presegajo napovedi analitikov in gospodarstvenikov

Sindikati zaradi brezglave razprodaje« na ulice. M.B., M.G., Delo, 11.11.2014
Zaradi prodaje državnih podjetij so se pred vladno palačo zbrali predstavniki 7 sindikatov. Približno 500 ljudi je nosilo svoje zastave in napise, npr. PRODAJATE KAR JE NAŠE!! TUJI VLAGATELJI SPIZ..TE. Sindikati so zahtevali ustavitev privatizacije podjetij. Tri s seznama 15-tih so že prodana, za polovico se postopki že izvajajo.

Privatizacija. Cerar ni uslišal sindikatov. I.D., Dnevnik, 15.11.2014
Po protestih sindikalnih voditeljev proti privatizaciji državnih podjetij pred vladno palačo jih je sprejel premier M. Cerar. Pojasnil jim je, da je treba prodajo določeni podjetij, vključno s Telekomom, zaradi zavez prejšnje vlade izpeljati do konca. Pred volitvami, julija, ni bil naklonjen prodaji. Zdaj bo vlada zagotovila transparentna merila prodaje.

Javnost proti privatizaciji. Delo Stik, Delo, 17.11.2014
V anketi je od 401 anketirancev 52% odgovorilo, naj vlada zaustavi privatizacijo 15 državnih podjetij, 36% naj nadaljuje, 12% pa jih ne ve kaj in kako. Večina nasprotuje tudi prodaji NKBM in NLB.

Poplave prizadele južni del Ljubljane. J.P., Delo, 11.11.2014
V petek 7.11. je voda zalila 70 hiš ob Ižanski cesti, v Črni vasi, Lipah in IIovici, v Sostrem pa 30. Civilna zaščita in gasilci so pomagali prebivalcem.

Politična novinka na poti v vlado. U.Š.K., Dnevnik, 15.11.2014
Na parlamentarnih odborih se je predstavila Alenka Smerkolj, kandidatka za ministrico za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Doslej je bila vodja vladne službe za to področje. Napovedala je novo verzijo Strategije pametne specializacije, ki bo začrtala povezovanje med znanostjo in podjetništvom.

Spremembe štipendiranja diskriminirajo revne. E Repovž, Delo, 17.11.2014
Letos so se spremenili pogoji za pridobitev Zoisove štipendije. Dijaki in študenti morajo dokazati najmanj en izjemen dosežek in nadpovprečne ocene, velja tudi zlata matura in uvrstitev med 5% najboljših v generaciji. Hkrati ne morejo dobivati tudi državne štipendije, ki je višja. Če jo dobivajo se ji morajo vnaprej odpovedati, zato tvegajo, da ostanejo brez obeh. To lažje prenesejo premožnejši.
Državno štipendijo letos prejema 33.279 dijakov in študentov ter znaša povprečno 146 evrov. Zoisovih štipendistov je 8.959 (120 evrov za dijake, 140 za študente).

Študira skoraj polovica mladih. Mednarodni dan študentov. S.H., Delo, 17.11.2014
Po podatkih OECD pri nas študira skoraj polovica mladih iz skupine med 20 in 24 letom. S tem deležem sodi Slovenija v svetovni vrh. Med študenti jih je skoraj tretjina v družboslovnih programih, petina v tehniki. Vpis na družboslovje upada, na tehniko se povečuje, prav tako na naravoslovje, matematiko, računalništvo, zdravstvo in socialo.
Za terciarno izobraževanje smo v 2011 dali 1,4% (od tega četrtino za štipendije ipd.), povprečje EU pa je 1,3%. V tujini je po Eurostatu študiralo 2700 naših študentov, kar je 2,6% vseh. V 2012 je bilo v tujini s programom Erasmus 1821 študentov, pri nas pa 1920 tujcev.
Mednarodni dan študentov je spomin na nacistično okupacijo praške univerze leta 1939, ko 1200 študentov poslali v taborišča, 9 študentov in profesorjev pa ubili. Leta 1989 so študenti sprožili uspešno revolucijo proti komunističnem režimu.

Radio Študent. Kdo potrebuje študenta in kdo sceno. M.Z., Delo, 18.11.2014
Zavod RŠ sklenil finančno leto 2013 z minimalno izgubo zaradi pomoči poslušalcev in podpornikov. Financiranje RŠ je še naprej negotovo, sredstva ŠOUL, iz projektov države in EU in marketinga niso dovolj, zato spet prosijo za pomoč. Decembra bodo pod naslovom Kdo rabi študenta? v podporo RŠ prireditve v Kudu F. Prešeren in na Metelkovi.

Študenti vabijo v peto dimenzijo. S,H., Delo, 18.11.2014
Konferenco o (so)ustvarjanju trendov in uspešnosti podjetij je na FDV UL pripravila Študentska sekcija Slovenskega društva za odnose z javnostmi. In še delavnici o uspešni komunikaciji in odgovornosti vodilnih ter okroglo mizo: Splet, moja priložnost.

Pedagoško osebje na visokošolskih zavodih, št.l. 2013 2014. SURS, Delo, 18.11.2014
Skupaj: 8788.
Visokošolski učitelji: 5634. Visokošolski sodelavci: 3032. Znanstveni delavci: 122

Po do novomeške univerze bo še dolga. J.S., Dnevnik, 19.11.2014
Poleti je konzorcij UNM na NAKVIS vložil elaborat za ustanovitev Univerze v Novem Mestu. Postopek akreditacije lahko traja več let, meni B. Bukovec, KUNM.
Za župana G. Macedonija univerza ostaja razvojna prioriteta občine. Zaradi prispevka a gospodarstva NM v proračun je upravičeno javno financiranje, meni. Teh dodatnih sredstev pa za UNM ni, a ni ovir za zasebno pobudo, pravi M. Sopar, v.d. na direktoratu za visoko šolstvo MIZŠ. Župan meni, da ta ni realna, denar se bo našel na podlagi politične volje.
Za UNG so na voljo trije prostori, v Dragačevju kjer se načrtuje kampus, začasno v Podbrezniku ali v mestnem jedru. S tem se bodo ukvarjali v prihodnjih letih.

O posebni in splošni teoriji relativnosti. Delo, 11.11.2014
Ob slovenskem prevodu Einsteinove knjige so v Atriju ZRC SAZU o avtorju in njegovem delu 100 let pozneje spregovorili J. Strnad in A. Čadež ter prevajalec M. Ličer.

S humorjem nad vsakdanje nesmisle. Ježkova nagrada. K.R., Delo, 17.1.2014
Nagrado imenovano po F. Milčinskem – Ježku je dobil novinar Marko Radmilović, ki že vrsto let ob torkih v Zapisih iz močvirja na Valu 202 razgalja nesmisle našega vsakdana. Nagrado podeljujejo od 1989, v zadnjih letih pa so jo dobili: L. Leskovar, V. Moderndorfer, T Fornezzi-Tof, B. Cerar, T. Artač, T. Gašperič idr.

Kakovost slovenskega inoviranja vsako leto boljša. B.P., Delo, 13.11.2014
Na 9. forumu inovacij (SFI) je 144 inovacij predstavilo 44 podjetij, največ malih in srednjih, s področij izobraževanja, ekologije, informatike, medicine, logistike, športa in energetike. Zmagovalec je Angmoteh z enoto za zaznavanje gest, druga je bila FS UL z materialom za dušenje vibracij in hrupa.
M.B. Jurič (komisija za ocenjevanje inovacij) pravi, da je »naraščajoč delež interdisciplinarnih prijav /…/ pokazal zmožnost prenosa znanj iz razvojno-raziskovalnih centrov v prakso«. Imamo potencial za svetovno konkurenčne izdelke, storitve in modele.

Koprivnikar popustil, na potezi Mramor. I.D., Dnevnik, 13.11.2014
Na pogajanjih o plačah s sindikati javne uprave se je vladna stran strinjala, da bo izhodišče predlog, ki ga je pripravila prejšnja vlada. Sindikati so pripravljeni popustiti pri potnih stroških in skrajšanju delovnika. Minister B. Koprivnikar je opozoril na finančni vidik, saj so najprej nameravali privarčevati 127 milijonov in po omiljenem predlogu 80 milijonov.

»Slovenija tehnično ni več v krizi«. M.J., Delo, 14.11.2014
Finančni minister D. Mramor je v pogovoru za SP (Delo 15.11.) povedal, da so ga gospodarski rezultati prijetno presenetili. S tako gospodarsko rastjo - 2%, pozitivna bo tudi v 2015 - prehajamo iz slabih razmer v dobre.
Pred nadaljevanjem pogajanj s sindikati je dejal, da bi bil zelo vesel, če bi se dogovorili za zmanjšanje mase plač. Tako bi lahko zaposlovali tudi mlade. Proračunski primanjkljaj je treba zmanjšati pod 3%, nadaljevati privatizacijo, prevetriti vodstva bank. Poleg vseh drugih ukrepov si bo treba izposoditi 1,2 milijarde, da poženemo gospodarstvo.

Operativni program za črpanje sredstev EU potrjen. S.Č., Delo, 14.11.2014
Vlada je potrdila dokument, na osnovi katerega bomo pripravili projekte za financiranje iz skladov EU – regionalnega, socialnega in kohezijskega. Prednostne naloge bodo po besedah A. Smerkolj (sekretarke, prihodnje ministrice za razvoj): razsikave in razvoj, konkurenčnost malih in srednjih podjetij, nizkoogljično gospodarstvo, info-komunikacijska tehnologija. Zanje se načrtuje milijarda evrov, pol milijarde pa v socialne projekte, znanje, mobilnost in aktivno staranje.

Znanost. Domnevne nepravilnosti preverja policija. U.Š.K., Dnevnik, 12.11.2014
Policiji sta ovadena F. Demšar (dosedanji direktor agencije ARRS) in J. Slak, namestnik direktorja agencije. Tudi komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je dobila več prijav, prav tako v zvezi z delitvijo 150 milijonov sredstev za slovensko znanost.
Znani so očitki na (nepregleden) ocenjevanje raziskovalnega dela in predlogov raziskovalnih projektov, s strani anonimnih ocenjevalcev in ob pomoči kazalcev ter matematičnih formul . Model je uvedla in dopolnjevala ARRS pod vodstvom dosedanjega direktorja, ki je lani izdal knjigo o transparentnosti delovanja javnih institucij.
Drugi očitek je upoštevanje sredstev, ki jih predlagatelji pridobijo iz drugih, tudi zasebnih virov, pri točkovanju prijav. A. Iglič (FE UL) je v Financah opozoril, da se tako lahko »prijavijo tudi sredstva, ki se iz projektov /…/ prelivajo v gospodarstvo in nazaj« ter »sredstva za storitve, kot so razna merjenja /…/, ki nimajo nič skupnega z oceno znanstvene uspešnosti prosilca.«
Novi predsednik UO ARRS R. Bohinc (FDV UL) je napovedal spremembo pravilnika za ocenjevanje.

Poplave. Zaradi malomarnih ministrov ob 100 milijonov evropskega denarja.
M.K., M.R., Dnevnik, 13.11.2014
Računsko sodišče je ugotovili, da za protipoplavno zaščito nismo dobili milijonov EU iz »finančne perspektive 2007-2013«, ker so bili projekti (v 2007) slabo pripravljeni, ministrstvo za okolje pa do 2010 preveč pasivno. Lani je sicer določilo 61 prioritetnih poplavnih območij, konkretnih ukrepov pa ne. Celostne študije porečij niso izdelane. Večji del sredstev proračuna je šel za lokalne sanacije in za hidroelektrarne.

Brezglava intervencija v javnih zavodih. T.K., Delo, 15.11.2014
Vlada je med varčevalnimi ukrepi napovedala združevanje ali ukinjanje javnih zavodov z manj kot 15 zaposlenimi. Tako je ogrožena samostojnost mnogih kulturnih, izobraževalnih in podobnih zavodov predvsem v občinah. M. Haček (FDV UL) meni, da bi bilo ponekod združevanje smiselno, a bi moralo biti dobro strokovno pripravljeno.

Marušič nezakonito razrešil dekanjo. B.Š., Delo, 12.11.2014
Vrhovno sodišče je presodilo, da je bilo narobe, da je D. Marušič, rektor UP pred tremi leti najprej razrešil V. Mikolič, dekanjo FHŠ UP, šele čez nekaj dni pa ji je dal možnost za zagovor. Takrat so že tekli postopki volitev novega vodstva fakultete. V. Mikolič je po razrešitvi ostala profesorica FHŠ in raziskovalka na ZRC.
Delovno sodišče je pred časom na tožbo V. Mikolič sicer presodilo, da je kot dekanja izvrševala sklepe UO in likvidnostne komisije UP. Vrhovno sodišče se v to (vsebino) ni spuščalo, ampak je obravnavalo le postopek razrešitve.

Novi doktorji znanosti. Delo, 13.11.2014
D. Zavrtanik, rektor UNG je promoviral 17 doktorjev znanosti na podiplomskih študijskih programih: Primerjalni študij idej in kultur,Molekularna genetika, Fizika, Znanosti o okolju in Krasoslovje.

Marjan Pungartnik: Tribuna 1968 – 1973. Predavanje. Drugi dogodki. Dnevnik, 12.11.2014
V mariborskem KC Pekarna je M.P. (
Pungi), pesnik, urednik, učitelj kreativnega pisanja in organizator kulturnih prireditev, predstavil čas od 1969 (tako piše, najbrž 1968) do 1972. Med študenti v Lj. se je »razvilo kulturno, družbeno in politično gibanje, v katerem s(m)o bili dejavni številni posamezniki in skupine. Študentski list Tribuna je bil v samem središču tega gibanja.«
(Tisto v oklepaju dodal B.M.)

O študiju in delu v tujini. (ad), Šolski razgledi, 7.11.2014
Na 15. Študentski areni na GR v LJ. je poleg stojnic z informacijami za tiste, ki iščejo znanje in delo veliko zanimanje zbudilo omizje o študiju in delu v tujini. Predstavniki Nizozemske in Nemčije so se pohvalili, da je tam že nad 10% študentov tujcev. In opozorili na spremenljivost iskanih izobrazbenih profilov glede na potrebe na delovnem trgu. (Glej
www.make-it-in-germany.com ) Programe v angleščini imajo tudi na Finskem Tam iščejo biotehnologe, informatike, arhitekte in okoljske ter gozdarske strokovnjake. V Kanadi si želijo strokovnjakov za visoke tehnologije, prodaje in informatike.
Še vedno pa je vse odvisno od volje in poguma posameznika. In tujina ni edina rešitev.

Magisterij pobere skoraj ves prosti čas. D.K., Dnevnik, 13.11.2014
Rokometašica Miša Marinček, diplomirana ekonomistka. je tudi v tej sezoni ostala zvesta Krimu Merkatorju, kljub temu da ima klub finančne težave. Pisanje magisterija iz menedžmenta znanja na mednarodni fakulteti za družbene vede je razlog, da nima prostega časa. No, ostane ga nekaj za oglede tekem, navijanje, spremljanje športa v medijih, pogovore o športu.

Sijajen uspeh evropske vesoljske znanosti. R. Kozmos, Delo, 13.11.2014
Modul
Philae Evropske vesoljske agencije je preletel pol milijarde kilometrov in po 10 letih pristal na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Poslal je fotografije. Opravil bo meritve, ki bodo prispevale k razlagi nastanka Sončevega sistema in življenja v njem.

Varčevanje. Sindikat policistov napovedal upor. Sta, Dnevnik, 8.11.2014
Na predlog poslanske skupine ZL je odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo razpravljal o varčevanju v policiji. Po predstavitvi stališč vseh vpletenih je predsednica odbora L. Kozlovič sejo prekinila, da bi dala možnost socialnim partnerjem, da se dogovorijo v tekočih pogajanjih. Z. Petrovič, Sindikat policistov Slovenije bo organom sindikata predlagal, da gredo v konflikt z vlado in politiko.

Prva ženska na čelu Cerna. Delo, 8.11.2014
Vodja eksperimenta ATLAS v hadronskem trkalniku CERN v Švici Fabiola Gianotti (52) bo od 2016 nova direktorica tega mednarodnega centra za fiziko trdnih delcev. Je članica italijanske akademije znanosti, ki je 20 let raziskovala v Cernu in objavila nad 500 znanstvenih člankov. Starša sta v njej razvila interes za naravo, na klasični gimnaziji jo je privlačila filozofija, na konservatoriju je končala klavir. »Fiziki potrebujemo inventivnost, ideje in fantazijo umetnika«, je prepričana.

Juncker vleče evropski voz iz blata. P.Ž., Delo, 3.11.2014
Poslovila se je evropska komisija pod vodstvom M. Barossa, ki se je spopadla s krizo, ko je bila EU na robu propada, nastal je nov sistem gospodarskega upravljanja, z bolj učinkovitim nadzorom nad proračuni članic, postavljeni so bili temelji bančne unije. Ostajajo težave z visoko brezposelnostjo, zlasati mladih, težave z varčevanjem in/z javnimi financami.
Prišla je nova komisija, J.-C. Junckerja, ki mora počistiti veliko stare navlake, piše P. Žerjavič. Najpomembnejše naloge bodo: zmanjševanje birokracije, urejanje javnih financ, program novih naložb, članstvo V- Britanije…

Izboljšana napoved za Slovenijo, a tveganja ostajajo. P.Ž., Delo, 5.11.2014
Evropska komisija napoveduje višjo gospodarsko rast, nižjo brezposelnost in boljši javnofinančni položaj. Sloveniji za leto 2014 napoveduje višjo gospodarsko rast 2,4% in znižanje brezposelnosti na 8,4%. Javni dolg se bo ustalil na 82% BDP, proračunski primanjkljaj pa bo v 2015 – 2,9% BDP. Komisar P. Moscovici pravi, da se bodo v Sloveniji od sredine 2015 povečale naložbe v stroje, rastoče plače pa bodo v 2016 spodbujale domačo potrošnjo. Rast bo zaviralo razdolževanje podjetij, manjše javne infrastrukturne naložbe in šibko gospodarstvo v ex-SZ ter na Balkanu.

Prihranki slovenskih gospodinjstev so se lani povečali. A.M., M.B., Delo, 3.11.2014
Lani so slovenska gospodinjstva namenila za varčevanje 14,4% razpoložljivih sredstev, poroča Umar. To je več kot v prejšnjih dveh letih, a manj kot pred krizo (2008). Za nepričakovane izdatke jih je imelo v 2013 prihranjen denar 51%, leta 2008 pa 53%. Na podlagi ankete pa je Surs v oktobru ugotovil, da so potrošniki glede možnosti varčevanja za 13% bolj optimistični kot leto prej.

Javna uprava. Nov vladni predlog »lažji« za 50 milijonov evrov. I.D., Dnevnik, 6.11.2014
Na pogajanjih s sindikati vlada vztraja pri znižanju dodatka za delovno dobo, povračil za prehrano in prevoz. Sindikati tudi ta predlog zavračajo.

Učinkovita logistika – velika priložnost za boljše poslovanje. A.P., Dnevnik, 6.11.2014
na mednarodnem poslovno-logističnem kongresu v Laškem so pogodbo o štipendiranju in sodelovanju podpisale prometne fakultete UL in UM.
(Na fotografiji D. Rebolj rektor UM, B. Rosi dekan FL UM, I. Žula predsednik Slovenskega logističnega združenja, E. Twrdy FPP UL in I. Svetlik rektor UL.)

Kadrovske štipendije. Za delodajalce na voljo 3 milijone evrov. I.D., Dnevnik, 4.11.2014
Razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij je 17.10. objavil javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje. Delodajalci bodo iz njega dobili sofinanciranje do 50% podeljene štipendije ali največ do 30% minimalne plače. V treh letih naj bi to omogočilo 700 – 1500 štipendija za dijake in študente.
Po spremembi Zakona o štipendiranju je glavna novost vsakoletna enomesečna obvezna praksa, obveznost zaposlitve v enem mesecu po diplomi in skrajšanje obdobje obvezne zaposlitve na najmanj eno leto. Kadrovsko štipendijo je zdaj možno združiti z drugimi štipendijami.
Lani sta bila z razpisom ponujena 2 milijona evrov, možnost subvencij je izkoristilo 157 delodajalcev; dobili so 1,3 milijona, za 241 kadrovskih štipendistov.

Trikotnik med gospodarstvom, inovacijami in znanostjo. L.P., Delo, 6.11.2014
Na 9. Slovenskem forumu inovacij in v zborniku Odlični v znanosti 2013 (ARRS) se je predstavilo tudi 12 lanskih dosežkov tehnike. Napravo za pomoč invalidom pori vstajanje ne npr. razvil Zlatko Matjašič (ZF UL), mikronapravo za čiščenje organskih kemikalij Matic Krivec in skupina (IJS, KI). Pobudo za predstavitev je dal znanstveni svet za tehniko agencije ARRS, ki ga vodi Igor Emri (FS UL).

Noč čarovnic. Ljubljana 31. oktobra. Dnevnik, 3.11.2014
»Ko vsi sveti dobijo zahodno obarvano potrošniško obleko, nastane noč čarovnic – alternativni pust – ki se ji ne morejo upreti niti v skrčili alternative, na ljubljanski Metelkovi.
(Na fotografiji Luke Cjuha mladenka z rogovi in egiptovskim križcem na dekolteju, zadaj sprehajalci.)

Jančarjeva noč očarala Francoze. V.P.S., Delo, 4.11.2014
Za roman
Cette nuit, je l'ai vue je Drago Jančar dobil nagrado Prix du meilleur livre etranger združenja francoskih kritikov in založnikov. Roman To noč sem jo videl je dobil pri nas priznanje Kresnik. V francoščini bo založba Phebus objavila tudi njegove romane Zvenenje v glavi; Katarina, pav in jezuit; Severni sij; Joycev učenec.

Pet Plečnikovih del predlaganih za Unescov seznam. A.Ž., Delo, 4.11.2014
Na seznam svetovne kulturne dediščine naj se uvrsti pet umetnin našega arhitekta, je predlagalo ministrstvo za kulturo. To so: cerkev sv. Mihaela na Barju, nabrežje in mostovi na Ljubljanici, Vegova ulica z NUK-om, Žale in cerkev sv. Frančiška v Šiški.

Čedalje več novih, sintetičnih drog. B. Hočevar, Nedelo, 2.11.2014
Od prebivalcev Slovenije starih od 15 do 46 let jih je 16% vsaj enkrat v življenju poskusilo (prepovedano) drogo, je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Najpogosteje je bila to marihuana, precej manj kokain, LSD in ekstazi, precej manj amfetamine in heroin. Z marihuano (ta je skoraj povod na nek način regulirana, nadzorovana) so v povprečju pričeli pri 18 letih. V skupini med 15 in 34 let jo je vsaj poskusilo 29%. Po drugi študiji (Espad) je lani 25% uporabilo katero od prepovedanih drog, leta 1995 pa pol manj, 13%.
Precej pogostejše so neprepovedane droge, alkohol, tobak. Med mladimi jih je 93% že kdaj pilo (odgovori iz leta 2013; enako je bilo 18 let prej), kadilo pa 60% (prej 67%), so ugotovili na NIJZ.
Trenutno je v Evropi najbolj aktualen problem sintetičnih drog, pravi M. Krek (NIZJZ). Poleg ekstazija, amfetaminov se pojavlja še več kot 100 novih sintetičnih drog. Ugotavljajo tudi, da je med odvisniki vedno več starih. Mnogi so predčasno ostareli, s kroničnimi boleznimi in socialnimi problemi in zgodaj umirajo. Programov pomoči zanje pri nas ni.

Alzheimerjeva demenca. »Jutri ne bom več vedel, da sva govorila«. N. Železnik, Delo, 4.11.2014
Ob koncu konference Alzheimer Europe v Glasgowu so na predlog Štefke Zlobec (Spominčica) sklenili, da bo 25. konferenca septembra 2015 v Ljubljani.
V Sloveniji je nad 32.000 bolnikov z demenco, v Evropi 9 milijonov, na svetu 44 milijonov. Številke naraščajo.
K. Howard iz Coventrya bo naslednji dan pozabil, da je bil na konferenci; ima težave s kratkotrajnim spominom. Zato sproti piše dnevnik, bere lažje čtivo, rešuje križanke in soduku, vsak dan dve uri hodi, predvsem pa hodi v družbo in se dobro razume s člani družine. Obiskuje šole in mladim razlaga, kakšna je ta bolezen. »Če nimaš cilja, težko živiš.«

Vse manj predavanj in vaj na FDV. Pe, Dnevnik, 21.10.2014
Senat FDV UL je septembra sklenil oklestiti predavanja in vaje zlasti na študiju analitske politologije in mednarodnih odnosov. Pri nekaterih predmetih zdaj skoraj nimajo vaj. Najmanj so prizadeti programi, kjer je več profesorjev, npr. sociologija in kulturologija.
Študentski svet FDV opozarja, da to vpliva na kakovost študija in da se lahko zgodi, da programi z manj kontaktnimi urami ne bodo dobili (od NAKVISa) podaljšane akreditacije. Za stanje krivijo Univerzo, saj FDV uvršča v najnižji razred financiranja. Zahtevajo naj ponovno ovrednoti družboslovje in humanistiko. Začeli so zbirati podpise za odstop rektorja.

(Ne)razumevanje. Kritika, ki je fakulteti za socialno delo povzročila škodo. K.K. Mladina, 24.10.2014
Skupina vstajniške socialne delavke je 4.1.2014 na FSD UL napisala več grafitov: RADIKALNO=SOCIALNO; IZOBRAZBA NI NAPRODAJ; NE BOMO PLAČALI VAŠE KRIZE.
Pristopili so policisti in dvema izrekli kazen 209 evrov. Plačali sta. Poleti sta od fakultete prejele račun za čiščenje: 2175 evrov. Ne bosta plačali, pravita, gre za »represijo na kritično mislijo«. Dobili sta tudi vabilo tožilstva. Z dekanko L. Rihter, ki je menila, da ne gre za »politično akcijo«, so vstajnice izmenjale nekaj pisem. Senat FSD UL se je nato odločil za odstop od pregona.

Juncker razglaša revolucijo. Bulčevi uspelo brez popusta. P.Ž., Delo, 22.10.2014
Novi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker napoveduje 300 milijard investicij za rast in odpiranje delovnih mest. Okrepili naj bi notranji trg EU, tudi na digitalnem in energetskem področju. Prednostne naloge bodo tudi zmanjšanje birokracije, energetsko-podnebna politika in razprava o maastrichskih pravilih.
Prednostne projekte bodo vodili podpredsedniki: Boljša ureditev EU: F. Timmermans (Nizozemska); zaposlovanje in investicije: J. Katainen (Finska); energetska unija (M. Šefovič (Slovaška); digitalne inovacije: A. Ansip (Estonija); proračun in finančni nadzor: K. Georgieva (Bolgarija); ekonomske in monetarne zadeve, EMU in socialni dialog: V. Dombrovskis (Latvija).
Med ostalimi (20) komisarji so tudi: internet in kultura: G. Oettinger (Nemčija); ekonomske in monetarne zadeve: P. Moscovici (Francija); izobraževanje, kultura, mladi in večjezičnost: T. Navracics (Madžarska); zaposlovanje in socialne zadeve: M. Thyssen (Belgija); mednarodno sodelovanje in razvoj: N. Mimica (Hrvaška); razsikave in inovacije: C. Moedas (Portugalska); promet: Violeta Bulc (Slovenija).

Evropska sredstva. Išče se novo politično vodstvo. Bruselj sprostil 248 milijonov evrov. U.Š.K., Dnevnik, 22.10.2014
Slovenija je bila neučinkovita pri črpanju evropskih sredstev v obdobju 2007-2013. Zaradi napak so bila izplačila zamrznjena, v prihodnjih tednih bo sproščenih 248 milijonov evrov. Skupaj bo Slovenija v 2014 dobila nekaj več kot milijardo evrov od EU.
V Bruslju čakajo na tri naše dokumente: operativni program, partnerski sporazum in strategijo pametne specializacije. I. Ferklj (finančno ministrstvo) pravi, da je težava v odsotni politični usmeritvi Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), saj so se predstojniki – in ministri, med njimi V. Bulc – pogosto menjavali. V SVRK je za strategijo pametne specializacije, t.j. povezavo znanosti in gospodarstva (vredno 2 milijardi sredstev EU) zadolžen Peter Woster. Bruseljska komisija in tudi »člani republiškega sveta za znanost« so opozarjali, da je besedilo preveč pesniško, poduhovljeno in neoprijemljivo. Nastaja nova različica, a svež denar se odmika.

Erjavec ne da upokojenskega regresa, o dodatnih milijonih bi se pogajal. I.D., M. R., Dnevnik, 22.10.2014
V stranki Desus menijo, da bo vlada ohranila sedanji regres, izplačilo dodatnih 40 milijonov pa naj bi raztegnili na več let, oz. naj bi do tega zneska prišli postopoma. Regres sicer od 2012 prejemajo le tisti z manj kot 622 pokojnine, v treh različnih višinah (166, 223 in 368 evrov).
B. Štrukelj (KSJS, Sviz) ob tem pravi: »Če se bo našel denar za regres /…/ je še toliko manj razlogov, da bi morali znova poseči v plače javnih uslužbencev«. Sviz pristaja na podaljšanje varčevalnega dogovora, zahteva sprostitev napredovanj in odpravo anomalij pri skupini »J«, t.j. strokovno-tehničnem osebju.

Cerarjev poziv sindikatom: Pomagajte pri varčevanju. M.B., Delo, 23.10.2014
Vlada je sprejela izhodišča za pogajanja s sindikati o podaljšanju varčevanja v javnem sektorju. Ob tem je premier pozval sindikate, da »tudi oni konstruktivno pripomorejo, tudi s kakšni odrekanjem, k skupnemu dobru«.
Minister za javno upravo B. Koprivnikar je dejal, da se morajo pogajanja končati hitro, da bi do konca leta lahko sprejeli rebalans proračuna. Ukrepi »uravnoteženo pritiskajo na vse strani«.
Sindikat Sviz je napovedal, da bo v pogajanjih dosledno zavrnil dodatno zniževanje mase plač v 2015. Če bo vlada vztrajala, bo pričel priprave na stavko.

Javni sektor. Sindikati in vlada prvič prekrižali meče. M.B., Delo, 24.10.2014
Vladni pogajalci so sindikatom predstavili izhodišča za znižanje plačne mase v javnem sektorju za 3%. Poleg podaljšanja veljavnih ukrepov bi ukinili dodatke za delovno dobo, delo v nedeljah/praznikih, znižanje dodatkov za stalnost za spec., mag.zn. in dr. in zmanjšanje števila zaposlenih.
B. Koprivnikar, minister za javno upravo si želi, da bi pogajanja pripeljala do ukrepov za nagrajevanje boljših delavcev. Dopušča dogovor o drugačnih ukrepih od predlaganih.
B. Štrukelj (Sviz, KSJS) ne pristaja na zniževanje plač. Od ministrice S. Setnikar Cankar je Sviz dobil zagotovilo, da ne bo odpuščanja svetovalnih in nepedagoških delavcev ter knjižničarjev.

Javna uprava. Sindikati vladi napovedali vojno. I.D., B.P., Dnevnik, 24.10.2014
Sindikati javnega sektorja ne nameravajo pristati na varčevalne ukrepe, ki jih predlaga vlada. Najbolj so ogorčeni policisti in drugi uniformiranci, na nogah so tudi v zdravstvu.
B. Štrukelj (Sviz) je močno nezadovoljen zaradi sprememb pri dodatkih za spec., mag.zn. in dr., za delovno dobo, kar bo prizadelo zlasti »skupino J«, normativih za svetovalne in admin. tehn. delavce ter drugih ukrepov, ki jih predvideva rebalans proračuna za 2015.

Prihajajo otroci z velikimi stopali. M. Černoga, Nedeljski, 22.10.2014
Na mednarodnem kongresu o avksologiji, ki je bil na UKC Maribor so predstavili tudi rezultate primerjave mariborskih predšolske otroke med leti 1966 in 2002. Ugotovili, da so imajo nove generacije večje ude in trup in nagnjenost k debelosti. Martin Bigec (UKCM) pravi, da je zanje značilna tudi mišična šibkost.
Pomembna je ugotovitev, da otroci hitreje spolno dozorijo, predvsem dekleta. Povprečne današnje Mariborčanke dobijo menstruacijo pri 11,8 letih; njihove mame so jo pri 13, babice pri 16,17 letih. Otroštvo je tako za 4-5 let krajše, kar spremeni vzorce odraščanja, zato bo se družba morala temu prilagoditi.

Hotel je postal študentski dom. B.Š., Delo, 23.10.2014
Luka Koper je svoj delavski dom (od 1966) v Prisojah najprej spremenila v hotel, zdaj pa so ga z državnimi subvencijami prenovili za sobe za sto študentov (od tega je 25 Erasmusovih). Imajo skupne kuhinje in hladilnike ter internet, plačujejo pa od 130 do 160 evrov mesečno.
Le 3% študentov UP je v javnih študentskih domovih, medtem ko jih je v Ljubljani in Mariboru 14%. 226 ležišč je v dveh študentskih domovih univerze, 290 v dijaških domovih, 110 v zasebnih študentskih domovih in 700 pri zasebnikih.

Zakaj ne bi bili najbolj vitalno mesto na svetu. Ž. Brdnik, Dnevnik, 20.10.2014
Skupina študentk arhitekture (FA UL) Vezalke je predstavila preurejen skedenj ob viškem pokopališču (Lj.) Tako kot so prostovoljci (Slovenske filantropije) poskrbeli za nov prireditveni prostor je še veliko podobnih prostorov, kjer bi lahko prostor našli umetniki, nevladniki… In to na obrobju Ljubljane, saj mesto ni le urejeno središče, pravi Eva Perčič, psihologinja, neodvisna raziskovalka ustvarjalnih skupnosti.

Poplavni val v Ljubljani tokrat zalil 900 objektov. J.P., Delo, 24.10.2014
Poplave na Viču, Vrhovcih, Rožni dolini in drugod so povzročile veliko škodo. (Med drugi tudi v prostorih FB in novih stavbah FKKT in FRI UL. B.M.)
R. Fazarinc (FGG UL) pravi, da je država v zadnjih 20 letih slabo skrbela za vodotoke in da lahko še pričakujemo večje poplave.

Za slovenski les z veliko dodane vrednosti. Posvet. M. Zupančič, Delo, 23.10.2014
SAZU je s posvetom 24.10. želela spodbuditi ustrezne državne organe, da razmislijo in se lotijo reševanja gozdarske in lesarske stroke. Poleg pregleda stanja so nakazali smernice za izboljšanje na podlagi znanstvenih in strokovnih izsledkov. Gozdovi imajo velik pomen kot ena od najvitalnejših naravnih oblik obnovljivih virov, piše akademik Mitja Zupančič. Posebej skrbno ukrepanje v gozdu zahteva sanacija posledic letošnjega žleda.

Zgodba in slika Slovenca v Prepovedanem mestu. J.Š. Adamič, Delo, 22.10.2014
Najboljša izvirna slovenska slikanica je:
Ferdinand Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu (MK, Lj.). Avtorica Huiqin Wang na svež način prinaša zgodbo o povezovanju kultur, o zgodovini odnosov med Slovenci in Kitajci. V Pekingu je 28. oktobra odprta razstava o Halersteinu, pri kateri so sodelovali: Univ. za tuje jezike in kulturo v Pekingu in Konfucijski inštitut v Ljubljani (na EF UL) ter naše veleposlaništvo. Omenjena univerza bo izdala tudi kitajsko različico knjige.

Nagrajenci RS na področju šolstva za leto 2014. Šolski razgledi, 17.10.2014
Za izjemne dosežke na področju visokega šolstva so dobili nagrado: Janez Demšar (FRI UL), Ivan Gerlič (FNM UM) in Vida Medved Udovič (PeF UP).
V slavnostnem govoru je ministrica S. Setnikar Cankar dejala: »Kakovostno znanje in izobraževanje je pogoj za ustvarjanje na znanju temelječe družbe. Osrednji nosilec znanja in izobraževanja pa, kljub številnim virom znanja, ostaja učitelj. Ustrezno urejen položaj učiteljev je zato pomembna naloga celotne družbe.«

Častni doktor o Higgsovem bozonu. K.Ž., Delo, 14.10.2014
Univerza v Novi Gorici ob pričetku študijskega leta prireja predavanja, okrogle mize, predstavitve projektov in razstave v NG, Gorici, Ajdovščini in Vipavi. Častni doktorat UNG dobil Peter Jenni (Univ. AL v Freiburgu, sodelavec Cerna). Ta je imel javno predavanje v
Auli Magni dvorca Lanthieri v Vipavi.
UNG je vpisala novo generacijo študentov 1. in 2. st. na fakultetah za znanosti o okolju, za aplikativno naravoslovje, za humanistiko, poslovno tehniški fakulteti ter visokih šolah za umetnost in za vinogradništvo in vinarstvo.

Ob 60-letnici znanosti za mir. M. Metrik, Dnevnik, 16.10.2014
Raziskovalni center Cern v Ženevi praznuje. V njem tisoči znanstvenikov preizkušajo teorijo o sestavi vesoljstva, o tem, kaj nas definira. Hkrati pa je Cern prostor sodelovanja različnih kultur, prizadevanja za mir z razvojem temeljnih znanosti o naravi. Novembra si bomo lahko ogledali film o njem, o odkritju Higgisovega delca:
Particle fever.

Študenti kemije nimajo možnosti opravljanja vaj. T.K., Delo, 15.10.2014
Dekan FKKT UL M. Krajc pričakuje, da bodo laboratoriji v novi zgradbi (na Brdu v Lj.) dobili uporabno dovoljenje v nekaj dneh. Zamuda z vajami bo, a študenti ne bodo čutili posledic. Tudi v prejšnjih letih so se (na različnih koncih Lj.) začele sredi oktobra, ko so študenti osvojili teoretične osnove, meni predsednica študentskega sveta V. Špindler.

500 najhitreje rastočih ustvarilo več kot 11.000 novih delovnih mest.
J.P., Dnevnik, 16.10.2014
V izbor Gazel 2014 so se uvrstila podjetja, ki imajo visoko rast prihodkov od prodaje in bilančni dobiček in vsaj 5 zaposlenih. Skupaj je teh 500 podjetij lani zaposlovalo 20.425 delavcev, v zadnjih petih letih pa so število delovnih mest povečala za 11.000. V petih letih so število povečala za 122%, medtem, ko so vsa podjetja v Sloveniji imela 14% padec števila delovnih mest.

Prihodnost je črna. Nejc Gole, Delo, 18.10.2014
V našem gradbeništvu se je od začetka krize število zaposlenih zmanjšalo za 40%, v zadnjih dveh letih je stabilno. Zavod za zaposlovanje napoveduje nova delovna mesta v tej panogi in število zaposlenih se je do julija povečalo na 55.3884. Gradbeništvo trenutno raste zaradi črpanja sredstev EU, vendar za naslednje leto ni novih projektov na vidiku. Ob tem – in nizkih plačah – ni čudno, da mladih gradbeništvo ne zanima. A v Avstriji je bolje, tam dobi vajenec toliko kot pri nas gradbeni inženir – novinec.
Ne preseneča zmanjševanje vpisa na študij gradbeništva. Pred šestimi leti se je na gradbeništvo FGG UL prijavilo 180 dijakov, letos na 120 mest le 36. »Bo Slovenija ostala brez gradbenih inženirjev, zidarjev, tesarjev?«

Piloti in pilotke. M. Zupanič, Nedelo, 19.10.2014
V Adrii Airways so predstavili svojo prvo kapitanko, pilotko Aljo Ivanuš Brglez. Slovenija ima sicer dolgo tradicijo športnih pilotov in pilotk. Pri (nekdanjem) JAT in Adriji jih je bilo malo, ker je pot v to službo vodila prek vojaškega letalstva.
(Tudi Alja I.B.) je po diplomi na FS UL letela v Slovenski vojski, tudi na helikopterju. B.M.) Slovenci bi bili lahko ponosni na Aljo in Iva Boscarola, prav tako pilota. In še na marsikoga, piše komentatorka.

Štipendije postale manj mikavne. B. M, Delo, 18.10.2014
Lani so na hitro spremenili zakon o štipendiranju. Novo je to, da bodo morali štipendisti po končanem šolanju eno leto delati v podjetju, študij pa bodo lahko nadaljevali šele po opravljeni praksi. V tolminskem PRC, ki skrbi za severnoprimorsko regijsko štipendiranje, se bojijo upadanja zanimanja za štipendije. Za Almiro Pirih (PRC) je najbolj neživljenjsko določilo, da se mora štipendist po šoli zaposliti v mesecu dni. Pozitivno pa je, da se lahko z delodajalcem razide brez sankcij.

Vlada bo zaostrila varčevanje v javnem sektorju. M.B., Delo, 14.10.2014
V izhodiščih za pogajanja s sindikati vlada predlaga – poleg podaljšanja varčevalnih ukrepov - dodatno znižanje plačne mase za 3% glede na 2014. Dogovor s sindikati je nujen, saj se konec leta iztečejo varčevalni ukrepi.
B. Štrukelj (Konfederacija sindikatov javnega sektorja) pravi, da zmanjševanje mase ni sprejemljivo. Študija EIPF namreč kaže, da stroški dela ne zmanjšujejo konkurenčnosti gospodarstva., premajhna poraba pa slabi rast.
D. Ščernjavič, vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin pravi, da bi bilo bolje sprejeti novi Zujf, urediti pobiranje davkov, tudi od sive ekonomije (10 milijard evrov), objavi naj, kdo pošilja denar v davčne oaze, uredi naj javna naročila (5 milijard), bolj neučinkovito upravlja državno premoženje v 120 podjetjih.

Na obisk prihaja inšpekcija iz Bruslja. M.K., Delo, 14.10.2014
Misija Evropske komisije (EK) bo pregledala, kako Slovenija uresničuje ukrepe za odpravo javnofinančnega primanjkljaja, na področju pokojninskega sistema, bank, korupcije… Junija nam je EK pripraviti pregled zdravstvenih izdatkov, celosten socialni sporazum in načrt za prestrukturiranje podjetij.

V Sloveniji nadpovprečna intenzivnost dela. E.R., Delo, 14.10.2014
Raziskava, ki jo je lani opravila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je pokazala, da 72% naših delavcev meni, da so izpostavljeni psihosocialnim pritiskom, največ zaradi negotovosti zaposlitve in izplačila plače. T. Petriček (ministrstvo za delo) povzema, da je problem predvsem velika intenzivnost dela in neravnotežje med poklicnim min zasebnim življenjem, saj ljudje vse več časa preživijo v službi.

Nepremičnine. Črni najemniški trg presenetil raziskovalce. B. Smajila, Dnevnik, 15.10.2014
Urbanistični inštitut je v petih nekdanjih ljubljanskih občinah s prikrito anketo ugotovil, da precej več lastnikov oddaja stanovanja, kot jih za to plačuje davek. (Lastnikom ni treba prijavljati pogodb, prihodke morajo sami prijaviti davčni upravi.) Petina stanovanj v Sloveniji je uradno praznih. Tudi najemnine so precej visoke – od 110 do 1800 evrov mesečno.
Najraje imajo študente. So kratkoročni najemniki, lažje jim je odpovedati pogodbo, če se izkažejo za problematične kot pa neki družini, so pa tudi dobri plačniki, saj imajo podporo staršev, štipendijo ali subvencijo študentskih domov, pravi R. Seidl, UI.

Uporaba interneta, Slovenija 2014. Delo, 15.10.2014
Po statističnih podatkih (Surs) ima pri nas 77% gospodinjstev dostop do svetovnega spleta. V družabnih omrežjih je že sodelovalo 58% oseb.

Se Evropejci res razumemo med seboj? A. Vindiš, A. Vesel, Objektiv, Dnevnik, 18.10.2014
V slikovni obliki so prikazani rezultati poročila
Special Eurobarometer 386, o anketi, v kateri so spraševali (2012), katere jezike govorijo državljani članic EU.
Angleščina je najpogostejša, poleg V. Britanije še (nad 75% delež govorečih) na Irskem, Nizozemskem, Malti, na Danskem, Švedskem, V Avstriji, Grčiji, Cipru, Luksemburgu in Sloveniji. Slovenci smo med boljšimi, poleg angleščine znamo še vsaj hrvaščino ali nemščino. Nemščina je v EU druga po pogostosti (tudi v Avstriji, Luksemburgu, na Nizozemskem), sledi francoščina (tudi Luksemburg). Na domači jezik so najbolj omejeni Madžari in Portugalci.

Cankarjev dom. Konec Rotovnikove dobe. J.K., Delo, 14.10.2014
Po več kot treh desetletjih se je Mitja Rotovnik upokojil. Nova direktorica ljubljanskega CD je Uršula Cetinski.

Premiera filma Boj za v Mariborskem Udarniku. S.G., Delo, 15.10.2014
Letošnji najboljši (dokumentarni) celovečerni film Siniše Gačića pripoveduje o dogajanju pred ljubljansko Borzo, ki so jo protestniki gibanja 15o zasedli 15.10.2011. Glasbo je zanj napisal Damir Avdić, ki je po predstavi imel hardkorovsko punk blues kantavtorski koncert.

Radi bi razvili kulturno središče slepih in slabovidnih. A.Ž., Delo, 16.10.2014
V Ljubljani so odprli nove prostore slepih in slabovidnih Minke Skabrne. Tam imajo zdaj 1167 knjig v brajici in 3780 v digitalnem mp3. Doslej so izdali 30 del v brajici in 287 v mp3. Uvajajo nov format zvočnih knjig daisy, v katerem bodo pripravili 150 knjig. Odprtja sta se udeležila tudi predsednik vlade in ministrica za kulturo.

Novi paket s 5,5 kg slovenskega besedja. I.B., Delo, 15.10.2014
Drugo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2) so pripravili sodelavci Inštituta za slovenski knjižni jezik ZRC SAZU. Ponuja 111.850 opisov slovenskih besed. Večina dodatkov je iz Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika.
Uporabnik je namenjen tudi portal
http://www.fran.si , »google slovenskih slovarjev« (20), ki so/bodo nastali na tem inštitutu. Poleg splošnih so v njem tudi slovarji strokovne terminologije (botanični, farmacevtski, smučarski, gledališki, čebelarski, geološki, gemološki, geografski in planinski).V naslednjih mesecih bodo dodajali še več narečnih, zgodovinskih, terminoloških in etimoloških.

Oktober 2014

Prvi oblak na FRI so vzpostavili že leta 2008. M.V., Delo, 13.10.2014
V laboratoriju za integracijo informacijskih sistemov FRI UL se že dalj časa ukvarjajo z nekdaj eksotičnim področjem računalništva v oblaku. Objavljajo znanstvene članke, sodelujejo z gospodarstvom in državno upravo, registrirali so dva patenta. V magistrskem študijskem programu imajo istoimenski predmet. Za najboljše študente bodo v novih prostorih fakultete na Brdu vzpostavili t.i. Garažo FRI, za razvoj inovativnih rešitev in storitev.

Novi laboratoriji uporabni predvidoma novembra. P.M., Dnevnik, 10.10.2014
V novi stavbi FKKT UL laboratoriji še nimajo uporabnega dovoljenja. Tako bodo morali velik del laboratorijskih vaj, ki predstavljajo polovico študijskih obveznosti, izvesti kasneje. Morda bodo razmislili tudi o manjšem obsegu vaj od tistega, določenega z urnikom. (Oz. s študijskim programom ?, B.M.) S študijskim letom pa so se začele teoretične vaje in tiste, ki potekajo na FFA UL.

Mednarodna konferenca o mikroelektroniki. (ušk), Dnevnik, 10.10.2014
V Ljubljani se je končala 50. mednarodna konferenca o mikroelektroniki, napravah in materialih. V petih desetletjih je domače tehnološko znanje doseglo visoko raven. Izdelki so bili primerljivi s tistimi v svetu. Tako so leta 1973 na FE UL izdelali bipolarne tranzistorje iz katerih so sestavili računalniški polnilnik ROM, iz 70 tranzistorjev, 1120 diod in 140 uporov.

Toliko brihtnih glav je le redko kje. Matej Štakul, Dnevnik, 13.10.2014
S svojim avtomobilom na električni pogon (Letrika) je Andrej Pečjak prevozil 726 km (z Gorenjske do Dubrovnika) z enim polnjenjem.

Direktor ARRS. Postopek, ki ga je ustavila Bratuškova, se nadaljuje.
U.P.K., Dnevnik, 10.10.2014
Upravni odbor agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS, ki letno razdeli nad 100 milijonov evrov ustanovam in posameznikom) je poleti na hitro objavil razpis za novega direktorja agencije. Temu je tedaj v javnem pismu nasprotovalo 55 znanstvenikov. Izbiro so prekinili in dosedanjega direktorja F. Demšarja imenovali za v.d.
Na razpis se je javilo 8 kandidatov in izgleda, da bo izbran Jozef Gyorkos (FERI UM).

Reorganizacija vlade. B.H., M.V., M.H., Delo, 13.10.2014
Nova vlada M. Cerarja bo imela tudi ministrstva za javno upravo ter za okolje in prostor, ki se bosta do 1.1.2015 razdružila od dosedanjih (notranje, kmetijstvo). Finančne posledice še niso znane. Časnik objavlja tudi zasedbo ministrstev, npr.: B. Koprivnikar je minister za javno upravo, A. Kopač Mrak za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z državnima sekretarjema D. Levaničem in M. Vuk, S. Setnikar Cankar za izobraževanje, znanost in šport, državna sekretarka pa je Andreja Barle Lakota (in Peter Maček, ki ga časnik ne omenja, B.M.)

Kabinet, ki naj bi ministrici pomagal najti smisel kulture. M.P., Dnevnik, 13.10.2014
Ministrica za kulturo je za vodjo kabineta imenovala Danila Markočiča, turističnega delavca in oljkarja, za generalno sekretarko Darjo Hrga, ekonomistko, za državnega sekretarja Toneta Peršaka, pisatelja, nekdaj predsednika PEN in župana Trzina, za (petinskega) svetovalca pa Igorja Koršiča, režiserja in profesorja AGRFT, ki je bil koordinator KOKS (23 kulturnih društev in organizacij) in aktiven v protestnem (vstajniškem) gibanju.
T. Peršak je poudaril avtonomnost kulture in njen prispevek k gospodarstvu, za dialog kulture s politiko in spremembo (kulturnega) sistema z zakonodajo.

Če bi bile volitve jutri, katero stranko bi volili? Z.P. Delo, 13.10.2014
V anketi Dela Stik je 650 volivcev (reprezentativni vzorec) kot prvo izbiro označil SMC (25%), nato SDS (11%), ki jo dohiteva SD (9%), sledi (ji) ZL (6%), NSi (5%) in Desus 4,5%. Manj pristašev imajo SLS, PS, SNS, Zaab in DL. Med ostalimi bi se za kako drugo stranko odločilo 9%, kar 31% pa ne ve ali pa ne bi volili.
Med politiki je B. Pahor znova prvi, pred J. Potočnikom, M. Cerarjem., D. Židanom idr.

Protest. Fotografija tedna. L.Cjuha. Dnevnik, 13.10.2014
(MAKE) LOVE NOT TRADE, piše na transparentu, ki ga drži skupina mladih, ki se je (11.10. , v Ljubljani) pridružila vseevropski akciji proti prostotrgovinskim sporazumom EU z ZDA (TTIP) in Kanado (Ceta). 200 ljudi je nasprotovalo večjemu vplivu korporacij na zakonodajo in zapostavljanju človeka in okolja.

Tožba D. Janežič proti Kemijskemu inštitutu in nasprotna tožba. B.F.Ž., Delo, 13.10.2014
Pred letom je morala KI zapustiti vodja laboratorija za molekularno modeliranje, profesorica FMNIT UP. Eden od zaposlenih ji je očital, da je pomagala sinu ekonomistu postati mladi raziskovalec, njegova partnerica pa je njena tajnica; zanju je tudi potrjevala prisotnost, čeprav ju ni bilo na delovnem mestu. D. Janežič je dobila izredno odpoved in je tožila KI zaradi odpovedi delovnega razmerja. Zdaj pa KI toži D. Janežić zaradi povzročene škode. Mesec dni po odpovedi je dobila Zoisovo nagrado. (Kar je vzbudilo proteste in vprašanja o etiki raziskovalcev, B.M.)

Frankfurtski knjižni sejem. Povečano zanimanje za slovensko literaturo.
Dnevnik, 11.10.2014
Na sejmu v Frankfurtu so predstavljene knjige iz 102 držav. Na slovenski stojnici naše založbe predstavljajo tudi zadnje Kresnikove nagrajence: T. Golob, D. Jančar, A.E. Skubic, G. Vojnović, D. Lenko. Pozornosti so deležni tudi G. Babnik, N. Kramberger, B. Pahor, F. Milčinski in V. Zupan.
Najpogostejši obiskovalci stojnice so kitajski založniki, ki iščejo kakovostno otroško literaturo. Tudi sicer je največ povpraševanja po slikanicah in romanih za mladostnike.


Cerar: rebalans že za 1914 in krčenje porabe. M.J., Dnevnik, 7.10.2014
Vlada bo v kratkem pripravila rebalans proračuna, je povedal premier M. Cerar. To je nujno zaradi izpada nekaterih prihodkov in večjih obresti na posojila ter pokojnin. Na vseh ministrstvih bodo pripravili predloge, kje bi kaj prihranili. Položaj v 2015 bo zelo zahteven, zato bo treba spremeniti nekatere zakone.
Sredi oktobra bo pri nas misija komisije EU ugotavljala, kako odpravljamo makreekonomska neravnovesja.

Novi državni sekretarji in sekretarke. T.P., Dnevnik, 3.10.2014
Vlada je razrešila J. Lebna (zaradi uporabe naziva mag. zn. namesto m. sc. VB) in imenovala nove državne sekretarje: Tadej Slapnik bo odgovarjal za dialog s civilno družbo, Peter Maček (BF UL) za izobraževanje, Renata Zatler za javno upravo in Alenka Smerkolj za razvoj in kohezijsko politiko.

Lokalne volitve. Delo, 6.10.2014
V prvem krogu volitev v mestnih občinah (z univerzo, tudi bodočo), sta bila izvoljena dva župana:
v Ljubljani (UL): Z. Jankovič (58%) in v Kopru (UP): B. Popovič (52%).
V drugem krogu se bodo pomerili: v Mariboru (UM) A. Fištravec (41%) in F. Kangler (18%), v Kranju B. Trilar (38%) in M. Bogataj (34%), v Novi Gorici (UNG) M. Arčon (45%) in L. Manojlović (20%) ter v Novem mestu Milena Kramar Zupan (20,5%) in G. Macedoni (19,7%).
Skupaj so bili izvoljeni župani v 183 občinah, v drugem krogu bodo še v 150-tih. Volili so se tudi občinski svetniki.

Neakreditirani programi. Rešitev za študente še usklajujejo. T.K., Delo, 9.10.2014
Predlog spremembe Zakona o visokem šolstvu se še usklajuje, je dejala ministrica S. Setnikar Cankar. Spornim programom (16) bi akreditacijo podaljšali do konca septembra 2018 in študentom omogočili pridobiti javno veljavno  diplomo. Visokošolski zavod pa teh programov ne bi  smel razpisovati, razen če ne zaprosi za akreditacijo leto pred potekom programa.
Študentska organizacija (ŠOS) temu nasprotuje, saj so spremembe sistema akreditacije, del celovite prenove zakona. Pričeli so se že pogovori, npr. o ukinitvi podaljševanja programskih akreditacij, o priznavanju študija v tujini in našega drugje, je bilo slišati na pristojnem odboru Državnega zbora.

Nazivi. So diplome z »napačnim podpisom« veljavne? P.M., Delo, 8.10.2014
Na nacionalnem posvetu o visokem šolstvu na Brdu pri Kranju je prorektorica UM Mihaela Koletnik povedala, da sta dve vodilni na eni od fakultet UM napačno uporabljali naziv pridobljen v tujini, in sicer pri podpisovanju diplom. Ena od njih je Majda Pajnkihar, dekanka FZV UM. Na Univerzi še ne vedo, ali so take diplome veljavne.
Eva Vilfan Kavčič iz ENIC-NARIC centra, ki je skrbi za te stvari pravi, da bi morali svoj doktorski naziv zapisati za imenom in to tako, kot je zapisan v državi, kjer je bil pridobljen (na Finskem, v V. Britaniji). Pravi, da je treba od 2005 vsako izobrazbo pridobljeno v tujini nostrificirati, t.j. poiskati domačo fakulteto s takim programom. Vendar so ljudje odhajali na tuje zato, ker takega programa doma ni bilo. Nazivi in njihova uporaba se razlikuje od države do države.

Med 150 na svetu. Študij novinarstva. K.Š., M.H., Delo, 9.10.2014
V razvrstitvi 3000 univerz v lestvici QS se je UL uvrstila na 689. mesto. Na področju družbenih ved na 378. in na področju komunikologije in medijskih študijev (FDV UL) na 150. mesto.

Prvič mi je učitelj stisnil roko. V. Vaupotič, T. Skale, Dnevnik, 4.10.2014
Na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na Koroškem letos polovica učencev prihaja iz Slovenije.  Odlikuje jo red in prijaznost. Dijakinjo Jernejo je najbolj prevzelo rokovanje. Šola je petletna in dvojezična. Deluje od 1989 v  konventu  šolskih sester. Imajo tudi internat. Njen zrelostni izpit odpira tudi pot na univerzo.
Direktor S. Schelander : »Koroški Slovenci se veselimo, če k nam prihajajo dijakinje in dijaki iz Slovenije, tudi če se k nam preselijo cele družine, saj mnogi potem krepijo tudi naša društva.« To se dogaja, zaradi krize, zlasti v Podjuni in Pliberku.

Ali vseeno rastemo, čeprav tega (skoraj) nihče ne zazna? Č. Kostevc, Dnevnik, 3.10.2014
Statistični podatek, da je naše gospodarstvo zraslo za 3% glede na lansko drugo četrtletje komentira Črt Kostevc.
Poganjata nas »tuje povpraševanje in prodornost izvoznega sektorja«, po drugi strani pa domače povpraševanje ostaja nizko. »Državno trošenje je, seveda, podrejeno lovljenju magične 3% meje proračunskega primanjkljaja, ki jo od nas zahteva Bruselj /…/. Nov val nižanja plač v javnem sektorju, dodatno rezanje naložb države ali celo dvigi davkov bi lahko kritično ogrozili že tako plahe znake okrevanja. /…/ Čeprav je brezposelnost malenkost nižja kot lani, pa je še vedno razmeroma visoka, kar poleg bremena za socialno blagajno tudi blaži pritiske na rast plač. In rast povprečne plače v Sloveniji v zadnjem obdobju ne sledi niti rasti inflacije. »
»Za dvig zasebne potrošnje očitno še ni dovolj zaupanja v varnost delovnega mesta in višino naslednje plače.«. To potrjujejo tudi ankete Surs-a o zaupanju potrošnikov v prihodnje finance njihovega gospodinjstva.«  
Potrebno bo povečati naložbe, kar je tudi vloga bank in »izogniti se bo treba drastičnim varčevalnim ukrepom in javni dolg zniževati postopno«, privatizirati nestrateško državno lastnino, »znižati razlike med bruto in neto plačami in tako naprej«.

Septembra manj brezposelnih. E.R., Delo, 7.10.2014
Konec septembra je bilo registriranih 112.560 brezposelnih. To je 1,8% manj kot septembra 2013. Število upada od februarja. Največ jih je brez službe, ker se jim je iztekla zaposlitev za določen čas, sledijo iskalci prve zaposlitve, trajno presežni delavci in stečajniki. Okrepil se je delež tistih z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo.

Božičev spomenik. Mladina, 10.10.2014
Dramatik, pisatelj, urednik in novinar Peter Božič (umrl 2009) se je spet pojavil v Ljubljani na križišču Božičeve in Štajerske. (Zanjo je predlagal naj bo Titova, pa je bilo Ustavno sodišče proti.) Kip sta po volitvah odkrila župan in S. Pejovnik, donedavni rektor UL in je delo Mirsada Begića. (Ta je upodobil tudi škofe na ljubljanski stolnici, B.M.)

Einstein je takoj postal legenda. U.Š. K., Objektiv, Dnevnik, 4.10.2014
Pri založbi ZRC SAZU bo izšla knjiga A. Einsteina O posebni in splošni teoriji relativnosti (1917). Prvi prevod v slovenščino je pripravil mladi (glej fotografijo L. Cjuha) fizik Matjaž Ličer.  

Antropologija. Največji izum sapiensa so izmišljarije. Z.M., Delo, 7.10.2014
Yuval Noah Harari, zgodovinar, je ob izidu prevoda knjige Sapiens: kratka zgodovina človeštva v predavanju v ljubljanskem CD povzel svoje drzno-sveže poglede..
Ugotavlja, da je največja pogruntavščina Homo sapiensa (človeških vrst je bilo več,le ta je ostala!) sposobnost izmišljanja zgodb, izmišljarij, kot so države, narod, denar, religija… Te  nerealne utvare so omogočile, da se je veliko ljudi združilo in naredilo veličastne stvari kot npr. Beli album The Beatlesov, film Odiseja 2001 S. Kubricka, pa tudi srhljive, kot je koncentracijsko taborišče in A-bomba.

 

April 2014

Interpelacije. Mladina, 4.4.2014
Ministra za izobraževanje J. Pikala je v državnem zboru podprlo 43poslancev, 30 pa je bilo za odstavitev (zaradi očitkov o projektu o državljanski vzgoji, odobrenem v času ministra I. Lukšiča), B.M.). Interpelacijo je preživel tudi notranji minister G. Virant.

Minister, rektorja in ŠOS družno v podporo zakonu. T. Kristan, Delo, 16.4.2014
Na tiskovni konferenci, na kateri je minister Jernej Pikalo predstavil novo različico predloga Zakona o visokem šolstvu sta bila navzoča tudi rektorja Ul in UP ter predsednik Študentske organizacije Slovenije.
Študentsko društvo Iskra pa je razočarano nad tem predlogom in vztraja pri protestu 16.4.2014. Minister in predsednik ŠOS Schmidt ne vidita razlogov za ta protest, saj se prav tako zavzemata za dostopnost študija, socialni dialog o zakonu pa je poteka. Ne uvajamo šolnin, bomo pa omejili visokošolske tajkune, trdi minister J. Pikalo.

Protest. pe, Dnevnik, 17.4.2014
V Ljubljani je bilo več kot tisoč protestnikov na shodu proti šolninam, pa tudi proti negotovi prihodnosti študija in mladih. Po mnenju govornikov in študentskega gibanja Iskra naj bi šolnine uvedel predlog novega visokošolskega zakona. (Na fotografiji B. Velikonje prerivanje s policijo pred šolskim ministrstvom in napisi PIKALO JE /.../, ZVIS /.../
»Protestiramo zato, da se bodo naši otroci lahko šolali«. T. Kristan, Delo, 17.4.2014
Blizu 2000 študentov, a tudi profesorjev, dijakov in upokojencev se je zbralo 16.4. v Ljubljani. Predlog zakona o visokem šolstvu ni sprejemljiv, so sporočili, saj rešitev za pomanjkanje denarja najde v šolninah in omejevanju pravic zaposlenih (v visokem šolstvu, B.M.). Če predloga ne umaknejo, bodo stopnjevali pritisk za javno visoko šolstvo in druge pravice. Protest je bil miren. Organiziralo ga je študentsko društvo Iskra. Predstavnikov Študentske organizacije Slovenije ni bilo; s predlogom se strinjajo. (Na fotografiji t. Lombarja na naslovnici mlada dekleta in fantje na ulici s transparenti v prvih vrstah: ŠTUDENTJE, DE/lavci/, UPOKOJENCI, /proti/ ŠOLNINAM. ZVIŠEK. /.../ UNIVERZE!
TRANQUILITAS SCHOLARUM 16.4.2014. BREZGLAVO PROTI /vo/DSTVU /.../. ZVIS, ipd.)

Novogoriški kampus v Vipavo. N. Bucik O., Dnevnik, 17.4.2014
Za svoj dolgoročni razvoj se je UNG med petimi lokacijami odločila za Vipavo. Rektor D. Zavrtanik pravi, da je tam »možnost postavitve tipičnega ameriškega kampusa, ki zajema vse od prenočitvenih zmogljivosti, študija, zabave in druge ponudbe«. Zdaj je UNG raztresena od Benetk (Gorice, Ajdovščine, B.M.) do Vipave. Načrtujejo prilagoditev infrastrukture za 1200 študentov. Kampus se bi navezal na dvorec Lanthieri, kjer že deluje UNG. Računajo na denar EU in zasebnikov. Rektor zanika, da gre le za izsiljevanje boljše ponudbe s strani Nove Gorice. Imena NG ne bi spremenila.

Kampus bi imeli na območju poplav. K. Željan, Delo, 17.4.2014
Upravni odbor UNG je izbral za bodoči kampus Vipavo, a hkrati občini naložil, da prekategorizira zemljišče. Župan I. Princes pravi, da bodo to storili v 20 dneh. Občinski svet je se že prej odločil ponuditi univerzi v prodajo 5 hektarov na jugu Vipave, za malo več kot milijon evrov.

Povišanja DDV ne bo. T.S., Z.P., Delo, 4.4.2014
Dviga davka na dodano vrednost ne bo, je po seji vlade dejal G. Virant (DL) in dodal, da bo treba več storiti na odhodkovni strani. V javnem sektorju so še možni prihranki, ne da bi posegali v pravice javnih uslužbencev in upokojencev. Manj bo subvencij za kmetijstvo napoveduje časnik, dražji bo alkohol in tobak, višji bo davek na promet z nepremičninami.

Socialni sporazum. Odprte še tri fronte. I. Drnovšek, Dnevnik, 17.4.2014
Sindikati, delodajalci in vlada – socialni partnerji – se od 8.11.2013 pogajajo o (višjih) davkih, trgu dela (delovni zakonodaji) in (varčevanju v) javnem sektorju.
A. Zorko (ZSSS) pravi, da so sindikati proti omejevanju davkov za tiste z višjimi dohodki (socialni kapici), T. Čerin (GZS) pa opominja vlado na obljubo, da ne bo višala davkov. Ministrica A. Kopač Mrak zatrjuje, da ne bo spornem delovne zakonodaje do konca mandata vlade. »Pred nami je izpit zrelosti /.../ s sklenitvijo socialnega sporazuma za izhod iz krize.« B. Štrukelj (KSJS) opozarja, da bi 5% znižanje mase za plače, ki naj bi ga vlada obljubila (do konca aprila) Bruslju privedlo do večjih konfliktov. Premierka A. Bratušek poziva na zbliževanje stališč in upa na »manj trmasto vztrajanje pri samo svojih interesih.«

Sladke obljube s figo v žepu. Nacionalni reformni program. I.D. Dnevnik, 18.4.2012
Slovenija je Bruslju že lani napovedala zdravstveno reformo, zakon o fiskalnem pravilu, strategijo kapitalskih naložb, cenejšo dokapitalizacijo bank in 5% znižanje mase plač javnim uslužbencem ter 70.000 dodatnih zaposlitev.
Vlada je 15.4.2014 sprejela Nacionalni reformni program 2014-2015. Predvideva nerealni 3,2% javnofinančni primanjkljaj in za 2015 omenjeno 5% zmanjšanje plač uslužbencem. Sindikati temu ostro nasprotujejo, še zlasti, ker je ta ukrep potrdila pred pogajanji s socialnimi partnerji.
ZSSS je 17.4. s protestom pred vladno palačo izrazila nasprotovanje programu in zahtevam evropske komisije ter zahtevala »nacionalni investicijski program«.
Ob napovedanih zmanjšanjih zaposlenih uslužbencev bo težko povečati število zaposlenih z 780.000 na 850.000, ob tem, da število registriranih brezposelnih trenutno ostaja na 14,2%.V GZS menijo, da z investicijami v energetiki in infrastrukturi, povečanjem izvoza in turizma lahko odprli 83.000 delovnih mest do konca 2020.

Čestitk vredna ideja študentov medicine. Zm, Dnevnik, 17.4.2014
Društvo študentov medicine Slovenije v projektu
Za življenje! izvaja brezplačne tečaje prve pomoči (za podjetja,šole in skupine), npr. za ukrepanje ob srčnem zastoju. Prijave: zaživljenje.ljubljana@gmail.com ali tel. 040 746 558.

Vse več bi se jih preselilo »za vedno«. S. Bandur, Delo, 4.4.2014
Leta 2012 je 8000 ljudi odjavilo bivališče v Sloveniji. Na evropski portal Eures se je lani obrnilo 14.362 slovenskih iskalcev zaposlitve, v prvih dveh mesecih 2014 pa že skoraj tri tisoč, največ takih z univerzitetno izobrazbo. Šli bi v Avstrijo, Nemčijo, Švico, pa v V. Britanijo, Nizozemsko, Švedsko, Irsko, Italijo, Belgijo, Dansko...
Največ delavcev išče Nemčija, Slovenija je med tistimi, ki ponujajo sorazmerno najmanj prostih mest. Tuji delodajalci najpogosteje iščejo programerje in (sistemske) inženirje, strojnike in elektrotehnike, raziskovalce, učitelje tujih jezikov, negovalce, zdravnike, in gostince, naši iščejo v tujini varilce.

Sveučilište Jurja Dobrile proslavilo svoj dan. M. Jerin, Glas Istre, 17.4.2014
Na najmlajši hrvaški univerzi v Puli (ust. 2007, ime ima po priljubljenem škofu iz 19.stol., B.M.) imajo 3.500 študentov na 38 študijskih programih (štirje s poukom v italijanščini), 115 pedagoško znanstvenih in umetniških delavcev ter 50 sodelavcev. Na proslavi je rektor Alfio Barbieri govoril o dosežkih: e-knjižnico FET, olajšanje vpisa za invalide in starejše od 25 let, študentski podjetniški inkubator, idr. Napovedal je odprtje prvega študentskega doma in menze, nove informacijske opreme ter podelil priznanja univerze. Predstavnica ministrstva je pohvalila sodelovanje s to univerzo in povedala, da končujejo nacionalno strategijo vzgoje, izobraževanja in znanosti, pri čemer sodeluje akademska skupnost.

Zgodilo se je 1.aprila. C.R. Delo, 2.4.2014
Slavni francoski pisatelj M. Houelebecq se je na obisku s Ljubljani zaljubil, predsednik B. Pahor pa se je po deseturnem drsanju odločil vstopiti v protikorupcijsko komisijo kot podpredsednik... Na žalost ali na srečo...

Male pomembne stvari

Novinec v našem osončju. 2012 VP-133.
M. Krmelj, Delo, 3.4.2014.
Raziskovalca Shepard in Trujillo z observatorija na Havajih sta v reviji Nature objavila odkritje pritlikavega planeta, od (našega) Sonca oddaljenega 80 krat bolj kot Zemlja. Premer ima 600 km.

Od nočnih posod do znanosti. /…/ mednarodni sejem zbirateljstva.
Brane Šalamon, Nedeljski, 2.4.2014
Na sejmu
Colecta v Ljubljani so se zbrali tisti, ki zbirajo najrazličnejše stvari iz veselja, ali zaradi posla. Njihove zbirke lahko postanejo osnova za muzeje, galerije in druge ustanove. Numizmatika je npr. pomembna pomožna zgodovinska veda. Na sejmu je bilo tudi veliko »filatelije, kartofilije, militarij, antikvitet, gramofonskih plošč in zgoščenk, stripov, vseh mogočih figuric /…/, mineralov, fosilov, dragih kamnov« itd. Poleg starih družabnih iger so bile tu sličice Živalskega kraljestva, zastave, spomeniki… (Glej www.colecta.si , BM)

Razstava Mumija in krokodil. Pomembnejši kot mumija so zgodbe treh Kranjcev.
Saša Bojc, Delo, 1.4.2016
V Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova so na ogled slovenske staroegipčanske zbirke. Med njimi je največ etnografskih in arheoloških predmetov, ki so jih (v času Avstro-Ogrske) Kranjskemu deželnemu muzeju (glej
www.nms.si ) podarili: Anton Lavrin (konzul v Egiptu), Ignacij Knoblehar (misijonar v Sudanu) in Jože Švegelj (diplomat, politik, gospodarstvenik).

Presenetljiva mineralna voda. Radenska classic.
Tomaž Langerholc, Martin Trapečar, Delo, 3.4.2014
Sodelavca Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in MF UM poročata o testiranju naše mineralne vode. Ugotavljata, da »radenska classic pri simulaciji prehoda skozi črevesje učinkovito zvišuje pH«, kar zmanjšuje (kronično) zakisanost telesa, ki nastane zaradi preveč maščob in beljakovin ter premalo zelenjave in sadja. (Še pomnite … reklamni spot, z geslom
Radenska nas spaja! ?, BM)

Javni sektor

Nižje plače ali 8000 ljudi na cesti. I. Dernovšek, M, Kralj, Dnevnik, 3.4.2014
Znižanje mase plač za 5% bi pomenilo prihranek 165 milijonov letno, ki jih manjka v proračunu zaradi padca nepremičninskega zakona. To pomeni bodisi odpustitev 8000 javnih uslužbencev ali pa znižanje njihove bruto plače za 85 evrov. Ali kombinacijo obojega.
Po podatkih Ajpesa je v našega javnem sektorju med leti 2008 in 2012 število zaposlenih v javnem sektorju zraslo za 2200, na 158.151 oseb. Bruslju smo obljubili 1% leno zmanjšanje. Eurostat pa ugotavlja, da je njegov obseg nekoliko nad povprečjem EU. V 2011 so znašala sredstva za zaposlene v javnem sektorju pri nas 12,8% BDP, v EU pa 10,8%. Manj od EU namenimo za javno upravo, zdravstvo ter socialno zaščito, nekoliko več za kulturo in izobraževanje.



NA VRH STRANI
  I  ARHIV  I  POGLEDI

   

Neodvisni sindikat delavcev
Ljubljanske univerze

Kongresni trg 12, Ljubljana
telefon 01.2418.554
email sindikat@nsdlu.si

 
 
 
   
 
 
 
Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze, Kongresni trg 12, Ljubljana, telefon 01.2418.554, design&development LSD