Povzetki zanimivih člankov, gradiv in tudi fotografij o visokem šolstvu, znanosti, znanstveno-pedagoških in drugih delavcih, študentih, družbenem razvoju itd. Ni nujno, da se avtorji prispevkov in/ali NSDLU strinjajo s podnaslovi, besedili in opombami. Zanje in za izbor odgovarja(m) urednik  Bogomir Mihevc. Opozorila na napačne podatke ali drugačne interpretacije pošljite na miro.mihevc@guest.arnes.si .V skladu z zakonom o tisku bodo objavljeni popravki. Objavljamo  tudi  prispevke z mnenji posameznikov in organizacij, zato vas vabimo, da nam jih pošljete.


December 2016

Prenočitve tujih turistov. Surs, Delo, 12.12.2016
V Sloveniji so bili po poročanju Statističnega urada RS v septembru 2016 naslednji deleži turistov z najpomembnejših trgov: Nemčija 16%, Avstrija 13%, Italija 10%, V. Britanija 5%, Izrael 4%, ZDA 4%.

Tujci. Delajo tam, kjer Slovenci ne marajo. I.D., Dnevnik, 12.12.2016
Letos se je do septembra pri nas redno zaposlilo 8881 tujcev, kar je precej več kot. L. 2013, ko se jih je v celem letu 2.670. Polovica jih je iz BiH, četrtina iz Srbije, sledijo tisti s Kosova, iz Makedonije, Ukrajine, Rusije, Kitajske itd. Več kot polovica jih je imela OŠ, četrtina srednješolsko in 8% visokošolsko izobrazbo. Zaposlili so se v prometu in skladiščenju, gradbeništvu, predelovalnih in raznih poslovnih dejavnostih, trgovini, pri motornih vozilih, 242 v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, 31 v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, 22 v izobraževanju, 18 v zdravstvu in socialnem varstvu itd.
Trenutno je pri nas 110.601 tujih državljanov, tj. 5,4% prebivalstva. 19.931 jih ima delovno dovoljenje, od tega 6.826 iz BIH. Vsako leto v manjka 10.000 delovno sposobnih oseb.
J. Malačič, EF UL, pravi, da se od osamosvojitve vzorci zaposlovanja tujcev niso spremenili. Struktura gospodarstva je doslej zahtevala le nizko izobražene, robotizacija n tehnološki razvoj pa zahtevata izobražene delavce.

Anketa Dela. Še vedno velika podpora postavljanju ograje na meji. Z.P., Delo, 12.12.2016
V spletni anketi Dela Stik (29.11., N=600) je bilo več vprašanj o migrantih in o Turčiji.
Nadaljnje postavljanje ograj na južni meji podpira 65% respondentov, 33% jih temu nasprotuje. V primeru ponovnega množičnega prihoda prebežnikov jih je 48% za to, da se omogoči prehod le potrebni prve pomoči, 3% da se meja povsem zapre in 13% da se prebežnike sprejme. Veliki večini -84% se zdi verjetno, da bo turški predsednik prebežnike spustil proti Evropi. Le 6% jih meni, da je Turčija evropska država, za 38% je evropska in azijska, 47% pa jih meni, da ni evropska država. Možnost da postane članica EU podpira 27%, temu a nasprotuje 56%.

Interpelacija nima podpore. Z.P., Delo, 12.12.2016
V anketi Dela Stik (29.11., N=600) 42% respondentov ni podprlo predloga za interpelacijo proti A. Kopač Mrak, ministrici za delo, družino in socialne zadeve. 36% jih interpelacijo podprlo, 22% pa ni vedelo kako in kaj. V DZ je nato interpelacijo stranke SDS podprlo premalo poslancev – le 43.

Afera Koprivnikarjeva zaseda. Petrović o teoriji zarote. P.L., Dnevnik, 9.12.2016
Specializirano državno tožilstvo preiskuje policiste, ki so organizirali ustavitev ministra Koprivnikarja; alkotest sicer ni pokazal prekoračitve. Bremeni jih dogovarjanje po Facebooku, po katerem so poslali tudi sliko ministrovega avtomobila. Eden od obtoženih Z. Petrovič, vodja Sindikata policistov Slovenije, ki je bil nato suspendiran, pravi da je žrtev vodstva policije

Zahtevajo napredovane za dva plačna razreda. N.B., STA, Dnevnik, 9.12.2016
Predstavniki sindikata zaposlenih v socialnovarstvenih domovih so zanje in za vse tiste v skupini J zahtevali napredovanje za dva plačna razreda. Za preostale zaposlene v teh domovih so zahtevali upoštevanje kadrovskih normativov.

Odsotnost stresa pogoj za uspeh. Kariera in delo, Delo, 9.12.2016
V Sloveniji je vsak dan z dela odsotnih 34.000 ljudi, s čimer smo med prvimi v Evropi. Poleg absentizma je nevarna tudi izgorelost tistih, ki prevzemajo vse večje število nalog. Stres in zaskrbljenost pri nas prehajata v epidemijsko stanje, piše časnik. (- Glej tudi prispevek o študiji NIJZ: http://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/vse-vec-odsotnosti-z-dela-zaradi-stresa.html , B.M.)

Kandidati za ustavne sodnike. M.V., Delo, 10.12.2016
Med 23 prijavljenih izmed katerih bo predsednik RS izbral 4 nove sodnike US jih je 10 iz visokega šolstva in znanosti: PF UL: M. Acceto, V. Jakulin, K. Šugman Stubbs; FDV UL: R. Bohinc, M. Žagar; EF UL: B. Korže; EPF v NG: A. Erbežnik; FM UP: M. Nahtigal; ZRS UP: R. Svetlič; Univ. Harvard: K. Jaklič.

Gozdarski center. Sonaravno gospodarjenje z gozdom dobiva postojank. M. Kotnik, Delo, 10.12.2016
V Radljah ob Dravi bo zrasel center za izobraževanje in promocijo trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Občina je za zgradbo pridobila sredstva EU, strokovno vsebino a bodo zagotavljali radeljski muzej, gozdarsko združenje Prosilva in Pahernikova ustanova.
V Radljah je deloval F. Pahernik, pionir sonaravnega gospodarjenja, ki je svoje gozdove zapustil v korist študentov in raziskovalcev na področju gozdarstva. Doslej so podelili več kot 50 štipendij. Upajo, da bodo v Radlje pritegnili tudi tuje študente.

Bojan Rosi še en mandat dekan fakultete za logistiko. C. P., Delo, 12.12.2016
Poem ko so zaposleni in študenti FL UM v Celju podprli B. Rosija, ga je rektor UM potrdil za še n 4-letni mandat. B. Rosi, ki je dekan od l. 2012, je dejal da je izvolitev potrditev demokratičnega vodenja in uresničevanja skupnih ciljev, predvsem uspešnega razvoja fakultete.

Evropske naložbe. Slovenija na repu uporabnikov Junckerjevega sklada
N. G. , Delo, 9.12.2016
EU naj bi do l. 2020 za velike projekte svojih članic namenila iz javnih in zasebnih virov 500 milijard evrov. Največ denarja bo šlo v Italijo, V. Britanijo in Nemčij, najmanj v Slovenijo, na Malto in Ciper.
Slovenija bo za mala in srednja podjetja ter za energetsko sanacijo stavb dobila 10 milijonov evrov. Težava je v tem, da nimamo pripravljenih projektov, ki bi jih zagnali v treh leti in infrastrukturnih projektov večjih od 25 milijonov. Na druga sredstva EU računajo projekti drugega tira do Kopra, cev predora Karavanke, elektronsko cestninjenje, energetska sanacija javnih objektov in nakup vlakov.

V vesolju še štirje novi sateliti sistema Galileo. C.P., Delo, 12.12.2o16
Raketa Adriane 5 je iz Francoske Gvajane ponesla 4 evropske satelite, ki bodo izboljšale satelitsko navigacijo. Storitve Galilea, za katere bo EU do 2020 namenila 7 milijard evrov, bodo porabne tudi v logistiki..

Škofjeloški pasijon. Odslej prepoznavnejša blagovna znamka? S. Bojc, Delo, 9.12.2016
Na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine je bil vpisan srednjeveški pasijon, dramatizirana spokorna procesija velikega petka, ki so jo obnovili in izvajali v Škofji loki l. 1936, 1999, 2000, 2009, 2015 in (jo bodo predvidoma) 2021. https://www.youtube.com/watch?v=dvmYjnz3IOI V postopku evalvacij pri Unescu so še Kurenti, klekljanje čipk, suho zidne gradnje in vzreja lipicancev.

Število podjetij in oseb, ki v njih delajo. Surs, Delo, 8.12.2016
Po začasnih statističnih podatkih je bilo l. 2015 pri nas 134.541 podjetij (130.088 v l. 2014) in v njih je bilo zaposlenih 590.963 oseb (578.976).

Sindikati zvišali zahteve na skoraj 250 milijonov. I.D., Dnevnik, 6.12.2016
Po sporazumu vlade z zdravniki sindikalisti javnega sektorja nasprotujejo podaljševanju varčevalnih ukrepov postavljajo nove zahteve. Po oceni vlade bi terjale 215 milijonov, pravi minister Koprivnikar. Pripravljeni so malo popustiti, a če ne bo dogovora napoveduje interventni zakon.
J. Počivavšek, Pergam, pravi, da bodo vztrajali pri odprav plačnih anomalij in napoveduje stavko.
B. Štrukelj, KSJS pa, da je treba najti denar tudi za druge, ne le za eno skupino.

Vlada v iskanju milijonov za pogajalce. Z.P., B.H., Delo, 8.12.2016
Na seji vlade niso obravnavali izhodišč za pogajanja s sindikati javnega sektorja. Minister B. Koprivnikar je dejal, da je za dogovor na voljo še teden dni, finančna ministrica M. Vraničar Erman pa da so v proračunskem načrtu predvideli za plače 110. uslužbencev dodatnih 110 milijonov, kar bi skupaj z vsemi zahtevami sindikatov terjalo 325 milijonov. K dogovoru se med koalicijskimi strankami bolj nagibata SD in DeSUS.

PISA 2015. Strokovnjaki uživajo, učenci malo manj. S. Merljak, Delo, 7.12.2016
Slovenski šolarji so se v mednarodni primerjavi izkazali bolje kot l. 2012. Zlasti so izboljšali dosežke v bralni pismenosti, kjer so bili prej podpovprečni. Dobri so bili tudi pri naravoslovju in matematiki. Kljub nadpovprečnim rezultatom pa jih še vedno 15% zapusti OŠ »nepismenih«. Pomenljiva je tudi ugotovitev da v šoli zlasti pri naravoslovnih predmetih ne uživajo, sposobnejši se dolgočasijo.

Novi doktorji znanosti. Delo, 8.12.2016
Rektor in prorektor UL sta promovirala 22 novih doktorjev (od tega 13 doktoric) znanosti, in sicer 13 z BF in 9 FMF ter 2 s FU UL.

UM. Protest v 'aleji velikanov'. T.K., Dnevnik, 6.12.2016 http://www.vanderkrogt.net/statues/object.php?webpage=ST&record=si013
Pred stavbo rektorata UM se je zbralo 50 študentk, zaposlenih in predstavnikov civilnih družb. Ključne teme so bile: moralni bankrot UM, rektorjevo ščitenje plagiatorja in nadlegovalca ter njegova tožba zoper sindikalistko. Rektorja so pozvali, naj zaščiti ugled UM in kaznuje kršitelje.
S. Zupan, sindikat VSS pravi, da se rektor namesto problemom posveča lestvicam univerz.
A. Boughazi, študentska Iskra, je ob pripombi rektorja, da so organizatorji iz Lj. dejala, da je mobing, nadlegovanje in diskriminacijo treba sankcionirati povsod.

CERN. Slovenija bo končala sramoto in plačala članarino. U.Š.K., Dnevnik, 8.12.2016
Med ustanovitelji centra za raziskavo temeljnih delcev v Ženevi je bila tudi SFRJ. Slovenski znanstveniki, z IJS npr. skupina M. Mikuža, so doslej tam sodelovali, vendar se je Slovenija šele zdaj odločila postati polnopravna članica. Ministrica odgovorna za znanost M. Makovec Brenčič je 16.12.2016 podpisala pridružitveni sporazum, prvi korak članstvu. Članarina bo znašala najprej milijon evrov, pol manj kot za OZN in tretjino od članstva v OECD.

Elektronika. Odkrili manjkajoči člen električne prevodnosti. T. Rojac i dr., Delo, 8.12.2016
Skupina znanstvenikov IJS in KI je v sodelovanju z japonskimi in švicarskimi kolegi dokazala kako poteka prevodnost v bizmutovem feritu. Uporabili so elektronski mikroskop z atomsko ločljivostjo. Članek o tem so objavili v Nature Materials, vodilni reviji za znanost o materialih. Raziskovanje na področju materialov, ki pretvarjajo mehansko v električno energijo, nadaljujejo.

Nemški izvedenec odločilen za odpravo pripora. A. Brudar, Delo, 8.12.2016
M. Noviča, obtoženem umora J. Jamnika, KI, so izpustili na prostost o dveh letih pripora. Izvedenec kriminalističnega inštituta iz Münchna je podvomil v trdnost dokazov o sledeh streljanja na njegovi obleki. Izvedenec našega Nacionalnega forenzičnega laboratorija pa je glede na delce uporabljenega naboja menil, da je M. Novič, nekdanji zaposleni a KI, najverjetnejši strelec. Sojenje se nadaljuje.

Nagrada Mira. Letos dve nagrajenki. Šum, Dnevnik, 7.12.2016
Ženski odbor slovenskega PEN je podlil nagradi za literarno ustvarjalnost in osebnostno držo. Dobili sta jo: Silvana Paletti, pripovedovalka pesmi iz Rezije in Svetlana Slapšak, antropologinja, kritičarka, publicistka in borka za enakopravnost spolov. Lani je nagrado prejela Ksenija Jus.

Drzni, pionirski, uspešni … v l. 2016. Delo, 7.12.2016
Uredništvo časnika je izbralo 10 oseb, izmed katerih bodo bralci izbrali Delovo osebnost leta. To so:
Aleksander Čeferin, evropska nogometna zveza, Ana Roš, kuharica; Hubert Kosler, podjetje Yaskawa; Matevž Lenarčič, letalec in Griša Močnik, urejevalec podatkov o podnebju; Milan Jakopovič, društvo Petka za nasmeh – revnih otrok; Peter Prevc, smučarski skakalec; Tatjana Avšič Županc, raziskovalka virusa zika; Tina Trstenjak, judoistka; Zvezdan Pirtošek, Nevrološka klinika UKCL in Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč (Jože Dežman).

Rojstni dan A. Janše bo svetovni dan čebel. B. Tavčar, Delo, 7.12.2016
Na pobudo slovenskih čebelarjev je Svet FAO OZN potrdil 20.maj kot da čebel, po Antonu Janši, učitelju čebelarstva. (20.5. 1734-1773, https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Jan%C5%A1a . Prvič bo praznovanje 20.5.2018.

Investicije v Slovenijo. Kitajsko obleganje Balkana. N.G. , J.B., Delo,8.12.2016
Kitajska želi vzpostaviti novo svileno pot med Azijo in Evropo, tudi po morju v Severni Jadran. Na območju med Grčijo in Slovenijo vlaga v infrastrukturo, avtoceste, pristanišča in železnice, npr. od Pireja do Budimpešte, v elektrarne in industrijo. Zanima se za gradnjo železnice med Divačo in Koprom, drugega bloka Nuklearke v Krškem, za Aerodrom Maribor ter nekatera podjetja.

Palača za preskok Evrope v nove čase. P. Žerjavič, Delo, 8.12.2016
V Bruslju končujejo veliko futuristično palačo, v kateri bo sedež Sveta EU, ki ga sestavljajo ministri in Evropskega sveta, v katerem se sestajajo voditelji članic EU. Imenuje se Evropa in stoji nasproti sedeža Evropske komisije v palači Berlaymont.
Gradnja je stala 321 milijonov evrov. Arhitekt P. Samyn je na pročelju velike kocke z 3750 recikliranimi okenskimi okviri orisal raznolikost Evrope, zgodovino in trajnostni razvoj. Streha bo največji proizvajalec solarne energije v Bruslju.

Potrošnja hrane. Surs, Kis, Delo, 6.12.2016
V l. 2015 je povprečni prebivalec RS pojedel – žit (moke…) – 121 kilogramov, zelenjave 109 kg, mesa 88 kg, svežega sadja – 84 kg, krompirja 68 kg, jajc – 11 kg, itd.. http://www.stat.si/StatWeb

Slovenija po kakovosti med boljšimi v EU. (B.M.), december 2016
V poročilu http://wsq.dps.uminho.pt/2016_report.html o kazalcih kakovosti 28 držav EU je Slovenija na 10. mestu, z Nemčijo, Češko, Belgijo, Irsko… v skupini sledilk vodilne Finske in drugih skandinavskih držav, Avstrije, VB/UK in Luksemburga. Na koncu so Hrvaška, Grčija in 28. Bolgarija.
V projektu WSQ so za oceno organizacij, strokovnjakov, izobraževanja in zdravja portugalski strokovnjaki uporabili 21 indikatorjev/indeksov: http://wsq.dps.uminho.pt/eqs_framework.html .
Prvi smo po Ginijevem indeksu enakosti, od 2.-5. mesta pa še v nizki umrljivosti dojenčkov, številu organizacij s priznanji za kakovost, npr. ISO9001, številu izvedencev za kakovost in indeksiranih člankih na to temo; med slabšimi je Slovenija v globalni kompetitivnosti GCI - 23. , skrbi za okolje – 20., uvrstitvah univerz na lestvicah - 18., inovacijah GII – 16., nezaposlenosti – 16.

Zdravniki podpisali sporazum, sindikati pa zaostrili zahteve. .H., B.H., Delo, 6.12.2016
Sindikat Fides je z ministrico za zdravje podpisal sporazum o prekinitvi stavke; začeli se bodo pogajati o tarifnem delu kolektivne pogodbe.
Predstavnikov sindikatov javnega sektorja so na nadaljevanju pogajanj z ministrom B. Koprivnikarjem zagrozili s stavko, če vlada ne bo odpravila varčevalnih ukrepov in popravila najnižjih plač skupine J.

Teden univerze. Kopica priznanj, a tudi izzivov. S.M., Delo, 6.12.2016
Pred 97 leti so se pričela prva predavanja na UL, ki je imela (1919) 5 fakultet in 942 študentov, od tega 24 študentk. Danes sodi http://www.uni-lj.si/ med 500 najboljših in ima 40.000 vpisanih. Ima problem z asistenti z doktorati, ki izpolnjujejo pogoje z učitelje, a zanje ni mes in/ali denarja. UL je letos poleg dodatkov za pripravljenost pretresala razprava o slovenščini/angleščini, a nazadnje je ministrstvo klonili pod pritiski poznavalcev in to umaknilo iz novele zakona.
Ob obletnici (- za ogrevanje pred 100 letnico: http://www.slovenia.si/study/about/90-years-of-the-university-of-ljubljana/ , B.M.) so predstavili raziskovalne dosežke, podelili priznanja svojim in tujim (zaslužnim) profesorjem, nagrade in priznanja študentom. Častna doktorja sta postala M.W. Apple, kritični analitik izobraževanja (- povezan z PeF UL: https://www.youtube.com/watch?v=YcPv0Pk7Uqs ) in W. Lazonick, analitik sodobnega kapitalizma (- tudi gostujoči profesor na UL: https://www.ineteconomics.org/research/experts/wlazonick ).

Protest pred UM. Proti mobingu in spolnemu nadlegovanju. P. Rak, Delo, 6..12.2016
Na shodu pred stavbo univerze, v Mariboru, je 40 študentov in profesorjev demonstriralo proti neustreznemu odzivu rektorja I. Tičarja v primeru znane afere na rektoratu. https://www.um.si/Strani/default.aspx (Napisi, slikal T. Regent:
NAŠA UNIVERZA NAE MESTO NAŠA PRIHODNOST. ULICA SMO ŠTUDENTJE/KE. POZOR! NEVARNOST SPOLNEGA NADELEGVANJA.
TO NI ŠOV. TO SO TEMELJNE ČLOVEKOVE PRAVICE.

Zimski športi. Dnevi norih slovenskih uspehov. cr, Dnevnik, 5.12.2016
Na smuku za svetovni pokal v Lake Louisu je I. Štuhec dvakrat zmagala, v veleslalomu pa je bila 5.
Smukač B. Kline je bil 4. v Val d' Iseru. Skakalec D. Prevc pa je zmagal v Klingenthalu.

Slovenci živijo dlje od povprečnih Evropejcev. av, Dnevnik, 2.12.2016
V poročilu Pregled zdravja v Evropi 2016 (Evropska komisija in OECD) je Slovenija pri večini kazalnikov v povprečju. Izstopamo po pričakovanem trajanj življenja – 80 let, kar je za 4 mesece več od evropskega povprečja in nizki umrljivosti dojenčkov. Drugače je pri samomorih, kjer smo v družbi Litve, Latvije in Madžarske. Tudi umrljivost za rakom je pri nas nadpovprečna.
Glede tobaka smo z 22% kadilcev pri odraslih v povprečju, več pa kadijo -in tudi pijejo - naši 15-letniki. Odrasli popijemo liter več čistega alkohola kot »Evropejec«. Več tudi pojemo sadja in zelenjave in več nas je redno telesno aktivnih. Na prehranjevanje močno vpliva stopnja izobrazbe; med nižje izobraženimi je prekomerno prehranjenih 26%, med višje, visoko izobraženimi pa le 9%.
Zdravje vpliva tudi na zaposlitev, zlasti pri tistih med 50 in 59 letom, pri pivcih in prekomerno hranjenih. Največ bolniških odsotnostih je pri tistih z več kroničnimi boleznimi. Pisci poročila https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/state/docs/health_glance_2016_rep_en.pdf ocenjujejo, da bi pri nas ustreznim javnozdravstvenim (preventivnim?) posredovanjem lahko preprečili 253 smrti na 100.000 prebivalcev in še 118 smrti, če bi imeli povsod takoj dostopno medicinsko tehnologijo.

Več podjetij, več delovnih oseb. Kariera in delo, Delo, 2.12.2016
V Sloveniji je bilo l. 2015 191.863 podjetij, za 2,9% več kot leto prej. V njih je bilo zaposlenih 837.454 oseb, za 1,2% več kot v l. 2014, ki so skupaj ustvarili za 1,8% več prihodka. Število podjetjih in zaposlenih se je najbolj povečalo v raznovrstnih poslovnih dejavnostih, prihodek pa pri preskrbi z elektriko in plinom.

Prenova delovne zakonodaje. Večina za varno službo, manjšina za bolje plačano svobodo.
I.D., Dnevnik, 2.12.2016
V javni razpravi je novela zakona o inšpekciji dela, ki bo omogočila, da bodo inšpektorji od delodajalcev lahko zahtevali, da zaposlijo honorarne sodelavce, ki opravljajo redno delo.
I. Antauer, predstavnik obrtnikov in podjetnikov pravi, da številni prekarno zaposleni, zlasti v medijih, nočjo v slabše plačano redno zaposlitev. Gibanje za dostojno delo in socialno družbo je z anketo ugotovilo, da je bilo 42% s.p. (espe-jev) odprtih na zahtevo delodajalca.
M. Funkl, Sindikat prekarcev pozdravlja dodatne pristojnosti inšpektorjev, ne strinja pa se s predlogom, da bi lahko kaznovali take delavce, ki ne bi prijavil svojih delodajalcev.

Proizvodnja in izvoz navzgor, a BDP še pod ravnijo iz l. 2008. M.J. Delo, 1.12.2016
BDP se je do septembra povečal za 2,6% glede na isto obdobje l. 2015, vendar je še vedno 2% nižji kot pred krizo l. 2008. Slovenija je tako med državami EU, kjer je zaostajanje največje. Statistični urad (Surs) še poroča, da gospodarstvo raste v vseh sektorjih, razen v gradbeništvu. Industrijska proizvodnja od januarja narašča, glede na l. 2010 je indeks 115. Brezposelnost je od januarja padla z 118.165 registriranih oseb na 95.125.

Javni sektor. Danes bo znano, ali in pod kakšnimi pogoji bi se še pogajali. B.H., Delo, 5.12.2016
Pogajanja vlade in sindikatov uslužbencev o odpravi varčevani ukrepov so zastala zaradi sporazuma Fidesa z zdravstveno ministrico, po katerem tudi drugo znanstveno osebje zahteva svoj delež.
Ostala so odprta vprašanje regresa, kolektivnega pokojninskega zavarovanja in plačila uspešnosti za dodatno delo. Minister B. Koprivnikar je nedavno povedal, da bodo namenili 28 milijonov evrov za odpravo plačnih nesorazmerij oz. supini J. Pred nadaljevanjem pogajanj bosta sindikalni pogajalski skupini povedali o čem bi se pogajali in pripravili izhodišča, ki ne bodo povezana le z varčevanjem.

Svetu grozi pad nizke rasti, eden od možni izhodov je povečanje javnih izdatkov.
D. Viršek, Delo, 5.12.2016
Organizacija OECD napoveduje za l. 2016 in 2018 rast svetovnega BDP 2,9% in 3,6%, za Slovenijo pa 2,0% in 2,3%. Potrošnja in investicije v razvitih gospodarstvih le počasi napredujejo, svetovna trgovina raste počasi, omejevanje trgovine ogroža delovna mesta, nizke obrestne mere so spodbudile naložbe, tveganja v državah v razvoju se povečujejo, rast produktivnosti pomeni šibko rast plač.
Po letih varčevanja svetuje OECD svojim – bogatim – članicam pogumnejšo fiskalno politiko, tj. večje vlaganje s strani države, predvsem v zahtevnejša delovna mesta.

Uporaba interneta in načina dostopa. Surs, Delo, 2.12.2016
Med osebami od 16 do 74 let je v Sloveniji v začetku l. 2016 imelo: mobilni telefon 55%, prenosni računalnik 53%, namizni računalnik 43%, tablico 22%, pametno TV 13% in druge naprave 3%.

Visoka šola za tehnologijo polimerov. Študente jim razgrabijo že med študijem.
M. Kotnik, Delo, 1.12.2016
VŠTP v Slovenj Gradcu deluje že 10 let. Trenutno ima 91 študentov in 38 učiteljev in sodelavcev. M. Mešl, direktorica šole pravi, da večina diplomantov dobi službo takoj po diplomi, nekateri že prej. Število podjetij, ki se ukvarjajo s plastiko se povečuje, zato bo šola prerasla v fakulteto. http://www.ftpo.eu/ Ovira jih le slaba prometna povezanost.

Evropski strah pred globalizacijo. B. Kramžar, Delo, 1.12.2016
V globalizaciji vidi grožnjo 45% prebivalcev EU, več kot polovica pa še naprej razume mednarodno povezovanje kot priložnost, so ugotovili v raziskavi https://www.bertelsmann-stiftung.de/fileadmin/files/BSt/Publikationen/GrauePublikationen/NW_Globalization_Report_2016.pdf ustanove Bertelsman Stiftung. Na to vpliva višina dohodka, izobrazba in starost. Manj se globalizacije bojijo bolj kvalificirani, z večjimi dohodki in mladi med 18 in 25 letom. Največ bojazni je v Avstriji in Franciji, Nemčija je v povprečju EU, v V. Britaniji, Italiji in Španiji pa najmanj. Polovica črnogledih je za izstop iz EU, in strah pred globalizacijo je skupni imenovalec desnih nacionalističnih strank, pa tudi skrajne levice.
D. Baker, ameriški ekonomist meni, da so glavno breme odpiranja in selitve delovni mest nosili tovarniški delavci, ki so precej manj zaščiteni kot zdravniki in odvetniki. V ZDA bi potrebovali vajeniški sistem kot jev Nemčiji, saj »univerzitetna izobrazba ni za vsakogar«, meni G. Heriot, institut Cato. Vprašanje pa je, kako manj izobražene izučiti za delovna mesta prihodnosti.

Alkohol postaja resen problem. Vinjenih voznikov ne streznijo niti nesreče.
H. Kocmur, Nedelo, 4.12.2016
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ugotavlja, da sta bila med našimi 15-letniki dva od petih opita že vsaj dvakrat. Med odraslimi starimi 25 - 35 let se opija - 1-3 krat mesečno - 28% moških in 16% žensk Vsak dan zaradi alkohola sprejmejo v bolnišnico 10 oseb in vsako leto jih 956 umre zaradi alkohola, vključno s prometnimi nezgodami povezanimi z njim. Zaradi alkohola je 135 milijonov zdravstvenih stroškov letno - povprečje 2011-2014.

Telefon za pomoč otokom in mladostnikom. K. Fidermuc, Nedelo, 4.12.2014
Na TOM telefon http://www.e-tom.si/ pri Zvezi prijateljev mladine je bilo l. 2015 skupaj 30.000 klicev, letos, po promociji ob 25 letnici TOMa, do oktobra že 45.000, pravi vodja Z. Švaljek. Od tega je bilo pribl. 6000 klicev z vprašanji o preživljanju prostega časa – 18%, ljubezni 18%, telesnem razvoju in spolnosti 16%, vrstnikih 18%, družini 15% in šoli 11%.
Vse več je klicev zaradi medvrstniškega nasilja, zmerjanja, žalitvah, izolaciji, zaradi videza, tudi narodnosti in vere; če si piflar ni prav če si slab tudi ne. Širi se nadlegovanje prek facebooka ipd. Od lani do letos se je najbolj povečalo nasilje med vrstniki z 2,5% na 3,3%. Do oktobra 2016 je bilo med klici zaradi nasilja še 2,9% povezanih z zlorabami, 2,4% z nasiljem v družini, 2,3% z internetom, 1,3% s samopoškodovanjem, 0,9% s šolo in 0,7% s samomorom.

SDS podvojila prednost pred SMC. Skok L. Novak z NSi in Združene levice. Z.P., Delo, 5.12.2016
V anketi Dela Stik (1.12., N=1001) je na vprašanje o strankah, ki bi jih volili dobila (opozicijska) SDS 15,9%, (vladne) SMC, SD in DeSUS 9%, 8,6% in 3,3%, med ostalimi opozicijskimi pa ZL že 8,4% in NSI 6%. Na volitve jih ne bi šlo 14,1%, ostali pa ne vedo koga ali pa so za druge, manjše stranke.
Ocena vlade je decembra spet padla, na 2,4; državnega zbora pa ostala na 2,4. Delo vlade pozitivno jih ocenjuje le 11,7%.
Med politiki so se prvim šestim – B. Pahor, V. Bulc, T. Fajon, D Židan, G. Klemenčič, I. Šoltes - ocene povečale, najbolj pa L. Novak, ki je na 9. mesti za M. Brglezom in L. Mescem ter pred M. Hahnom, L. Peterletom, M. Toninom in M. Cerarjem, ki je na 13. mestu. Od najmočnejše opozicijske stranke je najvišje, na 19.mestu E. Irgl, pred A. Bratušek, iz najmanjše opozicijske stranke.

Slovenska kultura v številkah. Delo, 3.12.2016
V l. 2014 je bilo v gledališčih izvedenih 287 novih del, od tega 112 dramskih. Imeli smo 9 poklicnih orkestrov, v njihovih matičnih hišah je bilo izvedenih 120 koncertov z 83.646 obiskovalci. Posnetih je bilo 75 filmov, od tega 11 dolgometražnih igranih. V l. 2015 je bilo v muzejih in galerijah 3502 razstav z 2,7 milijona obiskovalci. (Vir: Statistični urad RS http://www.stat.si/StatWeb/ )
L. 2015 je 1398 založnikov objavilo 5421 knjig, od tega 663 naslovov slovenske književnosti; prodali so 4,7 milijonov izvodov knjig. (Vir: Kovač, Gregorin: Ime česa je konec knjige, CZ, 2016.)
Časnik ob naštevanju prireditev navaja še podatek, da je l. 2014 slovenska država namenila za kulturo 0,8% BDP oz. 139 evrov na prebivalca, vsak prebivalec pa je za kulturo porabil povprečno 157 evrov.

335 dogodkov na Prešernov rojstni dan. V.P.S., Delo, 3.12.2016
Na dan kulture 8.12. bodo vrata mnogih kulturnih ustanov - muzejev, galerij, gledališč – odprta za obiskovalce brez vstopnin. (- Več: http://www.mk.gov.si/si/ta_veseli_dan_kulture_2016/ .)

(Ne)dobrodošla kritična razprava na fakulteti. T.K., Dnevnik, 2.12.2016
V predavalnici FF UM je bila v okviru protesta poti spornemu ravnanju rektorja UM v primeru mobinga in nadlegovanja na rektoratu napovedana okrogla miza Kako strpni smo do nasilja in kako nestrpni do žrtev? Organizatorji – študentsko društvo Iskra, Kolektiv Pizda! in Ženski lobi Slovenije – so morali poiskati drug prostor izven UM, saj je rektor I. Tičar poklical dekana FF UM B. Kanteta in mu zagrozil s sankcijami.

ŠOU v Lj. z novim predsedstvom odpira svoja vrata. Promocijsko besedilo, Dnevnik, 2.12.2016
Novembra so za predsednika ŠOUL izvolili Klemna Perana, FDV UL, prej vodja Dijaške skupnosti Slovenije in Lj. V dveletnem mandatu namerava spodbujati družbeno kritičnost, sodelovaje znotraj ŠOUL, avtonomnost in odprtost do študentov; pisarna ŠOUL http://sou-lj.si/sl bo enkrat na 14 dni odprta za izmenjavo mnenj in pobud. Najprej bodo pripravili izlet v Zagreb. V svojem Kampusu v Lj. bodo 6.12. prižgali lučke in pili kuhano vino z Matjažem Javšnikom. V začetku št. l. bo oktobra koncert dobrodošlice, nato pa Študentska kuhna, Študentska vinska cesta, Dostopna univerza za invalide, improligaški in stand-up večeri, pikniki društev, okrogle mize in predavanja.

Škocjanske jame. Raziskovali so jih že pred 2000 leti. A. Kranjc, Delo, 1.12.2016
Na seznamu Unesca so http://www.park-skocjanske-jame.si/ že 30 le, raziskoval pa so jih že Rimljani. Povezava z izvirom Timava je zanimala Valvasorja, Tobija Gruberja in druge. L. 1924 je Robert Oedl dobil doktorski naslov z delom Podzemeljski tok Reke. V zadnjih letih je Slovenija podprla nekaj deset projektov, tudi mednarodnih o Škocjanskih jamah. V 45 letnikih revije Acta carsologica, ki jo podpira ARRS je 37 člankov o teh jamah; v različnih revijah je od l. 2000 je o njih 600 pretežno slovenskih strokovnih objav.

Umrl je Ljubo Sirc. C.R., Delo, 2.12.216
Pravnik L. Sirc (95) je bil l. 1947 na Nagodetovem procesu obsojen na smrt (sodba je bila 1991 razveljavljena). Nato je bil 7 let in pol v zaporu in po odpustu je l. 1955 je zbežal v V. Britanijo. https://en.wikipedia.org/wiki/Ljubo_Sirc V Švici doktoriral iz ekonomije, predaval v Bangladešu in Glasgowu ter l. 1983 v Londonu ustanovil inštitut za proučevanje komunističnih gospodarstev. http://www.ick.si/PDF/Sirc.pdf Bil je mednarodno uveljavljen teoretik liberalizma. L. 1992 je bil kandidat LDS na predsedniških volitvah, l. 2004 pa med pobudniki Zbora za republiko.

Obračali so kolesja hladne vojne. D. Kovač, Objektiv, Dnevnik, 3.12.2016
Ob smrti F. Castra ( 1926-2017, Kuba https://es.wikipedia.org/wiki/Fidel_Castro) se časnik spominja voditeljev držav v drugi polovici 20. stol.:
J.F. Kennedy (1917-1963, ZDA), D. Nehru (1889-1964, Indija), K. Adenauer (1876-1967, ZR Nemčija, G.A. Naser (1918-1970, Egipt), C. de Gaulle (1890-1970, Francija), G. Meier (1898-1978, Izrael), J. Broz Tito (1892-1980, SFRJ), L. Brežnjev (1906-1982, SZ).

Arheološka najdba. Sprehajalec v gozdu naletel na prazgodovinskega bojevnika.
Š. Kuralt, Delo, 2.12.2016
V Pokrajinskem muzeju v Celju https://www.pokmuz-ce.si/sl/ so razstavili opremo in orožje bojevnika (25) iz 4./5. stoletja pr. n. št., ki so ga našli v okolici Hrastnika. Arheologi so zraven našli še grob mladega dekleta, ki bi lahko bila njegova žena. V Posavskem hribovju je v obdobju mlajšega halštata, pred Kelti, živelo ljudstvo, katerega gradišča so raziskali na Dolenjskem in drugod po Sloveniji. http://kultura.novomesto.si/si/revija-rast/?id=11909

November 2016

Triglav /…/ nižji za 34 cm. B. Tavčar, Delo, 23.11.2016
Geodetska uprava http://www.gu.gov.si/ je sporočila višino Triglava: 2.863,65 m.
Nova izmera je del projekta posodobitve prostorske podatkovne infrastrukture s pomočjo satelitov. Ta bo omogočala pripravo boljših geodetskih kart, obrambo pred poplavami in plazovi in posodabljanje evidenc zemljišč ter zgradb.

Naseljena stanovanja. Surs, Delo, 26.1.2016
Statistični urad http://www.stat.si/StatWeb poroča, da je bilo l. 2015, od vseh naseljenih stanovanj, po vrsti stavbe, največ enostanovanjskih hiš – 54%, nato stanovanj v večstanovanjskih (blokih, stolpnicah) – 37%, manj je dvostanovanjskih hiš (dvojčkov) – 6%, v 'nestanovanjskih stavbah' pa je 3% naseljenih stanovanj.

Neenakost. Rast po krizi ni zagotovilo, da bodo rasli tudi dohodki ljudi. D. Viršek, Delo, 28.11.2016
V državah OECD so se v času krize dohodki znižali vsem, po krizi pa rastejo predvsem premožnejšim, zato se je povečala dohodkovna neenakost. To pripisujejo v http://www.oecd.org/ izginjanju nekaterih delovnih mest in dolgoročni brezposelnosti nekaterih skupin.
Slovenija je sicer glede neenakosti med boljšimi, vendar se je tudi pri nas povečala. V Umarju http://www.umar.gov.si/ sicer za l. 2015 ugotavljajo povečanje razpoložljivega dohodka gospodinjstev, vendar je družba ranljivejša kot pred krizo.

OECD izboljšala napoved rasti slovenskega BDP. Na kratko, Dnevnik, 29.11.2016
OECD Sloveniji za 2016 napoveduje 2% gospodarske rasti, kar je za 0,5% več od junijske napovedi in nad povprečjem držav OECD. Za prihodnje leto napovedujejo rast BDP 2,4%, za 2018 pa 2,3%. Zniževal se bo naš javnofinančni primanjkljaj in brezposelnost; ta je bila letos 7,8%, prihodnje leto bo 7,1%, v 2018 pa 6,9%.

Manj krščenih, /…/ cerkveno poročenih, /…/ duhovnikov. J. Grgič, Delo, 23.11.2016
V Sloveniji je bilo l. 2015 po podatkih statistikov od vseh 2.064.632 prebivalcev 74,4% katoličanov, http://katoliska-cerkev.si/ kar je za 66.822 manj kot l. 2005. V tem desetletju se je število cerkvenih porok zmanjšalo za 31%, število krstov pa za 14%; število rojstev se je sicer povečalo.
Lani je pri nas delovalo 1050 duhovnikov in redovnikov, 498 redovnic in 673 tistih, ki so poučevali verouk (kateheza). Število duhovnikov se je v zadnjem desetletju zmanjšalo za 132, posvečenih je bilo 91, umrlo pa 178. Zmanjšalo se je število bogoslovcev (TeoF UL http://www.teof.uni-lj.si/ ), od 83 v l. 2005 na 51 lani; več pa je redovnikov in laiških katehistinj in katehetov.
V cerkev zahaja vse manj mladih, manj je krstov /…/. R. Ivelja, Dnevnik, 28.11.2016
V Letnem poročilu Katoliške cerkve 2016, SŠK http://katoliska-cerkev.si/ssk so med podatki o Cerkvi, duhovnikih in vernikih (do 2015) tudi taki, ki kažejo da se rojeni po l. 1980 manj odloča za krščanski način življenja in za bogoslužje; zmanjšuje se tudi število duhovnikov in redovnic. Narašča pa vpis v katoliške šole in vrtce, tako da zmanjkuje prostora za vse. Narašča vpis na edino katoliško Fakulteto za poslovne vede http://www.katoliski-institut.si/ (- TeoF http://www.teof.uni-lj.si/ je v UL, B.M).
Razvita je dobrodelnost, saj so verniki med 2011 in 2015 darovali skupaj 2 milijona evrov, v Karitasu pa so v 10 letih razdelili za 52 milijonov pomoči, hrane, kurjave, plačila šolskih in drugih položnic ter pri naravnih nesrečah. V http://www.karitas.si/ je lani delovalo 11.000 prostovoljcev.

Zamrznitev stavke: zdravnikom nagrada za več zdravljenj. N. Knavs, Dnevnik, 23.11.2016
Po dveh tenih stavke zdravnikov, ko so odpadali pregledi in posegi, sta se Fides in vlada dogovorila. Za njihovo delo zunaj rednih delovnikov bo vlada namenila 40 milijonov evrov. Sindikat je stavko zamrznil za dva meseca, tačas pa bodo tekla pogajanja o spremembi kolektivne pogodbe. Zdravnikom se obeta povečanje plač tudi v primeru, če se bo vlada o povečanju plač v vsem javnem sektorju dogovorila z drugimi sindikati. Pogajanja, npr. o odpravi najvišjega 57. plačnega razr., se začno 1.12.

Štrukelj: Smo na robu konflikta. sta, Dnevnik, 23.11.2016
Če bo dogovor s Fidesom potrjen v vladi bo 40 sindikatov javnega sektorja postavilo drugačne zahteve, je dejal vodja pogajalcev B. Štrukelj, Sviz/KSJS. Eni odpravljamo varčevalne ukrepe še iz krize, zdravniki si zvišujejo plače. Očitno je treba stavkati, meni, da prideš do poštenih pogajanj.
Minister B. Koprivnikar razume stališče drugih sindikatov, a zagotavlja, da zdravniki niso dobili ničesar, kar bi jih postavilo v drugačen položaj od drugih plačnih skupin.

Ministričin sporazum z zdravniki sprožil nesporazum v vladi. S.H., K.B., Delo, 23.11.2016
Potem ko je M. Kolar Celec podpisala sporazum s Fidesom, so se oglasile kritike iz koalicijskih strank. M. Han iz SD meni, da je presegla pooblastila. Minister B. Koprivnikar jo brani, saj ne gre za poseg v plačni sistem.
Javni sektor. Vlada bo še ugotavljala, kaj je ministrica sklenila s Fidesom. Z.P., Delo, 25.11.2016
O pogajanjih s sindikati so razpravljali na koalicijskem vrhu. Ob pripombah iz SD na ministrico za zdravstvo so se predstavniki SMC, SD in Desusa zavzeli za nadaljevanje socialnega dialoga, ki pa ga mora voditi vlada. Pogajanja s sindikati javnega sektorja so do nadaljnjega zamrznjena.
Naj se zmenijo. A. Žerdin, Sobotna priloga, Delo, 28.11.2016
Potem, ko je ministrica parafirala sporazum s Fidesom je predsednik vlade - v času, ko je v DZ tekla razprava o (opozicijski) interpelaciji vladi – sporočil, da o tem sporazumu vlada ne more razpravljati, dokler se sindikati ne dogovorijo med sabo. Naslednji dan je zahteval od ministrice podrobno poročilo o vsebini sporazuma. Dve vladni stranki – SD, Desus – imata pripombe na sporazum z zdravniki, sindikati javnega sektorja pa, nezadovoljni, napovedujejo stopnjevanje pritiska.

Interpelacija vlade. Janševi udarci in Cerarjevi protiudarci. Z. Potič, Delo, 23.11.2016
V Državnem zboru je stranka SDS sprožila razpravo o zaupnici. Očitajo ji, da ne podpira gospodarstva, investicije so upadle, v upravljanje državnega premoženja se vpletajo ministri, povečuje se javni dolg, ni sprejeta zdravstvena reforma, na meji se schengen ne izvaja, obramba pa je podhranjena.
Vlada odgovarja, da gospodarstvo raste, sprejeta je strategija naložb, dolg države se manjša, sprejeti bodo zdravstveni zakoni, vzpostavljeni so centri za migrante in ustavljen je trend upadanja sredstev za obrambo.

Bo novi predsednik ZDA dober ali slab? Ne vemo. Draga Melania, nič nas ni strah D. Trumpa.
Z.P., Delo, 28.11.2016
V anketi Dela Stik (18.11., N=541) je na vprašanje o volitvah v ZDA 53% odgovorilo, da niso presenečeni nad izidom in 66% jih ta ne skrbi. Glede Trumpa je skoraj polovica neodločenih – 45%; da bo dober predsednik jih je menilo 34%, da bo slab pa 22%. Njegova oz. naša Melanija Sloveniji ne bo prinesla koristi, jih meni 66%. Če bi volili oni, bi dobil on in ga. Clinton po tretjino glasov, ostali pa ne bi volili nobenega. Dosedanjega predsednika so ocenili bolje: bil je dober 64%, bil je slab – 14%.

Najvplivnejši pravniki l. 2016. ABC, Svet kapitala, Delo, 25.11.2016
Na pravniškem portalu www.ius.info so izbrali 10 najvplivnejših pravnikov, ki jih odlikujejo: strokovnost, širina, izkušnje, tudi mednarodne, javno izpostavljanje, angažiranost, kompetentnost, načelnost, kritičnost, delo pro bono ter – letos pogosto – politična neopredeljenost. To so, po mnenju 3700 glasovalcev, po abecednem redu: M. Avbelj, M. Cerar, K. Jaklič, N. Kogovšek Šalamon, V. Nussdorfer, M. Pavliha, V. Sancin, A. Teršek, V. Trstenjak in J. Zobec.

Novinarske nagrade čuvaj 2016 /…/ v znamenju preiskovalnega novinarstva. Delo, 26.11.2017
http://novinar.com/drustvo/novinarske-nagrade-dns/nagrado-cuvajwatchdog-2016-prejmejo/
Med prejemniki nagrad za izjemne dosežke v 2016 je tudi T. Kristan, ki je v Delu pisala o dodatkih za stalno pripravljenost na nekaterih fakultetah UL. (- Glej več v Pogledih.)

Slovenska knjiga v številkah. M.P. Dnevnik, 23.11.2016
V l. 2013 je bila povprečna cena knjige 21,3 evra, založbe so s prodajo knjig v slovenščini ustvarile 81 milijonov evrov prometa. V enem letu 48% Slovencev ni kupilo knjige, 42% ni prebralo niti ene. 25% odraslih je funkcionalno nepismenih. http://www.jezikinslovstvo.com/ff_arhiv/lat1/040/12c02.htm

Kaj smo Slovenci /…/ kupovali preko spleta. Shopper's Mind Slovenia 2016, Delo, 30.11.2016
Časnik navaja skupine izdelkov, ki smo jih v l. 2016 največ kupovali preko spleta/interneta:
elektronika 34%, moda 19%, lepota, dom, vrt 13%, zdravje 11%, šport 7%, avto 6%, otroci (?) 6%, domače živali 5%, pisarna, šola, knjige 5%, hrana, pijača, roba široke potrošnje 3% itd.

Vrh gospodarstva. Podjetja ne dojemajo digitalizacije kot gonila rasti. N.G.,M.J.,J.B., Delo, 25.11.2016
GZS https://www.gzs.si/ je organizirala srečanje gospodarstvenikov, na katerem sta bila tudi premier M. Cerar in M. Brvar, državni svet. Tema je bila digitalizacija domače industrije. M. Cerar je izpostavil izboljšanje okoliščin. G. Novković, GZS je vlado pohvalil za strategijo pametne specializacije, reforma javnega naročanja, zakonodajne spremembe, razbremenitev energetsko intenzivnih podjetij, in grajal ker še ni zdravstvene in pokojninske reforme, trg dela pa je še negotov. M. Grobelnik, IJS in I: Svetlik, UL sta se zavzela za privabljanje tujih strokovnjakov in študentov. Predstavniki vlade, gospodarstva in raziskovalcev so podpisali izjavo o digitalni koaliciji - http://digitalna.si/

Digitalizacija. Spreminja delovnik četrt milijarde ljudi. S. Lokar, Dnevnik, 26.11.2016
Digitalizacija poslovnih procesov bo - pravi M. Smrekar, Adecco - do l. 20125 povzročila, da bo 60% mladih delalo v poklicih, ki jih danes ne poznamo. Jasno pa je, da bodo zahtevali digitalne veščine, sposobnost prilagajanja spremembam, empatijo, medkulturne veščine, komunikacijske sposobnosti in sposobnost dela v timu. Zaposlovalci bodo morali svoje zaposlene pripraviti na spremembe, z negovanjem talentov, izobraževanjem in prekvalifikacijo. Jih motivirati in dati dostop do družbenih omrežij in aplikacij, da bodo samoiniciativni in inovativni, pravi R. Trnovec MS Slovenija in Albanija.

Evropski svet mladih. Grajenje mostov med mladimi in političnimi odločevalci. Dnevnik, 23.11.2016
http://www.poznavalec.si/dogodki/evropski-svet-mladih-za-krepitev-skupnih-vrednot-eu/
Na konferenci http://www.younglead.eu/activities/yec/ v Bruslju so predstavniki mladih iz držav EU teden dni razpravljali o izboljšanju delovanja EU. Slovenijo sta zastopali L. Seferaj, študentka PF UL in P. Petan, LSE, ki sta govorili mednarodnih odnosih in enakosti spolov. Njunim predlogom sta prisluhnila T. Fajon in I. Šoltes, poslanka in poslanec v Evropskem parlamentu.

Slovenski dijaki v znanju fizike v vrhu. S. Hanžič, Delo, 30.11.2016
Raziskava TIMSS o matematičnem in naravoslovnem znanju v OŠ in sr. šolah v 39. oz. 40 državah je pokazala zelo dobre rezultate naših osnovnošolcev v naravoslovju in gimnazijcev pri fiziki in matematiki. V primerjavi s prejšnjimi leti se znanje naših učencev in dijakov izboljšuje, ugotavlja B. Japelj, PI Lj., http://www.pei.si/Sifranti/ResearchProgramPresentation.aspx?id=1
Na MIZŠ pa pravijo, da to dokazuje učinkovitost našega šolskega sistema. http://sio.si/tag/timss/ Slovenski šolarji v vrhu, matematike pa še vedno ne marajo. R. Ivelja, Dnevnik, 30.11.2016
V mednarodni primerjavi TIMSS 2015 https://nces.ed.gov/timss/countries.asp so bili slovenski osnovnošolci pri naravoslovju peti, v TIMSS Advanced 2015 http://timss2015.org/ pa so bili dijaki, ki so za maturo izbrali fiziko prvi na svetu; v vrhu so bili tudi gimnazijci, ki so za maturo izbrali matematiko na višji stopnji. Četrtošolci o bili v naravoslovju na 11. mestu, v matematiki pa v sredini.
Taki rezultati so deloma posledica napredka pri naših šolarjih, deloma nazadovanja pri vrstnikih v tujini, zlasti v gimnazijah.
Manj ugodna pa je slika pri mnenju naših učencev in dijakov o učenju in šoli. Po naklonjenosti učenju so bili zadnji, matematike in naravoslovja se neradi učijo, zlasti boljšim je pri pouku dolgčas. V 8. razredu se jih le 5% rado uči matematiko, mednarodno povprečje je 22%. Pri nas je. Po teh mnenjih je pri nas več učiteljev, ki se ne zavzamejo za učence, jim ne dajejo povratnih informacij in ne prilagajajo njihovemu znanju in potrebam.

Gimnazije: manj drila, več projektnega dela. R. Ivelja, Dnevnik, 23.11.2016
Delež gimnazijcev med vsemi srednješolci je od 39,3% v l.2009 padel na 33% v 2015.
Državna maturitetna komisija http://www.ric.si/splosna_matura/komisije/ je pripravila predloge za posodobitev splošne mature. Vsi predmeti bi se (lahko) opravljali na višji ravni zahtevnosti in ocenjevali z lestvico od 1 do 8. Zavod za šolstvo http://www.zrss.si/ pa je dal pobudo za 'zmehčanje' togega gimnazijskega programa. Teorijo naj bi povezovali s prakso v projektih in na zabavnejši način.

Novi doktorji znanosti. Delo, 24.11.2016
Rektor UL je promoviral 11 doktorjev (doktoric) znanosti, in sicer: FA 1, FE 5 (1) in FRI 5 (1).

Delo za študente. Delo, 25.11.2016
Decembra je za petino več ponudb za delo preko študentskih servisov. Podjetja iščejo pomoč za prodajo na stojnicah, prodajo smrečic, za deljenje letakov, okraševanje prostorov in celo za vloga katerega od dobrih mož (- Miklavža, Božička, Dedka Mraza).

Kako se literatura bori proti sistemu? KK, Delo, 29. 11.2016
Društvo študentov primerjalne književnosti je pripravilo 2. mednarodno konferenco Prva stran. http://prvastran.org/ Temo – literatura proti sistemu – je obravnavalo 30 študentov in še gostujoči strokovnjaki. Poleg tega bodo še literarni zajtrki in večeri, predstavitve mladih in starejših literatov z vseh koncev Evrope.

Subvencionirani tečaji za študente. Kariera in delo, Delo, 25.11.2016
Fundacija študentski tolar http://www.studentski-tolar.si/ razpisuje subvencije za učenje tujih jezikov za 250 študentov ne glede na smer študija. Omogoča tudi brezplačno lektoriranje in tiskanje zaključnih (diplomskih) del.

Direktorju ŠOUP pogojna kazen za ponarejanje listin. B. Šuligoj, Delo, 25.11.2016
L. 2007 so na korespondenčni seji Študentske organizacije UP »sprejeli« spremembo statuta ŠOUP, s katero je dobil direktor večja pooblastila. Za direktorja je bil kasneje - in še dvakrat - izvoljen S. Kokl, prejšnji predsednik študentskega zbora (ŠZ) , ki mu je prej potekel status.
Zdaj mu je koprsko sodišče ugotovilo, da so se glasovanja udeležili le štirje člani. Predsednica ŠZ je to povedala predsedniku ŠOUPa S. Koklu, ki pa je vseeno poslal statut v objavo. Dobil je 14 mesecev zapora, pogojno, s triletno preizkusno dobo. V preiskavi je še zaradi suma drugih nepravilnosti.

UP. Rado Pišot v.d. direktorja novega ZRS. B.Š., Delo, 30.11.2016
Končuje se spor med vodstvom UP in (njenim) odcepljenim raziskovalnim središčem.
Vlada je s ustanovila samostojni javni raziskovalni zavod ZRS Koper http://www.zrs-kp.si/ in imenovala za v.d. R. Pišota. Ta pričakuje, da bosta v nekaj dneh z rektorjem D. Marušičem podpisala sporazum o prenosu premoženja, projektov, programov, zaposlenih v skladu z dogovorom med ministrico MIZŠ in rektorjem.
UP je po sklepu sodišča na fakultete ponovno zaposlila odpuščenih 15 profesorjev, vendar nimajo pedagoških obveznosti, čeprav je med njimi 5 ustanoviteljev študijskih programov.
Celotno premoženje ZRS - na petih lokacijah v Kopru in Izoli – znaša 3,6 milijona evrov. Zaposlenih je 70, od tega 55 raziskovalcev. Ministrstvo bo za osnovno dejavnost v 2017 dalo 250.000 evrov; letni proračun ZRS je 2,4 milijona. Nekdanji center UP bo obdržal skoraj vse raziskovalne programe, na področju športa, vojne in eksodusa v Istri, beneške zgodovine, večjezičnosti, medkulturnosti in beguncev, mediteranskih rastlin in akreditiranja oljčnega olja.

UM. Logožar le še korak od redne profesure. T.K., Dnevnik, 29.11.2016
Na dnevnem redu senata UM je predlog, da se K. Logožar, bivši dekan EPF UM, izvoli v rednega profesorja. Temu je sicer nasprotovala habilitacijska komisija, čeprav so ga trije poročevalci ugodno ocenili. (Prav tako ŠS UM.) Logožarja, ki je pred leti prodal diplomsko svoje študentke, podpira tudi rektor I. Tičar. Ta je tožil sindikalistko M. Javornik Krečič, ki je opozarjala na te in druge kršitve vodstva UM. Napovedani so protesti uslužbencev Univerze in študentov.
Senat zavrnil Logožarja. P. Rak, Delo, 30.11.2016
Na UM senatorji (z 18:12) niso izvolili K. Logožarja, EPF, za rednega profesorja.
K. Logožar, tudi senator, še izredni profesor EPF, bo verjetno proti odločitvi vložil tožbo na sodišče.
Na seji je bilo 14 protestnikov, tudi nekaj profesorjev s FF z napisi: LOGOŽAR V REDNO PROFESURO UM V MORALNI BANKROT; L. ZA RED.PROF. ZA ALKIMIJO - DIPLOME SPREMINJA V ZLATO. (Foto. T.K., Dnevnik, 30.11.)

Očitki o privilegijih pri delitvi denarja za znanost. U. Š. Kramberger, Dnevnik, 28.11.2016
Ob tem da je proračunskega denarja za znanost v zadnjih 5 letih za četrtino manj – 140 milijonov evrov v 2016 – se le-ta ne deli pravilno. Tako U. Opara Kraševec in M. Klajnšek, k. za ženske v znanosti MIZŠ http://www.mizs.gov.si/ trdita, da so nekateri raziskovalci privilegirani v postopku izbire projektov na razpisih ARRS https://www.arrs.gov.si/ . Narašča delež projektov, ki se neposredno uvrstijo v drugo fazo izbora, npr. tisti, ki so se jim iztekli dosedanji projekti. Predlog skupine za ukinitev dvofaznega izbora ni imel podpore v strokovnih službah agencije, ki jo vodi J. Gyorkos, in ni bil sprejet na znanstvenem svetu.

Denacionalizacija. Graščaki na posestvu Krumperk nočejo fakultetnih živali.
T. Pihlar, Dnevnik, 26.11.2016
Na renesančnem gradu in njegovih posestvih pri Domžalah BF UL http://www.bf.uni-lj.si/oddelek-za-zootehniko/oddelek/ že dolgo izvaja pedagoško-raziskovalno delo s področja konjereje, perutninarstva in govedoreje. Ministrstvo za kulturo je l. 1993 grad vrnilo družini Pogačnik, zatika pa se – že 24 let - glede hlevov ipd. Lastniki tam živali ne marajo; BF nima lokacije, niti denarja za selitev.

Matematik B. Mohar prejemnik Eulerjeve medalje. S. Klavžar, Delo, 24.11.2016
Za življenjsko delo je dobil priznanje najvidnejši predstavnik slovenske šole teorije grafov B. Mohar, FMF http://www.fmf.uni-lj.si/~mohar/ . Priznanje podeljuje kanadska znanstvena organizacija: https://en.wikipedia.org/wiki/Institute_of_Combinatorics_and_its_Applications#Medals .

Nova spoznanja o črnih luknjah. Bukla, dec. 2016 – jan. 2017.
O novih ugotovitvah na podlagi meritev observatorija LIGO sta se v knjigarni Konzorcij Lj. pogovarjali A. Gomboc, UNG, ki sodeluje v mednarodnih astronomskih združenjih in R. Dacinger, ki na TVS ureja Ugriznimo znanost. http://www.tromba.si/prof-dr-andreja-gomboc-crne-luknje-od-sto-let-stare-napovedi-do-najnovejsih-dokazov/

Raziskovalci na lovu na človeške ribice. T. Bernik, Dnevnik, 2211.2016
Razširjenost človeške ribice –vsaj 5 vrst jih je – bodo ugotavljali raziskovalci BF UL. Kje so in koliko jih je, ali so populacije iz različnih jam povezane kako potujejo bodo pokazale raziskave, pravi P. Trontelj. (- Gl. http://hudo.com/si/tag/cloveska-ribica/ , https://www.youtube.com/watch?v=_bZkt1qkmIc …)

Prenočitve tujih turistov. Surs, Delo, 12.12.2016
V Sloveniji so bili po poročanju Statističnega urada RS v septembru 2016 naslednji deleži turistov z najpomembnejših trgov: Nemčija 16%, Avstrija 13%, Italija 10%, V. Britanija 5%, Izrael 4%, ZDA 4%.

Tujci. Delajo tam, kjer Slovenci ne marajo. I.D., Dnevnik, 12.12.2016
Letos se je do septembra pri nas redno zaposlilo 8881 tujcev, kar je precej več kot. L. 2013, ko se jih je v celem letu 2.670. Polovica jih je iz BiH, četrtina iz Srbije, sledijo tisti s Kosova, iz Makedonije, Ukrajine, Rusije, Kitajske itd. Več kot polovica jih je imela OŠ, četrtina srednješolsko in 8% visokošolsko izobrazbo. Zaposlili so se v prometu in skladiščenju, gradbeništvu, predelovalnih in raznih poslovnih dejavnostih, trgovini, pri motornih vozilih, 242 v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, 31 v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, 22 v izobraževanju, 18 v zdravstvu in socialnem varstvu itd.
Trenutno je pri nas 110.601 tujih državljanov, tj. 5,4% prebivalstva. 19.931 jih ima delovno dovoljenje, od tega 6.826 iz BIH. Vsako leto v manjka 10.000 delovno sposobnih oseb.
J. Malačič, EF UL, pravi, da se od osamosvojitve vzorci zaposlovanja tujcev niso spremenili. Struktura gospodarstva je doslej zahtevala le nizko izobražene, robotizacija n tehnološki razvoj pa zahtevata izobražene delavce.

Anketa Dela. Še vedno velika podpora postavljanju ograje na meji. Z.P., Delo, 12.12.2016
V spletni anketi Dela Stik (29.11., N=600) je bilo več vprašanj o migrantih in o Turčiji.
Nadaljnje postavljanje ograj na južni meji podpira 65% respondentov, 33% jih temu nasprotuje. V primeru ponovnega množičnega prihoda prebežnikov jih je 48% za to, da se omogoči prehod le potrebni prve pomoči, 3% da se meja povsem zapre in 13% da se prebežnike sprejme. Veliki večini -84% se zdi verjetno, da bo turški predsednik prebežnike spustil proti Evropi. Le 6% jih meni, da je Turčija evropska država, za 38% je evropska in azijska, 47% pa jih meni, da ni evropska država. Možnost da postane članica EU podpira 27%, temu a nasprotuje 56%.

Interpelacija nima podpore. Z.P., Delo, 12.12.2016
V anketi Dela Stik (29.11., N=600) 42% respondentov ni podprlo predloga za interpelacijo proti A. Kopač Mrak, ministrici za delo, družino in socialne zadeve. 36% jih interpelacijo podprlo, 22% pa ni vedelo kako in kaj. V DZ je nato interpelacijo stranke SDS podprlo premalo poslancev – le 43.

Afera Koprivnikarjeva zaseda. Petrović o teoriji zarote. P.L., Dnevnik, 9.12.2016
Specializirano državno tožilstvo preiskuje policiste, ki so organizirali ustavitev ministra Koprivnikarja; alkotest sicer ni pokazal prekoračitve. Bremeni jih dogovarjanje po Facebooku, po katerem so poslali tudi sliko ministrovega avtomobila. Eden od obtoženih Z. Petrovič, vodja Sindikata policistov Slovenije, ki je bil nato suspendiran, pravi da je žrtev vodstva policije

Zahtevajo napredovane za dva plačna razreda. N.B., STA, Dnevnik, 9.12.2016
Predstavniki sindikata zaposlenih v socialnovarstvenih domovih so zanje in za vse tiste v skupini J zahtevali napredovanje za dva plačna razreda. Za preostale zaposlene v teh domovih so zahtevali upoštevanje kadrovskih normativov.

Odsotnost stresa pogoj za uspeh. Kariera in delo, Delo, 9.12.2016
V Sloveniji je vsak dan z dela odsotnih 34.000 ljudi, s čimer smo med prvimi v Evropi. Poleg absentizma je nevarna tudi izgorelost tistih, ki prevzemajo vse večje število nalog. Stres in zaskrbljenost pri nas prehajata v epidemijsko stanje, piše časnik. (- Glej tudi prispevek o študiji NIJZ: http://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/vse-vec-odsotnosti-z-dela-zaradi-stresa.html , B.M.)

Kandidati za ustavne sodnike. M.V., Delo, 10.12.2016
Med 23 prijavljenih izmed katerih bo predsednik RS izbral 4 nove sodnike US jih je 10 iz visokega šolstva in znanosti: PF UL: M. Acceto, V. Jakulin, K. Šugman Stubbs; FDV UL: R. Bohinc, M. Žagar; EF UL: B. Korže; EPF v NG: A. Erbežnik; FM UP: M. Nahtigal; ZRS UP: R. Svetlič; Univ. Harvard: K. Jaklič.

Gozdarski center. Sonaravno gospodarjenje z gozdom dobiva postojank. M. Kotnik, Delo, 10.12.2016
V Radljah ob Dravi bo zrasel center za izobraževanje in promocijo trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Občina je za zgradbo pridobila sredstva EU, strokovno vsebino a bodo zagotavljali radeljski muzej, gozdarsko združenje Prosilva in Pahernikova ustanova.
V Radljah je deloval F. Pahernik, pionir sonaravnega gospodarjenja, ki je svoje gozdove zapustil v korist študentov in raziskovalcev na področju gozdarstva. Doslej so podelili več kot 50 štipendij. Upajo, da bodo v Radlje pritegnili tudi tuje študente.

Bojan Rosi še en mandat dekan fakultete za logistiko. C. P., Delo, 12.12.2016
Poem ko so zaposleni in študenti FL UM v Celju podprli B. Rosija, ga je rektor UM potrdil za še n 4-letni mandat. B. Rosi, ki je dekan od l. 2012, je dejal da je izvolitev potrditev demokratičnega vodenja in uresničevanja skupnih ciljev, predvsem uspešnega razvoja fakultete.

Evropske naložbe. Slovenija na repu uporabnikov Junckerjevega sklada
N. G. , Delo, 9.12.2016
EU naj bi do l. 2020 za velike projekte svojih članic namenila iz javnih in zasebnih virov 500 milijard evrov. Največ denarja bo šlo v Italijo, V. Britanijo in Nemčij, najmanj v Slovenijo, na Malto in Ciper.
Slovenija bo za mala in srednja podjetja ter za energetsko sanacijo stavb dobila 10 milijonov evrov. Težava je v tem, da nimamo pripravljenih projektov, ki bi jih zagnali v treh leti in infrastrukturnih projektov večjih od 25 milijonov. Na druga sredstva EU računajo projekti drugega tira do Kopra, cev predora Karavanke, elektronsko cestninjenje, energetska sanacija javnih objektov in nakup vlakov.

V vesolju še štirje novi sateliti sistema Galileo. C.P., Delo, 12.12.2o16
Raketa Adriane 5 je iz Francoske Gvajane ponesla 4 evropske satelite, ki bodo izboljšale satelitsko navigacijo. Storitve Galilea, za katere bo EU do 2020 namenila 7 milijard evrov, bodo porabne tudi v logistiki..

Škofjeloški pasijon. Odslej prepoznavnejša blagovna znamka? S. Bojc, Delo, 9.12.2016
Na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine je bil vpisan srednjeveški pasijon, dramatizirana spokorna procesija velikega petka, ki so jo obnovili in izvajali v Škofji loki l. 1936, 1999, 2000, 2009, 2015 in (jo bodo predvidoma) 2021. https://www.youtube.com/watch?v=dvmYjnz3IOI V postopku evalvacij pri Unescu so še Kurenti, klekljanje čipk, suho zidne gradnje in vzreja lipicancev.

Pitna voda je ustavna pravica. P.J. Delo, 18.11.2016
V državnem zboru je večina 64 poslancev sklenila ustavo dopolniti z določbo o pravici do pitne vode. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 V letu in pol bo treba ustrezno popraviti še par zakonov. V razpravi je premier M. Cerar omenil, da naša voda vzbuja apetite multinacionalk; v pogajanjih o sporazumu CETA smo dosegli, da države same odločajo o varovanju vodnih virov.Moških je nekaj manj, v povprečju pa zaslužijo več. STA, n.b., Dnevnik, 15.11.2016
L. 2015 je bilo v Sloveniji 1.023.333 moških in 1.040.855 žensk; moški so imeli povprečno za 105 evrov večjo bruto plačo in tisti, ki so umrli so bili povprečno stari 72,8 let, dobrih 8 let manj od žensk. To je ob mednarodnem dnevu moških 19.11. sporočil Statistični urad RS http://www.stat.si/StatWeb.

Razlike v plačah v javnem sektorju so velike. Z.P., M.J., Delo, 16.11.2016
Najnižje in najvišje bruto plače septembra 2016 za redno delo, nadure in nadomestila:
plačna skupina J: čistilka 633 evrov bruto; vodja pisarne za prenos tehnologij: 2286 e. b.;
OŠ, sr. šolstvo: učitelj praktičnega pouka: 734; učitelj: 1863;
visoko šolstvo: asistent: 2000; visokošolski učitelj: 3263;
policija: policist: 734; policijski svetnik: 3380;
zdravniki: zdravnik po pripravništvu: 1581; zdravnik specialist: 5282;
zdravstveni delavci: spremljevalec bolnikov: 838; medicinski mikrobiolog spec.: 3860;
predsednik republike, 65. plačni razred: 5420.
Podatki http://www.mju.gov.si/ .

Plače v javnem sektorju porasle bistveno bolj kot v gospodarstvu. id, Dnevnik, 16.11.2016
Statistični urad RS poroča o povečanju plač od v zadnjem letu, od septembra 2015. V javnem sektorju so se neto plače povečale za 59 evrov, t.j za 4%, v gospodarstvu pa za 14 evrov, t.j. 1,5%. Plače so se najbolj povečale policistom – 9%, najmanj pa v socialnem varstvu in šolstvu; v visokem šolstvu se je povprečna neto plača od 11405 dvignila na 1456 evrov.
V obdobju od maja 2008 so se po podatkih Ajpesa bruto plače v javnem sektorju povečale za 19,3/, v zasebnem pa le 11,%. Poleg tega so v gospodarstvu številni izgubili delo, v javnem sektorju pa se je ob načrtovanem zmanjšanju zaposlenih za 1%, njihovo število povečalo z 154.000 na 160.000.

Sedem dni stavke. Zdravniki pristavkali višje plačne razrede vsem uslužbencem.
M. Zupančič, Delo, 15.11.2016
Ker zdravniki med stavko ne delajo nadur se je v bolnišnicah je zmanjšalo število operacij in podaljšale so se čakalne vrste. Z vlado se je sindikat Fides že precej uskladil o standardih in normativih, o variabilne delu plače, o organizaciji dela, števila obravnavani bolnikov in preobremenitvi zdravnikov, delu pri drugem delodajalcu, podjemnih pogodbah, specializantih in plačni lestvici za zdravnike. Ti bi bili lahko uvrščeni do 65. razreda in tudi vsi javni uslužbenci, ne le funkcionarji kot doslej.

Zdravniki ostajajo v enotnem sistemu plač. Z.P., Delo, 18.11.2016
Vlada je zavrnila zahtevo o izstopu zdravnikov iz plačnega sistema javnega sektorja, išče pa možnosti za dodaten denar zanje. Fides se odloča o morebitnem nadaljevanju stavke, ob opozorilih s strani zdravstvenih zavodov.

Brez dogovora. Sklonjenih glav s končanih pogajanj. S.H., Delo, 15.11.2016
Sindikati javnega sektorja in vladni predstavniki se tudi sinoči niso dogovorili za sproščanje varčevanja. Njihovi predlogi se še vedno razlikujejo za 20 milijonov – za 8 manj kot prejšnji teden.
Sindikati so dali približevalni predlog, do katerega se bo vlada opredelila danes. Vlada pripravlja zakon o plačah v javnem sektorju, vendar sindikati temu nasprotujejo, pravi J. Počivavšek, Pergam.
B. Štrukelj, KSJS, je izrazil tudi nezadovoljstvo nad zahtevo zdravnikov, da izstopijo iz skupnega sistema plač.

Interventni zakon. Vlada preložila odgovornost na poslance. I.D., Dnevnik, 16.11.2016
Vlada ni sprejela sindikalnega predloga za postopno večanje plač v javnem sektorju na raven pred 8% znižanjem v l. 2012. Napoveduje sprejem interventnega zakona, saj bi oprostitev varčevanja obremenila proračun z 215 milijonov evrov. V koalicijskih SD in Desus zakonu nasprotujejo. Sindikati napovedujejo splošno stavko.
Še zadnji poskus dogovora. S.H., K.B., Delo, 16.11.2016
Zvečer so se s pogajalcema sindikatov javnega sektorja pri predsedniku vlade sestali vodje koalicije. Vlada je ponudila nadaljevanje pogajanj predvsem zaradi sprejema proračunov za 2016 in 2017.
Predlaga dodatnih 10 milijonov za plače skupini J., višji regres in premije pokojninskega zavarovanja.

Bruselj kritičen do proračuna, sindikati znova v pogajanja. I.D., Dnevnik, 17.11.2016
Evropska komisija je zaradi proračunskih neznank s plačami v javnem sektorju opozorila Slovenijo.
Sindikati tega sektorja so pristali na vabilo vlade in se jutri vračajo na pogajanja.

Državni proračun za leto 2012 in /…/ 2018. I.D., Delo, 18.11.2016
Državni zbor je kljub negotovosti glede plač v javnem sektorju ponoči potrdil proračun za dve leti. Prihodki bodo v 2017 znašali 8, 8 milijarde evrov, odhodki pa 9,5 milijarde, t.j. 4-5% več kot lani.
V l. 2018 bodo prihodki višji za 4,8%, izdatki pa za 0,5% večji, s čimer se bo zmanjšal primankljaj. Privarčevana sredstva bodo usmerjana v varnost, infrastrukturo, znanost in zaposlovanje.
Nadaljevala se bo finančna konsolidacija in zmanjševanje dolga. Od proračunskih milijard bo zato največ - tretjino - dobilo ministrstvo za finance, sledi izobraževanje znanost in šport - 1, 7 milijarde, nato delo, družina, sociala – 1, 4 milijarde, infrastruktura – 729 milijonov itd., podobno tudi v l. 2018.

Možnosti za odpoved zaradi porušenega nezaupanja ne bo. B.H. Delo, 15.11.2016
Vlada je pripravila paket sprememb zakonov o delovnih razmerjih, trgu dela in inšpekciji dela, ki ga bodo obravnavali na ESS http://www.ess.si/ z delodajalci in sindikati. Umaknila je možnost odpovedi delovnega razmerja zaradi porušenega zaupanja med delodajalcem in delavcem.

Za 18 milijonov štipendij. Kariera in delo, Delo, 18.11.2016
Za sofinanciranje kadrovskih štipendij v regijskih shemah bo za obdobje 2016-2022 na voljo 18,,4 milijona evrov. Razpis objavlja ministrstvo za delo http://www.mddsz.gov.si/, ki prispeva tudi petino denarja, ostalo pa Evropski socialni sklad. http://ec.europa.eu/esf/main.jsp?catId=62&langId=sl

Hitri zmenki z gazelami. Kariera in delo, Delo, 18.11.2016
Pod geslom Povezujmo se! se je 30 izbranih študentov srečalo s predstavniki gazel, hitro rastočih podjetij. Hitri zmenki med njimi in študentarijo so namenjeni medsebojnemu spoznavanju in navezovanju stikov. https://www.ntf.uni-lj.si/ntf/news/povezujmo-se-z-gazelami/

Službe za pomurske diplomante. Kariera in delo, Delo, 18.11.2016
Za diplomante visokošolskega, univerzitetnega in podiplomskega študija ki bi delali v Pomurju bo ministrstvo za gospodarstvo http://www.mgrt.gov.si/ sofinancira del stroškov dela. Pomagali bodo pri razvoju izdelkov ali storitev v podjetjih, v katerih bodo projektno zaposleni za 9 do 12. mesecev

Skozi oči prekariata. , Delo, 18.11.2016
Okrogla miza (s tem naslovom) je bila v Kinu Šiška v Lj., v organizaciji Gibanja za dostojno delo in socialno družbo http://socialna-druzba.si/ . Poleg M. Funkla iz gibanja so mnenja soočili profesorji: Guy Standing, J. Mencinger, L. Kreft in V. Vuk Godina ter S. Milič, GZS in J. Počivavšek, sindikalist.

Gradbeniki na trgu dela. Surs, ZRSZ, Delo, 18.11.2016
Število zaposlenih v gradbeništvu se je od 86.779 v l. 2009 zmanjševalo do l. 2013, zadnja leta pa ne več. V l. 2016 avgusta jih je bilo 55.246. Oktobra 2016 je bilo brezposelnih iz te panoge 6784, največ starih 50-55 let.

Novi doktorji znanosti. Delo, 17.11.2016
20 doktorjev/doktoric znanosti sta promovirala rektorja dveh naših univerz - najstarejše in najmlajše.
Na UL jih je I. Svetlik promoviral 13, vse s FDV UL, od tega 6 doktoric. ( - Podrobnejši podatki o promocijah na UL: https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/. B.M.)
Na UNG jih je D. Zavrtanik promoviral 7, prav tako 6 doktoric in sicer 2 na programu Molekularna genetika in biotehnologija, 1 na programu Interkulturni študiji – primerjalni študij idej in kultur, 3 program Znanosti o okolju in 1 na programu Krasoslovja. http://www.ung.si/sl/

Zagonska podjetja. Vinogradniški robot pometel s konkurenco. B. Pavlin, Delo, 15.11.2016
Na tekmovanju za najboljšo poslovno idejo http://www.rcke.si/dogodki/konferenca-ict-innovate-connect-transform je zmagala slovenska ekipa TAFR. Robota za delo v vinogradu so razvili na poletni šoli, ku sta jo organizirali razvojna agencija lj. regije http://rralur.si/sl in FRI UL.
V Ljubljanskem tehnološkem parku pa so razglasili najboljša slovenska start-up podjetja, ki gredo na http://centraleuropeanstartupawards.com/ finale za SV Evropo.
Razmere za zagonska podjetja se izboljšujejo z ustanavljanjem podpornih skladov, npr. http://www.rsg-capital.si/ in http://www.podjetniskisklad.si/sl/ .

30. Frankfurt po Frankfurtu. Knjižni kalejdoskop, Delo, 15.11.2016
V knjigarni Konzorcij v Lj. http://www.mladinska.com/knjigarna_konzorcij/novice_iz_konzorcija
je bil sredi novembra prodajna razstava. Med 7000 tujih knjig so v središču s tistimi s področja ekologije, trajnostnega razvoja, zelenih tem. Zastopani so slovenski avtorji, ki so izdali knjige pri tuijih založbah, največ pri Springerju. http://www.springer.com/gp/ . Med leposlovnimi so nagrajene in odmevne novosti v angleškem, francoskem, italijanskem, španskem, nemškem in ruskem jeziku. Prvič bodo razstavljene tudi knjige za otroke in mladino

Mesec znanosti. eŠR (soj mizš) Šolski razgledi, 18.11.2016
Na ministrstvu http://www.mizs.gov.si/ so se odločiti pripraviti niz nacionalnih, regionalnih in mednarodnih dogodkov, ki bodo povezani s predstavitvijo, delom, usehi in prmocijo slovenske znanosti in njenih raziskovalcev.

Struktura izdatkov gospodinjstev za življenjske potrebščine. Surs, Delo, 12.11.2016
V l. 2015 je povprečno gospodinjstvo porabilo 17.334 evrov, ugotavlja statistični urad RS.
Po deležih šlo največ za transport in komunikacije – 26%, sledijo stroški za stanovanje, z opremo – 20%, hrana, pijača, tobak – 17%, rekreacija, kultura, zdravstvo – 11%, obleka in obutev 7% ter za ostalo še 19%.

Javni potniški promet. Enotne vozovnice samo za dijake in študente. A. S., Delo, 14.11.2016
Uvedbo enotne vozovnice za vsaj javna prevozna sredstva je ministrstvo za infrastrukturo po dvomesečnem poskusu odložilo. Prevozniki zaradi velikih nihanj števila potnikov, npr. od 30 do 70 na dan, niso mogli načrtovati prevozov. Treba bo tudi uskladiti vozne rede. Tako bo oktobra enotno vozovnico uporabljalo le 115.339 udeležencev izobraževanja, tudi odraslih.

Zdravniška stavka. Po Sloveniji prvi dan skoraj neopazna. B.R., F.M., J.Z., Š.K., S.H., Delo, 9.11.2016
Ker se vlada in sindikat Fides še nista sporazumela, so zdravniki v UKC Lj. in še nekaterih bolnišnicah pričeli odpovedovati operacije V večini ne opažajo večjih zapletov, prav tako ne v zdravstvenih domovih.
Ponekod odpadlo do 90% operacij. M. Zupančič, Delo, 12.11.2016
Četrti dan stavke zdravnikov, ki ne delajo nadur, imajo težave skoraj vse bolnišnice, čeprav so povsod zagotovili 24-urno oskrbo zdravnikov. Čez viked so se nadaljevala pogajanja med sindikatom Fides in ministrici za zdravje in če v ponedeljek ne bo sporazuma, bodo stavko zaostrili.

Pritisk na vlado. Virus stavke se širi v druge dele javnega sektorja. B.H., P.J., M.Z., Delo, 9.11.2016
Po prekinitvi pogajanj o plačah v javnem sektorju so v 'šolskem' sindikatu SVIZ oblikovali stavkovni odbor, prav tako v sindikatu gasilcev; v Pergamu pa se bodo še odločali.
Odprta so vprašanja sprostitve varčevalnih ukrepov pri izplačilu delovne uspešnosti, pri regresu za tiste nad 30. plačnim razredom in tiste pod 19. razredom ter o premijah pokojninskega zavarovanja. Sindikati želijo preprečiti enostranske spremembe plačnega sistema in posege v pravice delavce pravi B. Štrukelj, Sviz/KSJS.

Pogajanja. Zdravniki o zaostritvi stavke, javni sektor spet na pogovore. M.Ž., B.H., Delo, 11.11.2016
Po treh dneh stavke zdravnikov so se pojavile težave v ptujski bolnici. V UKCL, kjer je odpadlo nekaj operacij, ker ni bilo anasteziologov, so zdravniki na zboru podprli zaostritev. Predstavniki Fidesa, ki so se sestali z ministrico M. Kolar, se odločajo o morebitnem nadaljevanju.
Tudi o postopnem odpravljanju varčevalnega sektorja bodo spet sedli za mizo predstavniki sindikatov javnega sektorja in vlade. Minister Koprivnikar meni da v enem tednu, saj je treba sprejeti proračun.

Omejitve plač vodilnih v državnih projektih. Politične podpore za spremembo ni.K.S.,Dnevnik, 12.11.
Za spremembo t.i Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače vodilnim v podjetjih v lasti države ali občin ministrstvu http://www.mgrt.gov.si/ ni uspelo dobiti podpore. T. Vesel, računsko sodišče http://www.rs-rs.si/ pravi, da ni zagotovil, da bi bila plačila brez omejitev, npr. z višino plače predsednika države, racionalna.

Gospodarska rast. Bruselj izboljšal obete za Slovenijo. M.F.K., N.G., Delo, 10.11.2016
Napovedi za rast BDP v l. 2016 so za Slovenijo 2,2-2,3%, za 2017 pa 2,3-2.9%. Glede na napoved spomladi so zdaj ocene gibanja BDP višje. Najbolj optimističen je naš Umar http://www.umar.gov.si/ medtem ko Evropska komisija (EK) za 2017 napoveduje Sloveniji 2,6% rast BDP, celotni EU pa 1,6%.
EK omenja izboljšanje zaposlovanja in zasebne potrošnje, opozarja pa na krčenje javnih investicij in morebitno rast plač javnih uslužbencev.

Voda v ustavo? Trgovinski sporazum CETA /…/ Z.P., Delo, 14.11.2016
V anketi Dela Stik (2.11., N=540) je bilo za vpis pravice do pitne vode v ustavo RS 78% respondentov, le 7% pa je temu nasprotovalo. O tem bodo v kratkem odločali poslanci. Liberalizacijo preskrbe s pitno vodo podpira le 11% in le 5% jih je nezadovoljnih s to preskrbo v svojem kraju.
Prostotrgovinski sporazum s Kanado pa bi na referendumu padel, saj mu 49% nasprotuje, 23% pa ne, ostali pa ne vedo; vsebino sporazuma jih sicer pozna le 19%. http://www.zurnal24.si/sporazum-ceta-clanek-279476

VOX POPULI. Nezadovoljstvo /…/ odpira prostor za slovenskega Trumpa. M. R., Dnevnik, 14.11.2016
V anketi Ninamedia (10.11., N=700) je bilo z delom vlade RS nezadovoljnih 62% respondentov, z delovanje opozicije pa še več – 72%. Ne z vlado, ne z opozicijo ni zadovoljnih kar 45%, kar po mnenju M. Rogličeve odpira prostor za politike tipa T. Še največ zagovornikov ima vlada med višje izobraženim, ki pa so daleč najbolj nezadovoljni z opozicijo.
Če bi bile volitve, bi 19% respondentov ostalo doma, 21% jih ne ve koga bi volili, še največ od vseh (opozicijsko) SDS – 14%, malo manj vladni SD – 12,5% in SMC – 10%, po priljubljenosti sledita (opozicijski) ZL s 7% in NSi 6%, nato (vladni) Desus -5%; stranka SLS (nima poslancev v DZ) bi dobila 3%, Zavezništvo (z A.B., v DZ) pa manj od 1%. (Zaokrožil B.M.)
Na lestvici priljubljenosti politikov je v (- kljub nezadovoljstvu…) zrasla ocena prvim trem – B. Pahorju, V. Bulc, T. Fajon in še M. Cerarju (SMC) na 5. mestu, L. Peterletu (NSi) na 8. in Z. Jankoviču na 9. ter – najbolj - L. Mescu (ZL) na 11. mestu. Nižje ocene so tokrat dobili ministri 4. D. Židan (SD), 6. M. Brglez, 7. G. Klemenčič, pa poslanka 12. L. Novak (NSi) itn., največji padec pa je doživel 17. M. Tonin (NSi). Proti koncu lestvice je tudi 20. F. Bogovič (SLS), pred E. Irgl in J. Janšo – iz - najbolj priljubljene - SDS…

Kinematografi. Tudi študentje pomagajo pri načrtovanju/…/. A. Rožman, Dnevnik, 11.11.2016
Nov kino potrebuje Lj. in občina ga načrtuje v podhodu Ajdovščina. Študenti FA UL menijo, da bi bila primernejša Nazorjeva ul., na Aškerčevi ali na Bregu. Za vsako od lokacij so narisali načrte za t.i. multipleks, ki bi bilo novo kulturno, saj je središče Lj. po mnenju njihovega mentorja A. Vodopivca http://www.fa.uni-lj.si/ preveč komercialno naravnano.

Mladi pravniki zablesteli v Strasbourgu. U.Š.K., Dnevnik, 11.11.2016
Študenti PF UL http://www.pf.uni-lj.si/ so na tekmovanju o poznavanju konvencije o človekovih pravicah zmagali na mednarodnem tekmovanju. Prejeli so tudi posebno pohvalo za obravnavo primera mlade romske beračice. Pokazali so celo boljše znanje kot marsikateri odvetnik, je dejal glavni sodnik na tekmovanju T. Eicke, ESČP. Mentor študentov S. Zagorc, PF UL, pravi, da je to spodbudno za študente, manj pa za raven varstva pravic v vsakdanjem življenju.

Moskovska univerzitetna 'ambasada' v Kopru. B. Šuligoj, delo, 11.11.2016
Univerza Lomonosov https://sl.wikipedia.org/wiki/Dr%C5%BEavna_univerza_v_Moskv i in UP sta sklenili sporazum o sodelovanju. V novem središču bodo na voljo študijski programi, ki bodo študentom obeh držav omogočile brezplačno pridobiti dvojne diplome. Rektor D. Marušič je označil to za najpomembnejši dogodek v zgodovini UP https://www.upr.si/sl . Dodal je, da je UP pridobila projekt EU za center odličnosti pri uporabi obnovljivih virov in napovedal še kongres evropskih matematikov l. 2020 v Kopru.

Ponovno manj za raziskave. Kariera in delo, Delo, 11.11.2016
V l. 2015 smo pri nas za raziskovalno-razvojno dejavnost porabili 2,2% BDP oz. 853,1 milijona evrov, kar je 4% manj kot lani.

Več prostih delovnih mest. Kariera in delo, Delo, 11.11.2016
V tretjem četrtletju l. 2016 je bilo na voljo 12.000 prostih delovnih mest, kar je za 170 več kot v drugem četrtletju.

Zaposlili 4 študente. J.P.Š., Dnevnik, 12.11.2016
V Steklarni Hrastnik imajo vsako leto na praksi 35 študentov in dijakov. Zadnja 3 leta študenti EF UL pri predmetu mednarodno poslovanje z mentorjem iz podjetja izdelujejo praktične projekte. Po končanih projektih jih povabijo v njihov PBC186, ki je inkubator idej. Letos so iz njega zaposlil 4 študente; z eno so se seznanili na hitrih zmenkih KC UL. Steklarna je razpisala tudi natečaj za oblikovalce in študente za nove steklenice highglass.

200 let glasbenega šolstva v Sloveniji. Koraki do glasbene omike. I. Mager, Dnevnik, 12.11.2016
V Slovenskem šolskem muzeju http://ssolski-muzej.si/slo/ je razstava o zgodovini glasbenega šolstva, v CD v Lj. bo koncert orkestrov glasbenih šol, na AG UL http://www.ag.uni-lj.si/ pa bo mednarodni znanstveni simpozij.

Delež rojenih otrok po mesecih. Surs, Delo, 7.11.2015
Statistični urad poroča, da je bilo pri nas v lanskem letu 2015 največ otrok rojenih
v juliju – 9,3% in najmanj v decembru – 7,6%.

Odločilni ponedeljek. STA, Delo, 5.11.2016
Predstavniki sindikata zdravnikov Fides in vlade so se zbližali glede nekaterih stavkovnih zahtev, ne pa vseh. Razhajajo se še glede standardov in normativov za delo na primarnem nivoju, bližje pa so glede specializantov, napredovanj, podjemnih pogodb in nujne medicinske pomoči. Sestali se bodo 7.11. in če ne bo sporazuma bodo zdravniki naslednji dan stopili v stavko.

Pogajanja med vlado in javnim sektorjem. Kljub ostrim besedam se bodo še pogajali. B.H., Delo, 5.11.2016
V pogovoru med predstavniki sindikatov javnega sektorja in vlade so izgleda dosegli kompromis, tako glede varovalke pri morebitnem spreminjanju plačne zakonodaje in tudi sproščanja varčevalnih ukrepov, npr. pri regresu. Pogajanja se morajo končati 7.11., da bi lahko 'zaprli' proračun 2017 za obravnavo v državnem zboru.

Pogajanja za javni sektor neuspešna. STA, N.B., Dnevnik, 8.11.2016
Po neuspešnih pogajanjih o plačah v javnem sektorju so sindikalni pogajalci oblikovali stavkovno koordinacijo. B. Štrukelj, KSJS, pravi, da bodo torili vse, da preprečijo enostranske ukrepe vlade.
Vladna stran bo razmislila, kako uresničiti že sprejete zaveze in ohraniti stabilne javne finance, je dejal minister B. Koprivnikar.

Subvencije šolske prehrane. Od februarja prva dodatna brezplačna kosila. S.H., Delo, 5.11.2016
Tudi vladne stranke bodo podprle predlog za razširitev kroga učencev, ki bodo dobivali subvencionirano kosilo. Zdaj je v šolah brezplačno za 25.980 učencev. Upravičeni bodo tudi tisti iz družin z mesečnim dohodkom 180 do 360 evrov na člana. Za to bo potrebno dodatnih 4,5 milijona evrov, skupaj letno 26,6 milijona.

Štipendije za ženske v znanosti. Kariera in delo, Delo, 4.11.2016
Objavljen je razpis L'Oreala in Unesca za štipendije za raziskovalke mlajše od 35 let in v zadnjem letu doktorskega študija naravoslovja, biotehnike ali medicine, s slovenskim državljanstvom in stalnim prebivališčem v RS. V nacionalnem programu Ženske v znanosti so v zadnjem desetletju nagradili 28 znanstvenic.

Število /…/ brezposelnih se je oktobra v primerjavi s septembrom povečalo. ZRSZ, Delo, 5.11.2016
Tudi leto se je v septembru povečala brezposelnost, saj so se prijavili mladi po koncu študija. Oktobra je bilo registriranih brezposelnih 97.263, t.j. za 2,2% več od septembra, glede na oktober 2015 pa za 9,5% (desetino) manj. Najbolj se je znižalo pri tistih starih do 29. let in tistih s srednjo šolo. Iskalcev prve zaposlitve je med vsemi2 18,9%, za 11,6% manj kot oktobra 2015.
Med brezposelnimi je bilo 18,4% s terciarno (višjo/visoko) izobrazbo, za 3,1% manj kot oktobra lani. Na zavodu https://www.ess.gov.si/ poudarjajo, da je povpraševanje po terciarno izobraženih manjše od ponudbe, več jih diplomira na družboslovno-humanističnem področju, delodajalci pa iščejo več tistih s končanim študijem naravoslovja in tehnologije. Poleg tega se diplomanti zaposlujejo v storitvenih dejavnostih, kjer je v zadnjih letih manj možnosti.

Pokaži talent na hitrih zmenkih z gazelami. Na kratko, Dnevnik, 5.11.2016
http://www.uni-lj.si/karierni_centri/predstavitev_za_studente/studenti/
Za iskalce prve zaposlitve so Karierni centri UL pripravili srečanja s predstavniki hitro rastočih podjetij. Hitri zmenki bodo na FU UL 21.11. prej pa bodo za prijavljene pripravljalne delavnice.

Za javna dela na voljo 27 milijonov evrov. Na kratko, Dnevnik, 5.11.2016
Za programe javnih del zavoda za zaposlovanje bo v l. 2017 iz proračuna na voljo 27 milijonov.
Vanje se bodo lahko vključevali dolgotrajno brezposelni, prijavljeni na zavodih več kot eno leto. Ponudbe izvajalcev zbirajo območne službe zavoda. https://www.ess.gov.si/

Na vrhu nič novega, vodi SDS. Z.P., Delo, 7.11.2016
V anketi Dela Stik (N=1000, 3.11.) je - na vprašanje katero stranko bi volili - 12,5% izbralo opozicijsko SDS, sledita SMC in SD z dobrimi 9%, nato ZL z 7%, NSi s 5% in Desus – 4%; ostali so izbrali manjše neparlamentarne stranke. Tretjina se jih ni mogla odločiti za stranko, 15% pa jih ne bi šlo volit.
Na lestvici priljubljenosti so prvi trije B. Pahor, V. Bulc in T. Fajon, nato ministra G. Klemenčič in D. Židan ter M. Brglez. Med priljubljene, na 6. mesto je prišel I. Šoltes, zaradi nasprotovanja sporazumu CETA. Sledijo L. Mesec, L. Peterle, V. Tomič, . Han in na 11. mestu premier M. Cerar, pred M. Toninom, M. Hanžko in L. Novak, proti koncu pa Z. Jankovič, D. Mramor, Z. Jelinčič, K. Erjavec in J. Janša.

Najboljša T. Maze, B. Križaj še nedotakljiv. U. Šemrov, Dnevnik, 8.11.2016
Na spletnem portalu http://ski-db.com/ je po 200 najboljših alpskih smučark in smučarjev.
Med smučarkami je od naših najuspešnejša – 7. na svetu – T. Maze, 46. je M. Svet, 114. Š. Pretnar, 180. U. Hrovat in 199. N. Bokal.
Med smučarji je na 61. mestu B. Križaj, 128. J. Košir, 160. R. Petrovič in 200. J. Franko.

Odpuščenega predstojnika ne bo nazaj v službo. I. Ropac, Delo, 4.12.2016
Profesorju D. Ravnikarju, ki so ga po 23 letu vodenju inštituta http://www.mf.uni-lj.si/ odpustili, na delovnem sodišču Lj. ni uspelo dokazati da je bila odpoved nezakonita. MF UL je dokazovala, da je kršil obveznosti iz delovnega razmerja pri ravnanju s trupli in da je izdajal sporne račune z glavo fakultete. Z domnevnimi nepravilnostmi se ukvarja tudi tožilstvo.

Slovenci po kajenju pri evropskem vrhu. I.D., Dnevnik, 8.11.2016
Eurobarometer http://ec.europa.eu/COMMFrontOffice/publicopinion/index.cfm kaže, da je l. 2014 pri nas kadilo 30% starejših od 15 let, kar nas uvršča na 6. mesto v EU; največ kadi Grkov - 36%.
European health survey http://www.ehes.info/ je z anketami v sodelovanju z našim NIJZ http://www.nijz.si/ ugotovil, da je bilo v letih 2007 -2014 pri nas 25% kadilcev. V tem obdobju se je zmanjšalo število mlajših kadilcev, povečalo pa tistih starih 45-75 let.
Časnik objavlja še podatke o trošarini od tobaka (http://www.mf.gov.si/). L. 2007 je MF od teh izdelkov pobralo 302 milijonov evrov, l. 2015 pa 418 milijonov.

Najpogostejša moška imena. Surs, Delo, 4.11.2016
Statistični urad RS poroča, da so bila v Sloveniji 1.1.2016 najpogostejša imena za moške:
Franc – 25.083, Janez – 21.877 in Ivan – 18.322. (Za ženske pa Marija, itd., B.M.)

Slovenska ekipa zmagovita na iGEM. S.R.P. Delo, 3.11.2016
Na tekmovanju iz sintezne biologije http://2016.igem.org/ v Bostonu so mladi raziskovalci z mentorjem R. Jeralo, KI Lj. https://www.ki.si/ zmagali v eni od kategorij. Sodelovanje jim je omogočil 'Sklad Janka Jamnika za iskrive mlade v znanosti'.

20 let višjega strokovnega izobraževanja. MIZŠ, Šolski razgledi, 4.11.2016
Na slovesnosti ob dvajsetletnici višjega izobraževanja na Brdu pri Kranju je ministrica M. Makovec Brenčič http://www.mizs.gov.si/ izpostavila povezanost med izobraževanjem in gospodarstvom, inovativno odzivanje na trg in mednarodno vpetost. Poudarila je, da se diplomanti hitro zaposlijo. Zaslužnim je podelila častne znake. (- Glej tudi: http://www.skupnost-vss.si/ .)

Informacijski sistem eVŠ še učinkovitejši. MIZŠ, Šolski razgledi, 4.11.2016
Ministrica M. Makovec Brenčič je podpisala pogodbo o razvoju evidenčno-analitskega sistema eVŠ http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/evs/ . Izboljšali bodo npr. postopke e- prijave za vpis študentov. V tem sistemu se na podlagi evidence študentov, programov in visokošolskih zavodov zbirajo ključni podatki o našem visokem šolstvu.

Slovenščina še naprej edini učni jezik na univerzah. S. Merljak, Delo, 4.11.2016
Iz predloga novele Zakona o visokem šolstvu je ministrstvo http://www.mizs.gov.si/ umaknilo sporni del 8. člena o izvajanju pouka tudi v tujem jeziku, če je vpisanih v program več tujih študentov. Nato je matični odbor DZ potrdil predlog novele. Poslanci so govorili še o financiranju visokošolskih zavodov.

Javna uprava. Pogajanja. Vlada zavrnila sindikate – dogovor pod vprašajem. I.D., Dnevnik, 4.11.2016
Vlada je kljub nasprotovanju sklenila predlagati spremembe dveh zakonov o javnem sektorju – o plačah in o uslužbencih. Sindikati se zdaj odločajo ali bodo nadaljevali pogajanja o sproščanju še preostalih varčevalnih ukrepov. Vlada je sicer nekoliko popustila glede regresa, minister Koprivnikar pa je zavrnil zahtevo sindikatov glede omenjenih zakonov.

Na protestu tudi neenotnost med sindikati. K.B., SH., Delo, 3.11.2016
Shod najslabše plačanih v javnem sektorju, plačne skupine J, opoldne 3.11. v Lj., organizira sindikat Sviz, udeležili pa se ga bodo tudi člani drugih sindikatov iz KSJS http://www.konfederacija-sjs.si/ in ZSSS https://www.zsss.si/ .
Ne bo pa tam članov Sindikata uslužbencev plačne skupine J, ki ga je lani ustanovila Konfederacija slovenskih sindikatov KSS http://www.konfederacijasindikatov.si/ . S tem želijo opozoriti, da reprezentativni sindikati v zadnjih 20 letih niso zagovarjali interesov te skupine in so zato med krivci za plačne anomalije.

Plačne anomalije. Protest tistih, ki so plačani manj kot minimalno. S.H., B.H., Delo, 4.11.2016
Pred vlado je protestiralo 2500 delavcev iz najnižje plačne skupine v javnem sektorju. Od teh jih prejema 9000 manj od minimalne plače, hodijo po hrano na RK, je dejal govornik B. Štrukelj iz sindikata SVIZ, ki je shod organiziral, tudi predsednik sindikalne konfederacije KSJS. Ponovil je besede sindikalistke L. Jerkič: »Včeraj smo prosili, danes zahtevamo, jutri bomo vzeli.«
Na fotografiji T. Lombarja je premier iz kartona, ki si zatiska ušesa, zraven pa člani Policijskega sindikata Slovenije, z napisi, npr.: POSKUSI PREŽIVETI MESEC Z MINIMALCEM…
(Na fotografiji B. Velikonje, v Dnevniku, 4.11.2016 s shoda pred vlado ima večina oznake sindikata Sviz, veliko pa še napise, npr.: DOSTOJNO ŽIVLJENJE; BANKIR, UPRAVNIK, POSLANEC : ČISTILKA, HIŠNIK, KUHARICA? B.M.)
Minister B. Koprivnikar, je dejal, da se vlada pogaja, pričakujejo pa večjo odzivnost s sindikalne strani, dialog o konkretnih delovnih mestih. Glede plač-ne skupine J še ni ocene, koliko sredstev bo treba za odpravo anomalij. Napovedal je vsaj delno odpravljanje varčevalnih ukrepov, če sindikati ne bodo vztrajali na odpravi vseh.

UM. Sistemizacijo bo izpodbijal po sodni poti. Peter Rak, Delo, 3.11.2016
Po novi sistemizaciji delovnih mest na rektoratu UM je A. Vidonja stal brez funkcije pomočnika glavnega tajnika univerze. Brez delovnega mesta je ostala tudi T. Ujčič, ki je skupaj s kolegom obtožila mobinga (tedanjega gl. tajnika UM) T. Lorenčiča, ki je tako sistemizacijo predlagal.
Rektor UM I. Tičar je po sestanku z sindikatom VSS na UM obljubil, da bo obema ponudil novi delovno mesto. K. Vidonja take ponudbe ne sprejema in se bo obrnil na sodišče.
J. Javornik Krečič, VSS, pravi, da so v preteklosti odpuščenim ponudili slabše delovno mesto.
Na dva poziva sindikata Sviz k odstopu so z rektorata sporočili, da gre za destruktivne pozive.

Vinku Dolencu sodišče zamrznilo premoženje. I. Ropac, delo, 3.11.2016
Nevrokirurgu V. Dolencu, ki ga je sodišče v Izraelu obsodilo zaradi neuspele operacije v UKCL na milijonsko odškodnino pacientu, je sodišče v Lj. začasno zamrznilo premoženje. Zdaj čaka na odločitev višjega sodišča. V tej zadevi je pred časom Ustavno sodišče RS ugotovilo, da so bile kršena procesna jamstva.
V. Dolenc je pred časom svoje premoženje zavaroval s t.i. nepremičninskim dolgom, nato so mu očitali goljufijo, a sta bila z odvetnikom pravnomočno oproščena.

Rešen grob pomembnih Slovencev. Ignacij Voje, Pisma, Delo, 4.11.2016
Na Žalah v Lj. je bil obnovljen grob Gojmira Kreka (1840-1905), slavistu, profesorju na univ. v Gradcu in Gregorju G. Kreku (1875-1942) pravniku, skladatelju, akademiku, profesorju in rektorju UL. https://sl.wikipedia.org/wiki/Krek Za to so poskrbeli novi najemniki groba, ki so v obnovljeno grobnico pokopali J. Petkoviča (1919-2003), veletrgovca.

Oktober 2016

Mladi raziskovalci. Pomladili so našo znanost. J. Kontler S., Delo, 27.10.2016
Proslavo od 31-letnici programa mladih raziskovalcev so pripravili SAZU, ARRS in ministrstvo MIZŠ.
Ob prisotnosti predsednika države so se spomnili snovalcev programa (Erik Vrenko, Boris Ferlec), v katerega je bilo od 1985 vključenih 7741 naših podiplomcev; od teh je okoli 5000 doseglo doktorat.

Novi doktorji znanosti. Delo, 27.10.2016
Na UL je 12 doktorjev znanosti – od tega 7 doktoric - promoviral https://www.uni-lj.si/doktorska_sola/promocije_doktorjev_in_doktoric_znanosti/ prorektor UL M. Čopič
in sicer 4 z EF UL in 8 z Teof UL.

Raziskovalno delo za doktorje. Kariera in delo, Delo, 28.10.2016
Nacionalni inštitut za biologijo (NIB http://www.nib.si/ ) bo zaposlil mlade doktorje znanosti z različnih področij v morski biološki postaji Piran ter na odd. za biotehnologijo in sistemsko biologijo, za genetsko toksikologijo in biologijo raka ter za raziskave organizmov in ekosistemov. Sredstva bo dobil iz razpisa za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere 2.0.

Spet milijoni za razvoj kadrov. jpš, Dnevnik, 29.10.2016
Objavljen je razpis http://www.sklad-kadri.si/ za sofinanciranje kompetenčnih centrov v malih/srednjih podjetjih. V programu usposabljanj, ki krepijo poklicne kompetence in konkurenčnost zaposlenih in gospodarstva, je bilo med 2010 in 2015 povezanih 300 podjetij in 14.500 zaposlenih. Poudarek je na vodstvenih, prodajnih in mehkih kompetencah, na novih znanjih trženja, dizajna, uvajanja sprememb, ekologije, digitalizacije…

Zaposljivost mladih. Neprecenljivih 7 minut z lovci na mlade kadre. J.P.Š., Dnevnik, 29.10.2016
Študenti in diplomanti UL se bodo lahko srečali s predstavniki hitro rastočih podjetij, (Dnevnikovih) gazel, 21.11. 2016 na FU UL. Hitre zmenke organizirajo Karierni centri UL http://www.uni-lj.si/karierni_centri/predstavitev_za_studente/delodajalci/ .

Poznejše upokojevanje: Starejši na bolniške, mladim pa /…/ I.D. , N.K., Dnevnik, 29.10.2016
Pokojninska zakonodaja iz l. 2013 je prinesla podaljševanje pokojninske dobe pri ženskah, višjo starost upokojevanja, a tudi več bolniških odsotnosti, ugotavlja zavod za zdravstveno zavarovanje http://www.zzzs.si/ . Delovnih mest zato ni več, saj jih tem času nadomeščajo mladi v nestalnih oblikah dela. Odhod v pokoj vse bolj udari po žepu, saj se je razmerje plač in starostnih pokojnin od 2006 od 68,9% znižalo na 60,2% v 2015.

Vsak tretji brezposelni je star več kot 50 let. I.D., Dnevnik, 29.10.2016
Na brezposelnost in nizko delovno aktivnost starejših pri nas opozarja poročilo OECD.
Po stopnji zaposlenih tistih od 55 do 64 let - 35,4% - smo predzadnji v EU28; povprečje je 51,8%. V tej starostni skupini je pri nas že 85% upokojenih, največ v EU. Med tistimi, ki delajo, jih 37% meni, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje, v EU pa 27%.

Lek prejemnik priznanja top 10 za izobraževalni menedžment. ABC, Svet kapitala, Delo, 20.10.2016
Med podjetji, ki sistematično vlaganje v izobraževanje zaposlenih sta Planet GN in inštitut Sofos za letos zbrala tovarno Lek. Tam zaposleni so se v 2015 povprečno izobraževali 9 dni, znotraj ali zunaj podjetja, t.j. 14% več kot leto prej; sredstva za ta namen pa so se povečala za 40%, saj se zavedajo, da je prihodnost odvisna od razvijanja talentov, pravi F. Bašanović, izobraževalni menedžer Leka.

Protest javnih uslužbencev. STA, N.B., Dnevnik, 28.10.2016
Shod zaposlenih z najnižjimi plačami napoveduje za 3.11. pred poslopjem vlade (Gregorčičeva, Lj.) Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS http://www.konfederacija-sjs.si/. S protestom bodo opozorili, da s svojimi plačami ne morejo živeti.

Plačne anomalije. Spregledani v javnem sektorju pred vlado /…/ S.H., Delo, 28.10.2016
Pred mesecem dni so pred vlado protestirale pomočnice vzgojiteljic zaradi plač – 600 evrov neto.
Zdaj napovedujejo shod na Gregorčičevi delavci v javnem sektorju iz plačne skupine J. Čistilke, hišniki, računovodje, administratorji, oskrbovalci, tehnični in podobni delavci pričakujejo, da vlada izpolni obljubo in po 7 letih zviša plače. Protest bo podprla sindikalna konfederacija KSJS z Svizom, sindikat VIR, sindikat delavcev v pravosodju, policijski sindikat PSS, sindikat zdravstva in socialnega varstva.
Sindikat zdravnikov Fides pa za 8.11. napoveduje belo stavko, z delom 40 ur na teden.

Dve tretjini s podpovprečno plačo. Kariera in delo, Delo, 28.10.2016
Lani, 2015, je v Sloveniji 63% zaposlenih imelo neto plačo nižjo od povprečne.
(- Povprečna neto plača je bila lani 1013 evra, za odstotek višja kot leto prej. http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5759, B.M.)

Po varčnosti pri vrhu EU. I.D., Dnevnik, 29.10.2016
Slovenska gospodinjstva so po stopnji varčevanja v EU tretja, za Švedsko in Nemčijo.
V L. 2015 so od svojih razpoložljivih sredstev 14,8% namenila za varčevanje, povprečno EU28 pa 10,1%. O teh sredstev so 50% v gotovini in vlogah, četrtina v delniškem kapitalu, ostala četrtina pa zavarovanja in pokojninska varčevanja – 17%, vrednostni papirji 5,6% ter posojila (drugim) – 1,7%. Lani so naša gospodinjstva imela na boljo 2,5% več denarja kot v 2014, znesek finančnih obveznosti pa je bil skoraj enak. Večino obveznosti gospodinjstev so posojila - 88% = stanovanjska 62% + potrošniška 23%. Delež posojil v razpoložljivem dohodku naših gospodinjstev v l.2014 je bil 8,7% in glede tega smo na drugem mestu po zadolženosti med državami EU.

Socialna vključenost prebivalcev /…/. Surs, Delo, 28.10.2016
Statistični urad je ugotovil, da jih je med prebivalci Slovenije, starimi 16 let in več vključeno v naslednje dejavnosti (možnih več): tedensko druženje s prijatelji- 55%, neorganizirana prostovoljna dela – 55%, ogled kulturne/zgodovinske znamenitosti – 44%, obisk kina – 37%, obisk športnih dogodkov – 32%, itd.

Futuristični perspektivni poklici. Kariera in delo, Delo, 28.10.2016
Med perspektivnimi poklici Visual Capitalist http://www.visualcapitalist.com/ »
našteva strokovnjake s področja nevrotehnologije, urejevalce pametnih domov, oblikovalce virtualne resničnosti, svobodne profesorje, mestne kmete, zbiralce podatkov, strokovnjake s področja nanomedicine, inženirje s področja 3D tiskanja, inženirje zračne pošte in osebne trenerje zdravja.«

Nova evropska vesoljska politika. S.R.P., Delo, 27.10.2016
EU bo vesoljske programe v obdobju 2014 - 2020 vložila 12 milijard evrov. Spodbujala bo uporabo sistema Galileo, razvijala bo medvladne komunikacije GovSatCom, izstrelila 30 satelitov in podpirala vesoljsko industrijo.

Doberdob s spomenikom našim vojakom piše zgodovino. B. Močnik, Delo, 27.10.2016
V vasi na goriškem Krasu, kjer so se med 1. sv. vojno spopadali vojaki dveh monarhij sta predsednika Italije in Slovenije odkrila prvi spomenik slovenskim fantom, padlim na soški fronti. Oba sta poudarila pomen negovanje spomina in sodelovanja narodov za prihodnost. Zamisel V. Klavore, kirurga in pisca knjig o tej fronti so podprli kulturniki iz Gorice in domačini, spomenik pa je delo arhitekta J. Ceja.
(Glej besedilo pesmi na spomeniku: http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/doberdob-v-spomin-opomin in tudi 'Poglede' www.nsdlu.si: Pot v skupno prihodnost, Mladina, 28.9.2016. B.M.)

S simbolnim pokopom poravnali dolg do žrtev. R. Ivelja, Dnevnik, 28.10.2016
V spominskem parku Dobrava pri Mariboru so simbolično pokopali po vojni pobite v Hudi jami. Katoliški pogreb pa je vodil mariborski nadškof. V skupinskem grobu je zdaj 500 posmrtnih ostankov ljudi, še kakih 3000 pa jih bodo tja prenesli v prihodnjih mesecih. Prisoten je bil državni vrh, prišlo je tudi do 2000 Hrvatov in predsednica sosednje države. https://hr.wikipedia.org/wiki/Barbarin_rov

Kako zdravo živimo Slovenci? U. Rus, Dnevnik, 24.10.2016
Še vedno uživamo preveč maščob in sladkorja in premalo zelenjave, predvsem socialno-ekonomsko šibkejši. Višjo telesno težo od priporočene ima 67% moških in 42% žensk, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje http://www.mz.gov.si/ . Staranje prebivalstva veče število obolelih s sladkorno – 7% prebivalcev ima to kronično bolezen. V zadnjih 10 letih je pri moških 40% več raka, pri ženskah pa 30% več. Telesno aktivnih je dokaj redno 5% odraslih; vedno več se gibljejo ženske, mlajši in bolj izobraženi. 22% odraslih pa ni nikoli telesno aktivnih.

Največ zdravja v Domžalah, najmanj v Šentilju. M. Zupančič, Delo, 26.10.2016
Z analizo 35 kazalnikov zdravja v 211 občinah je inštitut http://www.nijz.si/ ugotovil, da so ljudje najbolj zdravi v razvitih občinah v osrednji Sloveniji – v Domžalah, Medvodah in Radovljici, najmanj pa v občinah na severovzhodu – Šentilj, Puconci in Podvelka. Razlike so tudi v umrljivosti in samomorilnosti; l. 2011 -2013 je v Domžalah tako umrlo 18 oseb, v Šentilju pa 49.
Zdravja je več tam, kjer so ljudje bolj izobraženi, kjer je več dobrih zaposlitev, pomembna pa je tudi kultura, etnična sestava in dostopnost zdravstvenih ustanov.

Najstrastnejši kavopivci. Boljšji trg, Nedeljski, 26.10.2016
Lestvico držav, kjer popijejo največ kave objavlja visokonakladni tednik. (Vira ne navaja.)
Vodi Finska pred Norveško in Nizozemsko. Slovenija je na 4. mestu - s 6,1 kg porabljene surove kave pred Avstrijo in Srbijo! Sledi Danska, Nemčija in Belgija, na 10. mestu pa je – Brazilija.

Slovenci smo zadovoljni s spolnim življenjem, a nismo pretirano drzni. T.B., Dnevnik, 25.10.2010
Med tisto veliko večino, ki pravijo, da imajo spolne odnose, le-te ocenjuje kot odlične 31% in kot dobre še 39%, kot povprečne pa 21%. Le 2% je naklonjenih drznejšim vlogam v postelji; prav toliko kot je tistih, ki pravijo, da odnosov nimajo. Tako je pokazala Durexova raziskava v Sloveniji. (- Vzorec ni naveden, prav tako rezultati niso ločeni za M/Ž); prim. http://www.durexusa.com/about/global-research . B.M.)

Domači izletniki na enodnevnih izletih. Surs, Delo, 22.10.2016
Potniki slovenskih potovalnih agencijah so v l. 2015 bili najpogosteje na enodnevnih izletih :
v Sloveniji – 41%, Italiji – 20%, Avstriji – 21, na Hrvaškem – 13% in v drugih državah – 5%.

Ograje. C.R., Delo, 22.10.2016
Na meji s Hrvaško je postavljena 'tehnična ovira' v dolžini 183,5 km, zaenkrat od Razkrižja do Dragonje. Bodečo žico postopno nadomeščajo s panelno ograjo. Gre za začasen ukrep za primer ponovitve množičnih migracij pravijo na http://www.mnz.gov.si/ .

Preprečevanje nasilja v družini. B. Hočevar, Delo, 25.0.2016
P 8 letih je bil spremenjen zakona o preprečevanju nasilja v družini, po priporočilih strokovnjakov in izkušnjah na terenu. Statistika sicer ugotavlja zmanjševanje primerov takega nasilja, ki so ga obravnavali policisti - l. 2012 jih je bilo 3453, lani pa 2782; na sodiščih je bilo izrečenih 481 obsodilnih sodb, 17 varnostnih ukrepov in 23 vzgojnih ukrepov. Vendar pa le 16% žensk, ki doživi nasilje partnerja, to tudi prijavi.

Inovacije, ki pomagajo drugim in rešujejo svet. H. Kocmur, Nedelo, 23.10.2016
http://www.mgrt.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/2159/10854/3c5970be0b90584c31fd300e6ed585cc/ Na finalu Turnirja socialnih inovacij v Lj. je sodelovalo 14 najboljših izmed 270 socialnih inovatorjev, tudi slovenskih. Organizatorka A. Slavec, EFUL pravi, da bo preko razpisov gospodarskega ministrstva do l. 2018 za nastajanje socialnih podjetij in mladinskih zadrug na voljo 1,9 milijona evrov nepovratnih sredstev EU.

Odpadna elektronika. U.Š.K., Dnevnik, 26.10.2016
Znanstvenik Nejc Hodnik je s sodelavci na KI Lj. www.ki.si odkril nov način okolju prijazen način recikliranja žlahtnih kovin, ki so elektronskih napravah. Finančno ga je podpirala agencija za raziskovanje ARRS. Zdaj pa pričakuje da bodo odkritje vključili v predelovalno industrijo; o tem bodo izobraževali tudi študente na FKKT UL.

Dela dve tretjini dijakov in študentov. Inšpektorat bi /…/ delo omejil. I.D., Dnevnik, 24.10.2016
Med l. 2009 in 2012 je študentsko delo opravljalo 2/3 vseh dijakov in študentov, sta z raziskavo ugotovila FDV UL in zavod Proštudent.
Narašča nezakonito delo preko napotnic, opozarja Inšpektorat za delo, ki pa je l. 2015 ugotovil le 14 kršitev določb o delu otrok in mladine, nekoliko manj kot leto prej. Za preprečevanje zlorab predlaga ureditev študentskega dela po vzoru dela upokojencev, z omejitvijo ur in dohodka.
Glej tudi: https://www.mojedelo.com/studentsko-delo

UP. Profesorji ponovno zaposleni, a učili ne bodo. U.Š.K., Dnevnik, 25.10.2016
Delovno sodišče v Kopru je odločilo, da mora UP https://www.upr.si/sl/ povabiti nazaj tri od 12 profesorjev, ki so jim je rektor odpovedal zaposlitev zaradi odcepitve ZRS Koper http://www.zrs-kp.si/. UP bo tej odločitvi ugovarjala. Njihova delovna mesta so medtem zasedli drugi predavatelji, zato bodo opravljali druga dela. Na agenciji za visokošolsko kakovost http://www.nakvis.si/ razmišljajo o izredni evalvaciji programov na UP.
Marušič odpuščenim po 5 tisočakov na dan. STA, S.K., Dnevnik, 22.10.2016
Če na UP ne bodo trem profesorjem, ki so nedavno dobili odpoved, a jo bodo morali po odločitvi sodišča preklicati, zagotovili takega pedagoškega dela kot pred tem, bodo morali za vsakega plačati 5000 evrov kazni na dan. Na UP so napovedali, da bodo tudi ostalim preklicali odpovedi zaposlitve.

UM. Po prijavi mobinga jim grozi odpoved. P. Rak, Delo, 26.10.2016
Dva pomočnika glavnega tajnika UM – A. Vidonja in P. Ujčič, ki sta svojega predstojnika T. Lorenčiča prijavila zaradi mobinga (nadlegovanja) bosta kot kaže ostala brez službe. Njuni delovni mesti se ukinjata z reorganizacijo rektorata. https://www.um.si/univerza/predstavitev/Strani/default.aspx .Inšpektor za delo ugotavlja, da za take posege nista izključno pristojna rektor in glavni tajnik. Nenavadno je tudi, da je T. Lorenčič postal pomočnik za promocijo univerze, njegova vodja kabineta, ki so ji tudi očitali mobing, pa pomočnica za kakovost. Rektor I. Tičar zagotavlja, da bo poskrbljeno (tudi) za dva omenjena zaposlena, ki sta prijavila mobing.

Plače menedžerjev in nadzornikov ne odražajo nujno rezultatov. S. Kos, Dnevnik, 22.10.2016
Primerjava donosnost delnic velikih podjetij, zavarovalnic ipd. in prejemkov njihovih uprav in nadzornih svetov (NS) je pokazala, da plače ne odražajo nujno tudi (ne)uspešnosti. Povprečen predsednik uprave dobil med 2013-2015 letno 190.074 evrov bruto, predsednik NS pa 13.359 evrov. Precej več od povprečja so dobivali tudi v podjetjih, ki so imela izgubo, npr. Gorenje, Mercator. Problem je določanje variabilnega dela, nadzorniki pa se pritožujejo na davčno obremenitvijo plač.
Podatki: Delotte, združenje nadzornikov Slovenije.

Glavni priznanji Daretu Valiču in Učenim ženskem. P. Rak, Delo, 24.10.2016
Na festivalu gledališčnikov http://www.borstnikovo.si/ je dobil Borštnikov prstan igralec D. Valič, za najboljšo predstava pa je strokovna komisija izbrala Molierove Učene ženske v režiji J. Lorencija in izvedbi SLG Celje in MG Ptuj.

Habsburžani v Ljubljani. žir, Dnevnik, 24.10.2016
Člani viteškega reda sv. Jurija, dinastičnega reda hiše Habsburg-Lotaringen, so se sestali v Lj. Izpred Uniona so v uniformah s konjenico in kočijo odšli na Kongresni trg. (- Pred nekdanjim kranjskim deželnim dvorcem jih je v uniformah ob plehmuski slikal J. Gasar.) Na maši v bližnji uršulinski cerkvi so umestili nove viteze, potem pa se znova sprehodili mimo mestne hiše in čez Čevljarski most do Mestnega muzeja…

Nadškofija ni upravičenka do Baragovega semenišča. T.P., Dnevnik, 26.10.2016
Ministrstvo za kulturo je odločilo o okrogli Plečnikovi stavb, imenovana Akademski kolegij, v kateri je študentski dom, Pionirski dom, gledališče SMG (- in Festivalna dvorana). Ljubljanska (nad)škofija, ki je stavbo zahtevalo, ni bilo – pred 2. sv. vojno – njen lastnik, pač pa takratno semenišče, ne škofija, je po 24 letih denacionalizacijskega postopka ugotovilo ministrstvo http://www.mk.gov.si/ .

Pred 25 leti je Slovenijo zapustil še zadnji vojak JLA. K. Bulatovič, Delo, 26.10.2016
Na državni proslavi ob Dnevu suverenosti 25.10. je premier M. Cerar v Kopru poudaril, da nam država ni bila poudarjena in da se je RS v zadnjih letih gospodarsko in politično stabilizirala; tudi položaj mladih se z nižanjem brezposelnosti izboljšuje. Največji izziv je staranje prebivalstva in skrb za zdravstveni in socialni sistem. Ključni evropski izziv pa ostajajo migracije.

Anketa dela. Pokop žrtev 2. sv. vojne je pomembna gesta. Z.P., Delo, 24.10.2016
V spletni anketi Dela Stik (13.10., N=558) so spraševali o žrtvah vojne, povojnih grobiščih, o prenosu kosti iz Hude jame, o partizanih in domobrancih.
Večina 70% ni prepričana, le 2% pa je, da bo s pokopom v Mariboru dosežena tudi sprava zaradi med/po-vojnih dogodkov, 20% meni 'morda' in 8% jih 'ne ve'. Za večino – 43% odkrivanje teh grobišč ni pomembna tema, za 32% pa je pomembna. Pač pa je za večino – 48% pomembno, da vsaka žrtev iz 2. sv. vojne dobi svoj grob, za 24% to ni pomembno, 28% pa jih je označijo 'neodločen' in 'ne vem'.
Glede tega, kakšen odnos imajo do partizanstva oz. domobranstva jih je 'neodločenih' skoraj tretjina, sicer pa jih je manj naklonjenih domobranstvu. Do njega ima zelo pozitiven odnos 10%, do partizanstva pa 65%. Nekaj manj – 60% jih domobranstvo ocenjuje kot negativno, partizanstvo pa le 9%. To razmerje (1:3:6) po mnenju Z. Potiča tudi pojasnjuje, zakaj na Slovenskem še ni sprave.

Za mladega raziskovalca 30.000 evrov letno. L.P., Delo, 20.10.2016
'2000 mladih raziskovalcev do l. 2000. je bil cilj programa, ki se je začel l. 1985. Do zdaj je od 7570 vključenih MR pridobilo 4987 doktorski naziv, torej je bil uspešen, ugotavlja agencija ARRS. https://www.arrs.gov.si/sl/analize/publ/inc/ARRS_MR30_zbornik.pdf
Lani je za MR namenila 17,7 milijonov evrov, 30.000 evrov za vsakega od trenutnih 577.
ARRS ugotavlja, da se jih letno lahko zaposli okoli 200, od tega 100 v raziskovalnih/visokošolskih organizacijah, 50 v gospodarstvu in 50 v drugih organizacijah. Približno 60 usposobljenih MR je brezposelnih, relativno največ v humanistiki, biotehniki in družboslovju.

Novi doktorji znanosti. Delo, 20.10.2016
Na UL sta rektor I. Svetlik in prorektor G. Turk promovirala 25 dr. znanosti, in sicer:
FS 5, NTF 5, FSD5 in PeF 8. (- To je bila le ena od novic o promocijah na UL v oktobru 2016, glej https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2016_10/ , B.M.)

Laboratorij, rojstno mesto napredka. J. Bratanič, Svet kapitala (Delo), 21.10.2016
Po podatkih Evropskega patentnega urada je Slovenija po številu prošenj za podelitev patenta EU v 2015 na 19. mestu, med 38 državami. Inovacijsko so pri nas najmočnejša podjetja s področja digitalnih komunikacij, organske kemije, električnih strojev in aparatov, farmacije, računalniške tehnologije itd., med podjetji pa npr. Akrapovič z izpušnimi sistemi, Pipisptrel z ultralahkimi letali, Outfit Z z aplikacijami za telefone, Plastika Skaza, Kolektor, Hidria id.

Japonci bodo v Sloveniji odprli tovarno industrijskih robotov. N.G., M.J., Delo, 21.10.2016
Yasakawa Electric Corporation http://www.yaskawa.co.jp/ s 15.000 zaposlenih bo pri nas postavila novo evropsko tovarno robotov. H. Kosler, direktor dveh podružnic Yasakawa v Ribnici pravi, da bodo sodelovali tudi z našimi znanstveniki, zaposlili bodo 200 tehnikov in inženirjev. »Vlagali bomo tudi v tehnično inteligenco«.
Investicijo bo podprla tudi naša država, ki si prizadeva pridobiti še 5 drugih t.i. greenfield investicij, med njimi avtomobilskega giganta Magne.

Šumi še najmanj dve leti parkirišče. M. Jesenšek, Delo, 20.10.2016
Stavbo nasproti Drame, sredi Lj., v kateri je bila nekdaj tovarna sladkarij, v 70., 80. in 90. letih pa znameniti lokal 'alternativcev' http://www.mladinsko.com/data/upload/sumi_in_sumijevci.pdf , so podrli že pred desetletjem, zadnji dve leti pa je tam parkirišče. Župan Z. Jankovič je zdaj napovedal, da bodo 15 let po porušitvi tam zgradili poslovne prostore in luksuzna stanovanja. Glede investitorja so možnosti odprte, pravijo pri KD Group, ki je (posredno) lastnik zemljišča in ima za gradnjo dovoljenje občne (MOL).

Delovno razmerje. Ideja o odpuščanju zaradi nezaupanja še ni mrtva: menedžerji za, sindikati proti.
M. Pušnik, Dnevnik, 18.10.2016
Ministrstvo za delo je predlagalo (glej spodaj), da bi uzakonili možnost odpovedi pogodb o zaposlitvi, če delodajalec delavcu ne zaupa več oz. če pride do medsebojnega neujemanja. Temu nasprotujejo sindikati (ZSSS, SVIZ, vseh konfederacij), ki se bojijo, da bodo delavci prepuščeni razpoloženju svojih šefov in bi bilo tako konec zaposlitev za nedoločen čas. Zdaj se s predlogom ukvarja delovna skupina. http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/dpd/21_03_2016_Dostojno_delo_final.pdf

Razveze /…/. Surs, Delo, 20.10.2016
Statistični urad je ugotovil, da se število ločitev povečuje. Na 1000 sklenjenih zakonskih zvez je bilo l. 1955 le 82 razvez, l. 1975 (zaokroženo) 143, l. 1995 že 192 in lani 377.

Obtoženi dekan ne razume obtožnice. T. Klipšteter, Dnevnik, 19.10.2016
Nekdanji glavni tajnik UM B. Brumen, dekan FT UM, je na sodišču zaradi očitka, da je l. 2009 in 210 zlorabil položaj in omogočil zimske počitnice vodilnim na UM in njihovim gostom. Soobtožen je D. Račič, tedanji prokurist Uni-gostinstva. Na to se je odzval I. Rozman, takratni rektor in zatrdil, da je 'vedno smučal na svoj račun' in to dokazoval z dokumenti.
V drugi zadevi pa Brumnu očitajo, da je izstavil lažne interne obračune MF UM za uporabo prostorov in strokovnih služb rektorata.

Dostopna univerza. ŠOUL. Dnevnik, 21.10.2016
V promocijskem besedilu za Od konca poletja Študentski kampus obiskalo že več kot 25.000 študentov vabi ŠOU v Lj. tudi na prireditve ob 20. obletnici Društva študentov invalidov Slovenije. http://www.dsis-drustvo.si/. Na okrogli mizi bodo predstavili podporo UL in ŠOU študentom s posebnimi potrebami, nastanitev, socialo in vključevanje, tutorstvo in karierni razvoj. (Glej tudi: http://www.sou-lj.si/sites/default/files/brosura2017-zasplet.pdf , B.M.)

Tina Maze, najboljša slovenska alpska smučarka vseh časov. U. Šemrov, Dnevnik, 21.10.2016
Črnjanka T. Maze (*1983) se je kot dijakinja gimnazije Ravne na K. uvrstila v smučarsko B-reprezentanco in na prvi FIS tekmi zmagala skupaj z J. Kostelič. L. 2002 je prvič zmagala na tekmi svetovnega pokala in predlani zbrala 2414 točk svetovnega pokala. Zdaj se je odločila končati svojo športno pot. https://sl.wikipedia.org/wiki/Tina_Maze Letos je tudi diplomirala na PeF UM in postala profesorica razrednega pouka. Zadnje leto je komentirala smučanje na TV Eurosport. Doslej je bila uspešna pri sponzorjih, s katerimi ima pogodbe do olimpijade 2018.

Površina gozda. Surs, Delo, 15.10.2016
Slovenijo zarašča gozd, ugotavljajo statistiki. L. 1995 je bilo 54,2% površine RS poraščene z gozdom, dvajset let kasneje, l. 2015 pa 58,3%.

Tujci niso čista eksotika. (G. Utenkar), Nedelo, 16.10.2016
Naše univerze niso več tako zaprte za tujce. Na UL je zaposlenih 79 tujih državljanov, še 637 pa je gostujočih, na izmenjavah. Na UM je zaposlenih 14 tujcev, največ iz Avstrije, 13 raziskovalcev in 1 predavatelj ter še 63 gostujočih raziskovalcev. Na UP jih dela 25, 5 iz Italije, po 4 iz ZDA in Srbije itd. Na UNG je zaposlenih 33 tujcev iz 11 držav, od tega 13 Italijanov, 4 Kitajci itd.

UM. Nov zakon za (pres)tare šefe. T. Klipšteter, Dnevnik, 15.1.2016
Na EPF UM akademski zbor podpira D. Kračuna, ki pa zaradi upokojitve po ZUJFu ne more prevzeti dekanstva. Predčasen zaključek mandata se obeta tudi rektorju UM I. Tičarju.
Na ministrstvo za upravo so pripravili nov zakon o plačah v javnem sektorju, ki naj bi omogočal univerzitetnim veljakom iztek mandata tudi po izpolniti pogojev za upokojitev. Soavtor je N. Brezovar, zdaj državni sekretar http://www.mju.gov.si/, ki je lani pripravil pravno mnenje o (ne)upokojitvi rektorja; UM je zanj zasebnemu IJU http://www.ijupf.si/ plačala 12.000 evrov.
Sindikalistka S. Sternad, VSS EPF UM, pravi, da so podobno zakonsko spremembo lani zavrnili zaradi pripomb sindikata; ni prav, da bi imeli poslovodski delavci z mandatom več pravic kot drugi zaposleni.

Sporne pogodbe. Sojenje Marušiču prestavljeno. STA, Ju.P., Delo, 18.10.2016
Koprsko tožilstvo je obtožilo D. Marušiča, rektorja UP in odvetnika V. Cugmasa, da sta sklenila sporno pogodbo o pravnem svetovanju v višini 94.000 evrov oz. 2000 evrov mesečnega pavšala. Sojenje je bilo preloženo; D. Marušiču so prepozno vročili vabilo, (njegov) odvetnik pa je imel službene obveznosti.

Pokojnine. Sindikati: Ukrepi bi pahnili ženske v revščino. I. Dernovšek, Dnevnik, 15.10.2016
ZSSS zavrača predloge v beli knjigi http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/dpd/2Bela_knjiga_o_pokojninah.pdf o pokojninah, zlasati dvig upokojitvene starosti na 67 let, podaljšanju pokojninske osnove na 34 let, ukinjanju ugodnosti za starševstvo, delo pred 18 letom in odpravo predčasnega upokojevanja; z dvigom starosti za vdovsko pokojnino bi to znižalo pokojnine prihodnjih upokojenk.
Gre le za strokovni dokument za javno razpravo pravi o A. Rangus http://www.mddsz.gov.si/ ; s socialnimi partnerji tečejo od julija pogovori o zakonskih ukrepih, ki bodo sprejeti l. 2020 in bodo zaživeli po l. 2040. Za T. Čerin, GZS, pa zaostritev pogojev za ženske ni sporna, saj živijo dlje, zato je poenotenje pogojev smiselno in skladno s trendi v EU.

Javnost ni naklonjena /…/ stavki zdravnikov. Z. Potič, Delo, 17.10.2016
V anketi Dela stik (13.10., N= 558) je (od sindikata Fides za november napovedano) stavko podprlo 20% respondentov, 62% pa ne. Stanje v našem zdravstvu jih je 22% ocenilo kot zelo slabo, 44% kot slabo, 23% niti/niti in le 10% kot dobro. Boljše mnenje oz. izkušnje so imeli glede nakupov zdravil v lekarnah – 8% slabe, 28% niti/niti in kar 61% dobre.

Vox populi. Ocene politikov. M. Roglič, Dnevnik, 17.10.2016
V anketi Ninamedie (13.10., N=700) je na vprašanje, kako bi volili 'v nedeljo', največ respondentov odgovorilo z 'ne vem' – 23% in 'ne bi volil' – 20%. (- Zaokrožil B.M.) Med strankami jih je največ označilo SDS – 14%, druga je SD – 12%, SMC – 10%, Združena levica 8%, NSi -8%, Desus – 4%, SLS – 2% in Zavezništvo(AB) – 1%.
Na lestvici politikov vodita B. Pahor in V. Bulc, ki pa se jima ocena niža, na 3. mestu je zdaj T. Fajon, pred D. Židanom, sledijo M. Brglez, G. Klemenčič, N. Cerar, L. Peterle, Z. Jankovič, I. Šoltes, L. Novak, B. Dobovišek, M. Tonin, V. Tomić, L. Mesec, A. Kopač Mrak, K. Erjavc, J. Veber, M. Han, F. Bogovič A. Bratušek in V. Gorenak.

Predsednik Pahor v Vatikanu. Papež je bil ljubezniv, glavna tema sprava.
T. Hočevar, Delo, 18.10.2016
Po 20 letih je Vatikan obiskal predsednik RS in prvič tudi zavod Slovenik http://sloveno.blogspot.si/ . Poglavarja Katoliške cerkve https://sl.wikipedia.org/wiki/Rimskokatoli%C5%A1ka_cerkev je povabil na obisk in se z njim pogovarjal, predvsem o spravi, v kontekstu krize EU in o tem kako nagovoriti mladino za prihodnost v miru in sožitju. T.H. piše, da v tem dialogu ni bilo zaslediti vprašanj odnosov med državama, niti o obdobju, v katerem je »Vatikan dvakrat obglavil obe slovenski nadškofiji«.

Frankfurtski knjižni sejem. Knjige, veliko knjig in še več knjig. I. Bratož, Delo, 18.10.2016
Na 68.mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer s knjigami trgujejo od 1462 pričakujejo 275.000 udeležencev. Častni gostji sta Nizozemska in (belgijska) Flandrija. Največ knjig sicer izdajo v ZDA, na Kitajskem, v Nemčiji, na Japonskem in v V. Britaniji. Po 7 letih se spet dviga prodaja tiskanih knjig, , elektronskih pa 2% manj.
Slovenska agencija za knjige http://www.jakrs.si/ je predstavila revijo za promocijo naše kulture http://www.culture.si/en/Sinfo_Magazine, prevode naših avtorjev, založbe MK in CZ svoje kataloge, z gostoma J.B. Frelihom in M. Deklevom, založba Beletrina pa platformo Versepolis, spletno povezavo pesniških festivalov v 12 državah.

Prebivalci /…/, ki niso odšli na /…/ potovanje. Surs, Delo, 11.10.2016
Statistični urad je ugotovil delež prebivalcev Slovenije, starih 15 let in več, ki v l. 2015 niso odšli na zasebno potovanje. Največ – 53% jih ni odšlo iz finančnih razlogov, 34% iz zdravstvenih, 19% zaradi delovnih obveznosti, 7% zaradi družinskih obveznosti; 18% pa jih ni imelo potrebe po potovanju.
(V anketi je bilo možnih več odgovorov, zato seštevek presega 100%.)

Rektorjevi dopustovali na račun univerze. T. Klipšteter, Dnevnik, 8.10.2016
Pred sodišče je stopil B. Brumen, ki je bil v času afer s javno-zasebnimi podjetji glavni tajnik UM., sodelavec takratnega rektorja I. Rozmana. Obtožili so ga, da je l. 2010 omogočil skupini izbrancev z vrha UM in gostom s Finske smučarske počitnice, za kar je UM plačala 6800 evrov; skupaj s soobtoženo B. Sovič, podjetje Vaba, sta jih prikazala kot investicijske stroške. Leto prej je t.i. team building rektorjeve družbe plačalo podjetje Uni gostinstvo, za kar je bil obtožen zlorabe D. Račič.
Obramba je predlagala, da se izloči vse dokazno gradivo, ker naj bi bilo zaseženo po roku.

Kar 15% mladih ne dela in se tudi ne šola. D. Viršek, Delo, 11.10.2016
V poročilu Society at Glance 2016 strokovnjaki OECD navajajo podatke, da se v državah članicah OECD 15% mladih (15 do 29 let) ni zaposlenih, se ne šolajo ali usposabljajo. Dve tretjini od njih niti ne išče zaposlitve. V kriznih letih je izginila desetina delovnih mest, zmanjšale so se tudi zaposlitvene možnosti tistih z ustrezno strokovno kvalifikacijo. Bolje je za mlade v državah, ki omogočajo mladim povezovanje izobraževanja z delom - vajeništvo. OECD priporoča tudi več poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kot alternativo 'akademskemu šolanju'. Vir: http://www.oecd.org/social/society-at-a-glance-19991290.htm

Zaposlovanja je več, to je priložnost tudi za mlade. D. Viršek, Delo, 11.10.2016
V letih krize je bila Slovenija med državami, kjer so se najbolj zmanjšale zaposlitvene možnosti mladih; zanje je bilo pri nas kar 30% manj služb kot prej, ugotavljajo v poročilu OECD. M. Mavrič, zavod za zaposlovanje dodaja, da je mlade dodatno prizadelo varčevanje v javnem sektorju. Po krizi je manj zaposlitev v tekstilni panogi, pa tudi za učitelje in vzgojitelje ter za družboslovne, humanistične in upravne poklice. Stanje se izboljšuje, do konca septembra 2016 se je zaposlilo 19.100 mladih, kar je 3,2% več kot v istem obdobju lani. Največ se zaposlujejo delavci za preprosta dela, in tisti s poklici s področja zdravstva, elektrotehnike, računalništva, strojništva… Skrajšuje se tudi čas iskanja zaposlitve.

Višja plačila ministrom, sodnikom in svetnikom. P. Jančič, Delo, 11.10.2016
Zaradi prenehanja veljavnosti zakonskega določila, ki je l. 2013 bolj znižal višje plače višjim državnim uslužbencem in funkcionarjem so se le-tem za okrog 5% povečale plače. O tem se je lani s sindikati dogovoril minister B. Koprivnikar, državni zbor pa je novembra 2015 s spremembo zakona omogočil povišanje plač v celotnem javnem sektorju.
V oktobru so poleg ministrov večje plače dobili tudi ustavni sodniki in svetniki v državnem svetu; med njimi sta tudi sindikalista B. Štrukelj in D. Ščernjavič.

Barometer priljubljenosti. G. Klemenčiču so koristile 'leteče glave'. Z.P., Delo, 10.10.2016
V anketi Dela Stik, 29.-3.10., N=1001 je med politiki na prvem mestu še vedno B. Pahor, sledi T. Fajon, ki je zamenjala (3.) V. Bulc; tej se je edini od vseh 20 ocena znižala. Najbolj pa se je povečala (4.) G. Klemenčiču, ministru, zaradi ostre izjave o sodnikih, ki sodijo Bavčarju. Sledijo D. Židan, M. brglez, I. Šoltes, L. Peterle, L. Mesec, itd., na zadnjih dveh mestih - pred D. Mramorjem in Z. Jelinčičem - pa sta poslanki E. Irgl in A. Bratušek.
Če bi bile volitve, bi bilo največ – 30% - strankarsko neodločenih, 15,5% jih ne bi šlo volit, od ostalih pa: 13% SDS, 9% SMC, 9% SD, 6% ZL, 5% NSi, 3% SLS, 2,5% Desus, 2% SNS in 4% kakšno drugo.
Državni zbor, katerega predsednik M. Brglez je na 6. mestu so respondenti ocenili z 2,4; vlada katere predsednik M. Cerar je na 13. mestu, pa je dobila 2,5, malenkost več kot prejšnje mesece.

Zapleti pri urejanju prostorov. B. Ferlič Žgajnar, Kontrolna točka, Delo, 10.11.2016
Še vedno so prazni prostorih nekdanje lekarne na Trgu MDB v Lj., ki jih je profesor P. Bohinc zapustil FFA UL, del pa je ta fakulteta kupila l. 2010. Dogovarjanja med solastniki so bila doslej neuspešna, FFA pravi, da ne more vlagati vanje prej, dokler ni urejena etažna lastnina. Solastnik P.T. Stuiller upa, da bodo pri morebitni prodaji upoštevali njegova vlaganja od 1993. Med možnimi kupci je Lekarna Lj.

Skrb za slepe in slabovidne. Bela palica in črna očala. Kdaj pa rehabilitacija?
Diana Zajec, Delo, 12.10.2016
Ob svetovnem dnevu vida T. Wraber, Zveza društev slepih in slabovidnih http://www.zveza-slepih.si/ opozarja, da slovenska politika ne skrbi dovolj za celovito rehabilitacijo in strokovno pomoč slepim in slabovidnim. Nasprotuje ločevanju takih otrok v posebne šole in pravi, da je on imel srečo, da so - mama defektologinja, oče biolog in njegov prijatelj A. Trstenjak – dosegli, da je hodil v normalno šolo.

Nagrajenci RS na področju šolstva za l. 2016. Šolski razgledi, 14.10.2016 http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/nagrade_in_priznanja/nagrade_rs_na_podrocju_solstva/,
Državno nagrado med 1966 in 1964 imenovana Žagarjeva, so letos, 4.10.2016, prejeli:
Za življenjsko delo: na področju vrtcev Breda Florjančič; za delo z otroci s posebnimi potrebami Olga Rupnik Krže, na področju visokega šolstva: Slavko Gaber, Rajko Šugman, Sonja Pečjak, Črtomir Frelih in Darja Felda. Za izjemne dosežke: v glasbenem šolstvu: Helena Fojkar Zupančič, OŠ Bistrica ob Sotli, Park Škocjanske jame; z otroci s posebnimi potrebami: Marko Strle.

Odličnost. MIZŠ, Šolski razgledi, 14.10.2016
Ob Svetovnem dnevu učiteljev 5. oktobru so najboljšim podelili nagrade za l. 2016.
Ministrstvo http://www.mizs.gov.si/ je pripravilo tudi sprejema za paraolimpijce in zlate maturante.
V Bonifiki v Kopru je 3200 učencem in dijakom 28.9. Nick Vujicic govoril o strpnosti in nenasilju, v okviru promocije sprejemanja drugačnosti v družbi. Prireditev sta poleg ministrstva organizirala zavoda za šolstvo in Zaživi življenje. http://www.zazivi-zivljenje.si/

V prenovo normativnega okolja visokega šolstva. MIZŠ, Šolski razgledi, 14.10.2016
Ministrstvo http://www.mizs.gov.si/ pripravlja izhodišča za novi Zakon o visokem šolstvu skupaj z vladnima svetoma za znanost in za visoko šolstvo. Prenoviti nameravajo tudi zakon o raziskovanju in obe dejavnosti bolj povezati z gospodarstvom. Na zahtevo računskega sodišča bodo izboljšalinačin dodeljevanja koncesij. Pripravljajo tudi razpise za gostovanja tujcev na naših visokošolskih zavodih, ki jih bo podprla EU s kohezijskimi sredstvi.

Reven je že vsak sedmi Slovenec. M. Pušnik, Dnevnik, 11.10.2016
L. 2015 je bilo 5,8% prebivalcev Slovenije resno materialno prikrajšanih, s prihodkov pod 7400 evrov. Stopnja tveganja revščine je po ugotovitvi Statističnega urada znašala 14,3%; torej je bil relativno reven vsak sedmi, medtem ko je v EU vsak šesti prebivalec.
M. Kožuh Novak, ZDUS pravi, da je pod pragom revščine, s prihodkom pod 550 evrov mesečno, polovica upokojencev; med njimi je največ vdov. Stari starši večkrat preživljajo svoje otroke in vnuke.

Sto tisoč brezposelnih, delavcev pa ni dovolj. I. Dernovšek, Dnevnik, 12.10.2016
Trenutno je pri nas registriranih brezposelnih 95 tisoč, za 40 tisoč več kot l. 2008. Na ministrstvu za delo pravijo, da jih je med njimi trajno nezaposljivih 60.000, tudi zaradi posledic dolgotrajne brezposelnih. Zavod za zaposlovanje je lani izbrisal 13.000 oseb iz evidence brezposelnih, ker niso iskali zaposlitve. Med njimi so najpogosteje natakarji, delavci za preprosta dela in prodajalci.
Zavod vsak dan objavlja 2000 prostih delovnih mest, vendar morajo npr. voznike pogosto iskati v tujini. Nekateri menijo, da je vzrok v previsokem znesku denarnega nadomestila brezposlenim (povprečno 702 evra), vendar jih le-to prejema le petina, med preostalimi pa jih je 30% upravičenih do socialne pomoči. Kljub temu ministrstvo pripravlja predlog za omejevanje pomoči brezposelnim, npr. tistim, ki čakajo na upokojitev.

UM. Kandidati za upokojitve iščejo luknje. T. Klipšteter, Dnevnik, 12.10.2016
Starostno upokojevanje profesorjev na vodilnih mestih je na UM problem že od l. 2015.
Letos bi moral v pokoj rektor I. Tičar, a se temu upira; UO UM mu je podaljšal razmerje le za leto dni.
D. Kračun (65), junija letos izvoljeni dekan EPF je zdaj poteklo enoleten mandat v.d.-ja in rektor UM je na njegov položaj imenoval nekdanjo prodekanko l. Huptman. Tudi dekan MF UM I. Kranjc je izpolnil pogoje za upokojitev kot D. Kračun, vendar je vodstvo UM z 'večnim' dekanom sklenilo novi 4-letno razmerje. Ministrstvo za javno upravo je večkrat opozorilo UM, da mora pravočasno sprožiti volitve rektorja in dekanov. Po neuradnih informacijah te primere pregleduje pristojni inšpektorat.

Padajoča brezposelnost. Kariera in delo, Delo, 14.10.2016
Skoraj v vseh državah EU se povečuje zaposlenost; brezposelnost je z 8,6% na najnižji ravni od marca 2009.

Učitelji začetniki. Kariera in delo, Delo, 14.10.2016
Objavljen je razpis za zaposlitev 201 učiteljev, vzgojiteljev in svetovalnih delavcev, ki so stari do 29 let v (javnih ali zasebnih) vrtcih, osnovnih, glasbenih in srednjih šolah, dijaških domovih in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.

Vrvenje znanosti za mlade in utrjene. Kariera in delo, Delo, 14.10.2016
»Opazujem, raziskujem, razlagam« je geslo 22. Festivala znanosti, t.j. mesec – jesen znanosti, ki je namenjen vsem, od najmlajših do uveljavljenih raziskovalcev, ki jim bodo za zgled. S temi promocijskimi dogodki, ki jih prvič pripravlja pristojno ministrstvo (MIZŠ http://www.mizs.gov.si/ ), želijo znanost postaviti v središče dogajanja.

Karierni dan za jezikoslovke (-vce). Kariera in delo, Delo, 14.10.2016
Na filofaksu http://www.ff.uni-lj.si/ je 19.10. prvi karierni dan za jezikoslovce in jezikoslovce.
S spletnim portalom www.jezikovnik.si želi FF UL omogočiti mladim jezikoslovcem hitrejši vstop na teg dela. Učitelji jezikov, tolmači in lektorji lahko preko portala oddajo prijavo za delo v podjetjih, ki so združena v skupini Jezikovnik.

Ideje in triki v znanosti. Kariera in delo, Delo, 14.10.2016
Na FE UL http://www.fe.uni-lj.si/ je konec tedna prvi Science Hack Day. Zbralo se bo 150 navdušencev za znanost, ki bodo izdelovali spletne aplikacije, družabne igre, mini robote, preprosta tipala, pametna oblačila ipd. ter analizirali kompleksne podatke.

Bruto domači proizvod. Surs, delo, 7.10.2016
Časnik v »statistični rubriki« objavlja podatke Statističnega urada RS objavlja podatke povečanju o BDP http://www.financnislovar.com/definicije/bruto-domaci-proizvod.html v zadnjih letih.
L. 2012 je BDP znašal 36 milijard evrov, l. 2013 malo manj – 35,9 milijard, nato se je v 2014 povečal na 37,3 milijard in lani, 2015 na 38,6 milijard evrov. (- Državni proračuna je obsegal v zadnjih letih pribl. 9 milijard, od tega sredstva za izobraževanje pribl. 1,5 milijarde evrov. B.M.)

Služba je privilegij starejših. I. Dernovšek, Dnevnik, 7.10.2016
Na svetovnem dnevu dostojnega dela objavlja časnik podatke o delavcih v Sloveniji.
Za nedoločen čas je zaposlenih 82%; to so predvsem starejši. Med starimi 15-29 let je tako zaposlenih 53%. Prek študentskega servisa dela 32.000 dijakov in študentov.
Povprečna plača je 1550 evrov bruto; pri tistih z višjo/visoko izobrazbo 2577 evrov bruto.
Pod pragom revščine jih je živelo lani od vseh delovno aktivnih 6,7%, od tega 34.000 zaposlenih in 20.000 samozaposlenih in med mladimi od 15-29 let 14,7%.
V tujino, največ v Avstrijo in Nemčijo, se jih je l. 2015 odselilo 8644, največ 25-35 letnikov.

Rektor Marušič na sodišču tudi zaradi mobinga. T. Tanackovič, Ranka Ivelja, Dnevnik, 7.10.2016
Trpinčenje na delovnem mestu očita R. Pišot, direktor ZRS D. Marušiču, rektorju UP. Ta se je za razpravo na sodišče v Kopru opravičil, zato je preložena.
R. Pišot je bil kandidat na volitvah rektorja l. 2013 od takrat ga (izvoljeni) rektor, kot pravi, šikanira, ker je opozoril na nepravilnosti. D. Marušič mu je nagajal tako, da mu ni dajal soglasja za predavanja drugod, ni mu odobril potnih nalogov… Nedavno je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, hkrati s ponudbo nove, vendar ne tudi za pedagoško dejavnost.
Višje sodišče pa je pravnomčno odločilo, da je UP ravnala nezakonito, ker K. Koren, mladi raziskovalki, ni podaljšalo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, potem ko je doktorirala. Pri izvedbi predmetov je sodelovala 4 leta. Ponudili so ji podjemno pogodbo, po kateri bi ji plačali le delo v predavalnici, ne pa tudi drugega dela s študent in priprav.

Delata na ministrstvu in vodita fakulteto. D. Karba, Dnevnik, 7.10.2016
Zasebno Fakulteto za državne in evropske študije http://www.fds.si/ honorarno vodita D. Črnec in L. Brožič; prvi je svetovalec v generalštabu, druga skrbi za stike z javnostmi na http://www.mo.gov.si/ Tam pravijo, da je tako delo zunaj delovnega časa v skladu s predpisi in D. Črnec je lani dobil zanj soglasje.

Arhitekti na trgu dela. Kariera in delo, Delo, 7.10.2016
Zanimanje za študij arhitekture ostaja enako kot pred krizo, z zaposlovanjem pa so še težave. Na FA UL so v tem št. l. vpisali 115 novincev, diplomantov pa imajo 65-80 letno, pravi tajnik M. Blagajne.
Brezposelnih arhitektov je bilo l. 2010 registriranih 136, l. 2012 236, l. 2014 282 in 2016, avgusta 272. Iz evidence je bilo odjavljenih v teh letih: 116, 179, 210 in letos do avgusta 151.
Povprečno trajanje brezposelnosti se je od leta dni podaljšalo na 21,5 mesecev.
Po starosti je med brezposelnimi 62 mlajših od 29 let, največ - 79 jih je v skupini 30-39 let, 53 jih ima 40-49 let, prav toliko, 52 jih ima 50-59 let in 26 je starejših od 60 let.
V zbornici http://www.zaps.si/ je zdaj 1338 pooblaščenih arhitektov in 71 krajinskih arhitektov.

Po živalski raznolikosti peti v Evropi. M. Kralj, Dnevnik, 4.10.2016
Na ozemlju naše države živi 15-20.000 živalskih vrst – od dveh milijonov. Vrst endemitov, ki živijo pretežno le pri nas je 850. Naš podzemski svet je najbolj pester na svetu, s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi hrošči. (- Več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Biotska_raznovrstnost, B.M.)
Od pradavnine smo živeli povezani z živalmi. V 115 slovenskih priimkih se skriva žival; najpogostejša sta Kos in Golob, precej je Medvedov in Jelenov, pogosti so Jereb, Čuk, Jazbec, Volk in Strnad.
(- npr. https://en.wikipedia.org/wiki/Janez_Strnad , B.M.)

Slovenija z največ doma živečimi mladimi. STA, Dnevnik, 6.10.2016
Poročilo OECD o položaju mladih po koncu krize http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/neet-youth-in-the-aftermath-of-the-crisis_5js6363503f6-en ugotavlja, da več kot tri četrtine mladih v Sloveniji, Italiji in Grčiji živi s starši. Mladi so pogosteje kot starejši zaposleni v atipičnih in začasnih oblikah. Ugotavlja tudi, da je v času krize pri nas izginilo med četrtino in tretjino delovnih mest, ki so jih zasedali mladi.

Že dve leti imajo omejen vpis v tehniške šole. A.P.Š., Dnevnik, 3.10.2016
V Šolskem centru Celje http://www.sc-celje.si/ opažajo povečanje zanimanja za tehniške in strokovne programe. V ŠCC je združeni 5 srednjih šol s programi gimnazije, gradbeništva in varovanja okolja, kemije, elektrotehnike in računalništva ter Višja strokovna šola s štirimi programi. Imajo tri tisoč dijakov in 450 študentov, od tega 150 izrednih. V sodelovanju z 100 podjetji zanje organizirajo praktično usposabljanje, pripravo diplomskih nalog, odprtega kurikuluma, izobraževanja za potrebe delodajalcev ipd. Z mednarodnimi projekti ESS in Erasmus omogočajo nabiranje izkušenj v tujini, tudi zaposlenih.

Študij. Vsako leto se jih vpiše manj. U. Rus, Dnevnik, 4.10.2016
Letos bomo imeli okrog 80.000 študentov, kar je za 26.000 manj kot pred petimi leti. Novicev je bilo lani za 5000 manj.
Nekaj zmanjšanja lahko pripišemo manjšim generacijam, pravi K. Balanč, ŠOS, nekaj pa tudi finančnim razlogom ter miselnosti, da diploma ne zagotavlja več službe. Štipendije od države dobiva 20% študentov in komaj krije polovico stroškov. »Kljub temu, da imamo študij brez šolnin«, pravi (in ne omeni izrednih) »ta ni brezplačen« in so nekateri prisiljeni izbrati dostopnejši študijski program.

Spet manj brezposelnih. STA, Dnevnik, 6.10.016
Konec septembra bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 95.12 brezposelnih, za 9,2% manj kot isti čas lani. Število se zmanjšuje že osmi mesec zapored.

Odpustili so jih vpričo študentov. UP. B. Šuligoj, Delo, 4.10.2016
Na prvi študijski dan so na FHŠ UP v predavalnicah vročili odpovedi nekaterim od 12 profesorjev.
R. Strašek, prorektor UP je pojasnil, da je po odločitvi Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) za odhod z UP, vodstvo Univerze zaposlenim v ZSR dalo možnost, da ostanejo na UP, kar je sprejela tretjina. Drugim so ponudili sodelovanje v pedagoškem procesu še eno leto, vendar so to zavrnili. Ker proces odhajanja ZRS še poteka, UP ni mogla sprejeti tveganja, da bi le-ti odšli med študijskim letom.
J. Pirjevec, akademik je primerjal rektorja D. Marušiča z Erdoganom, Ž.M. Šilek, študent pa, da so ostali brez profesorjev, ki so jim bili vzor in da so glavni oškodovanci študentje.

Novi vbod stalno pripravljenih. R.K., T.K., Delo, 3.10.2016
Potem ko je časnik objavil več dokumentov o spornem izplačevanju dodatka za stalno pripravljenost na EF UL, so s te fakultete pozvali ministrstvo za javno upravo, naj ukrepa proti tistim, ki sočasniku posredovali podatke. Ministrstvo je oblikovalo komisijo, ki bo raziskala te očitke.
Zaradi odrejanja dodatkov so nekateri nekdanji vodilni EF v kazenskem postopku. Fakulteta trdi, da je izvršila v zvezi z dodatki vse, kar so jim naložili s strani inšpektorata za delo in univerze (UL).

Proračun države. Sladke skrbi večine ministrov /…/. P.J., M.J., Delo, 4.10.2016
Vlada bo državnemu zobru predstavila proračun za 2017 in 2018. Glede na dosedanje se bodo v njem za 2017 najbolj povečali deleži resorjev za gospodarstvo, javno upravo in zdravstvo, pa tudi za izobraževanje – 87 milijonov (skupni znesek 1,64 milijarde) in za delo – 52 m. (1,4 milijarde) ter za policijo in vojsko. Manj pa bo za evropske zadeve, za pokojnine, odplačevanje dolgov in za pravosodje.

IMF zvišal Sloveniji napoved za letos in znižal za prihodnje leto. M.J., Delo, 5.10.2016
Mednarodni denarni sklad http://www.imf.org/external/country/SVN/index.htm je gospodarsko napoved za Slovenijo v l. 2016 zvišal na 2,3% rasti BDP. Za 2017 pa jo je z 2% znižal na 1,7%.
Umar http://www.umar.gov.si/ v l. 2017 pričakuje 2,9% rast predvsem zaradi povečanja investicij iz evropskih sredstev.

ZUJF. Cela vrsta ukrepov je že trajnih. B. Hočevar, Delo, 5.10.2016
Zakon o usklajevanju javnih financ iz l. 2012 je prinesel varčevalne ukrepe v javnem sktorju, ki se le počasi odpravljajo. Med tistimi, ki še veljajo časnik navaja tudi:
Študentskih bonov ni od 15.77 do 15.8.; povišane dajatve za študentsko delo, plačujejo se tudi prispevki iz zavarovanja; nadomestilo za brezposelnost je prve 3 mesece 80%, 9 mes. 60%, nato 50% osnovne plače; javnim uslužbencem je dopust omejen na 35 dni, osnovne plače se ne usklajujejo, letni regres je znižan, ne izplačuje se redna delovna uspešnost in povečan obseg dela, jubilejne nagrade so omejene, omejeno je sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb, pogodbo o zaposlitvi prenehajo ob izpolnjenih pogojih za upokojitev.

Predsednikoma za 288 evrov višja plača. P. Jančič, Delo, 6.10.2016
Oktobra se je za 5,1% povišala plača predsednikoma države in vlade, za okrog 4%, oz. najmanj 120 evrov bruto pa so se povišale plače tudi poslancem, plače so se povišale še številnim funkcionarjem v javnem sektorju.
Povišanje v skladu s spremembo zakona, ki je pred tremi leti bolj posegel v višje plače in ga je državni zbor spremenil lani, po dogovoru s sindikati.

Proračun. Po letih krize več za javne potrebe. M. Pušnik, Dnevnik, 6.10.2016
Premier in finančna ministrica sta v državnem zboru dejala, da se javne finance izboljšujejo. Primanjkljaj se bo prihodnje leto ustavil pri 1,6%, ko bodo prihodki proračuna 8,8 milijarde evrov, odhodki pa 9,5 milijarde. Po letih krize lahko za javne potrebe namenimo več sredstev je dejala M. Vraničar Erman. Kljub temu bo vlada pri plačah v javnem sektorju ostala razmeroma restriktivna, prav tako pri sociali in pokojninah; omejitve se bodo sproščale postopno.

Spletne prevare so vse bolj domišljene. U.Š.K., Dnevnik, 3.10.2016
Raziskovalec A. Završnik, Inštitut za kriminologijo pri PF UL pravi, da so internetni prevaranti vedno bolj zviti. Njihove žrtve so večkrat starejši, ki bolj verjamejo sporočilom; mlajši so bolj skeptični.
Tudi na PF UL so že prejemali lažna sporočila 'njihovega' računalniškega servisa o 'vzdrževanju sistema', da naj vpišejo podatke v obrazec.
Za zavarovanje priporoča 'močno' geslo, npr. začetnice besed v enostavnem stavku, redno shranjevanje na zunanji disk in previdnost: »Če je nekaj /…/ videti kot laž, je najverjetneje res laž.«
(- Primeri: http://www.najdi.si/najdi/internetne%20prevare/stran/2 , B.M.)

Žalna slovesnost in dostojen pokop. B.P., P.R., Delo, 4.10.2016
Iz Hude jame pri Laškem so v spominski park pri Mariboru prepeljali del trupel pobitih maja 1945. Žalne slovesnosti se je udeležil ves državni vrh in predstavniki slovenskih in hrvaških združenj ter svojci. V jami čaka na pokop še 2500 trupel.
J. Dežman, komisija za prikrita grobišča, pravi, da je 7 let trajal dialog med mrtvimi in živimi, zdaj pa smo začeli izpolnjevati ženevsko konvencijo. S Hribar, filozofinja pravi, da je to velik dogodek, nase smo morali vzeti del polpretekle zgodovine, torej se končno spravljamo z njo.

Generalni sekretar. P.P., Mladina, 7.10.2016
Za vodilnega v OZN je Varnostni svet izvolil Portugalca A. Guterres, bivši komisar za begunce, ki je bil favorit. https://en.wikipedia.org/wiki/Ant%C3%B3nio_Guterres Kandidiral je tudi prejšnji predsednik RS D. Turk.

Nobelova nagrada za fiziko. (ušk), Dnevnik, 5.0.2016
Za odkritja na področju agregatnih stanj snovi so dobili Nobelovo nagrado trije fiziki iz V. Britanije, ki delajo na ameriških univerzah: D. Haldane, D. Thouless in M. Kosterlitz.
D. Haldane https://www.britannica.com/biography/Duncan-Haldane (- po materi Slovenec, glej Poglede! B.M.) je dejal, da v 80-tih letih, ko je začenjal raziskovati, ni mislil na praktično uporabnost, zdaj pa se uresničuje »tudi tisto, česar si nekoč nismo mogli niti zamisliti.«

Bruto domači proizvod. Surs, delo, 7.10.2016
Časnik v »statistični rubriki« objavlja podatke Statističnega urada RS objavlja podatke povečanju o BDP http://www.financnislovar.com/definicije/bruto-domaci-proizvod.html v zadnjih letih.
L. 2012 je BDP znašal 36 milijard evrov, l. 2013 malo manj – 35,9 milijard, nato se je v 2014 povečal na 37,3 milijard in lani, 2015 na 38,6 milijard evrov. (- Državni proračuna je obsegal v zadnjih letih pribl. 9 milijard, od tega sredstva za izobraževanje pribl. 1,5 milijarde evrov. B.M.)

Služba je privilegij starejših. I. Dernovšek, Dnevnik, 7.10.2016
Na svetovnem dnevu dostojnega dela objavlja časnik podatke o delavcih v Sloveniji.
Za nedoločen čas je zaposlenih 82%; to so predvsem starejši. Med starimi 15-29 let je tako zaposlenih 53%. Prek študentskega servisa dela 32.000 dijakov in študentov.
Povprečna plača je 1550 evrov bruto; pri tistih z višjo/visoko izobrazbo 2577 evrov bruto.
Pod pragom revščine jih je živelo lani od vseh delovno aktivnih 6,7%, od tega 34.000 zaposlenih in 20.000 samozaposlenih in med mladimi od 15-29 let 14,7%.
V tujino, največ v Avstrijo in Nemčijo, se jih je l. 2015 odselilo 8644, največ 25-35 letnikov.

Rektor Marušič na sodišču tudi zaradi mobinga. T. Tanackovič, Ranka Ivelja, Dnevnik, 7.10.2016
Trpinčenje na delovnem mestu očita R. Pišot, direktor ZRS D. Marušiču, rektorju UP. Ta se je za razpravo na sodišče v Kopru opravičil, zato je preložena.
R. Pišot je bil kandidat na volitvah rektorja l. 2013 od takrat ga (izvoljeni) rektor, kot pravi, šikanira, ker je opozoril na nepravilnosti. D. Marušič mu je nagajal tako, da mu ni dajal soglasja za predavanja drugod, ni mu odobril potnih nalogov… Nedavno je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, hkrati s ponudbo nove, vendar ne tudi za pedagoško dejavnost.
Višje sodišče pa je pravnomčno odločilo, da je UP ravnala nezakonito, ker K. Koren, mladi raziskovalki, ni podaljšalo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, potem ko je doktorirala. Pri izvedbi predmetov je sodelovala 4 leta. Ponudili so ji podjemno pogodbo, po kateri bi ji plačali le delo v predavalnici, ne pa tudi drugega dela s študent in priprav.

Delata na ministrstvu in vodita fakulteto. D. Karba, Dnevnik, 7.10.2016
Zasebno Fakulteto za državne in evropske študije http://www.fds.si/ honorarno vodita D. Črnec in L. Brožič; prvi je svetovalec v generalštabu, druga skrbi za stike z javnostmi na http://www.mo.gov.si/ Tam pravijo, da je tako delo zunaj delovnega časa v skladu s predpisi in D. Črnec je lani dobil zanj soglasje.

Arhitekti na trgu dela. Kariera in delo, Delo, 7.10.2016
Zanimanje za študij arhitekture ostaja enako kot pred krizo, z zaposlovanjem pa so še težave. Na FA UL so v tem št. l. vpisali 115 novincev, diplomantov pa imajo 65-80 letno, pravi tajnik M. Blagajne.
Brezposelnih arhitektov je bilo l. 2010 registriranih 136, l. 2012 236, l. 2014 282 in 2016, avgusta 272. Iz evidence je bilo odjavljenih v teh letih: 116, 179, 210 in letos do avgusta 151.
Povprečno trajanje brezposelnosti se je od leta dni podaljšalo na 21,5 mesecev.
Po starosti je med brezposelnimi 62 mlajših od 29 let, največ - 79 jih je v skupini 30-39 let, 53 jih ima 40-49 let, prav toliko, 52 jih ima 50-59 let in 26 je starejših od 60 let.
V zbornici http://www.zaps.si/ je zdaj 1338 pooblaščenih arhitektov in 71 krajinskih arhitektov.

Po živalski raznolikosti peti v Evropi. M. Kralj, Dnevnik, 4.10.2016
Na ozemlju naše države živi 15-20.000 živalskih vrst – od dveh milijonov. Vrst endemitov, ki živijo pretežno le pri nas je 850. Naš podzemski svet je najbolj pester na svetu, s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi hrošči. (- Več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Biotska_raznovrstnost, B.M.)
Od pradavnine smo živeli povezani z živalmi. V 115 slovenskih priimkih se skriva žival; najpogostejša sta Kos in Golob, precej je Medvedov in Jelenov, pogosti so Jereb, Čuk, Jazbec, Volk in Strnad.
(- npr. https://en.wikipedia.org/wiki/Janez_Strnad , B.M.)

Slovenija z največ doma živečimi mladimi. STA, Dnevnik, 6.10.2016
Poročilo OECD o položaju mladih po koncu krize http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/neet-youth-in-the-aftermath-of-the-crisis_5js6363503f6-en ugotavlja, da več kot tri četrtine mladih v Sloveniji, Italiji in Grčiji živi s starši. Mladi so pogosteje kot starejši zaposleni v atipičnih in začasnih oblikah. Ugotavlja tudi, da je v času krize pri nas izginilo med četrtino in tretjino delovnih mest, ki so jih zasedali mladi.

Že dve leti imajo omejen vpis v tehniške šole. A.P.Š., Dnevnik, 3.10.2016
V Šolskem centru Celje http://www.sc-celje.si/ opažajo povečanje zanimanja za tehniške in strokovne programe. V ŠCC je združeni 5 srednjih šol s programi gimnazije, gradbeništva in varovanja okolja, kemije, elektrotehnike in računalništva ter Višja strokovna šola s štirimi programi. Imajo tri tisoč dijakov in 450 študentov, od tega 150 izrednih. V sodelovanju z 100 podjetji zanje organizirajo praktično usposabljanje, pripravo diplomskih nalog, odprtega kurikuluma, izobraževanja za potrebe delodajalcev ipd. Z mednarodnimi projekti ESS in Erasmus omogočajo nabiranje izkušenj v tujini, tudi zaposlenih.

Študij. Vsako leto se jih vpiše manj. U. Rus, Dnevnik, 4.10.2016
Letos bomo imeli okrog 80.000 študentov, kar je za 26.000 manj kot pred petimi leti. Novicev je bilo lani za 5000 manj.
Nekaj zmanjšanja lahko pripišemo manjšim generacijam, pravi K. Balanč, ŠOS, nekaj pa tudi finančnim razlogom ter miselnosti, da diploma ne zagotavlja več službe. Štipendije od države dobiva 20% študentov in komaj krije polovico stroškov. »Kljub temu, da imamo študij brez šolnin«, pravi (in ne omeni izrednih) »ta ni brezplačen« in so nekateri prisiljeni izbrati dostopnejši študijski program.

Spet manj brezposelnih. STA, Dnevnik, 6.10.016
Konec septembra bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 95.12 brezposelnih, za 9,2% manj kot isti čas lani. Število se zmanjšuje že osmi mesec zapored.

Odpustili so jih vpričo študentov. UP. B. Šuligoj, Delo, 4.10.2016
Na prvi študijski dan so na FHŠ UP v predavalnicah vročili odpovedi nekaterim od 12 profesorjev.
R. Strašek, prorektor UP je pojasnil, da je po odločitvi Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) za odhod z UP, vodstvo Univerze zaposlenim v ZSR dalo možnost, da ostanejo na UP, kar je sprejela tretjina. Drugim so ponudili sodelovanje v pedagoškem procesu še eno leto, vendar so to zavrnili. Ker proces odhajanja ZRS še poteka, UP ni mogla sprejeti tveganja, da bi le-ti odšli med študijskim letom.
J. Pirjevec, akademik je primerjal rektorja D. Marušiča z Erdoganom, Ž.M. Šilek, študent pa, da so ostali brez profesorjev, ki so jim bili vzor in da so glavni oškodovanci študentje.

Novi vbod stalno pripravljenih. R.K., T.K., Delo, 3.10.2016
Potem ko je časnik objavil več dokumentov o spornem izplačevanju dodatka za stalno pripravljenost na EF UL, so s te fakultete pozvali ministrstvo za javno upravo, naj ukrepa proti tistim, ki sočasniku posredovali podatke. Ministrstvo je oblikovalo komisijo, ki bo raziskala te očitke.
Zaradi odrejanja dodatkov so nekateri nekdanji vodilni EF v kazenskem postopku. Fakulteta trdi, da je izvršila v zvezi z dodatki vse, kar so jim naložili s strani inšpektorata za delo in univerze (UL).

Proračun države. Sladke skrbi večine ministrov /…/. P.J., M.J., Delo, 4.10.2016
Vlada bo državnemu zobru predstavila proračun za 2017 in 2018. Glede na dosedanje se bodo v njem za 2017 najbolj povečali deleži resorjev za gospodarstvo, javno upravo in zdravstvo, pa tudi za izobraževanje – 87 milijonov (skupni znesek 1,64 milijarde) in za delo – 52 m. (1,4 milijarde) ter za policijo in vojsko. Manj pa bo za evropske zadeve, za pokojnine, odplačevanje dolgov in za pravosodje.

IMF zvišal Sloveniji napoved za letos in znižal za prihodnje leto. M.J., Delo, 5.10.2016
Mednarodni denarni sklad http://www.imf.org/external/country/SVN/index.htm je gospodarsko napoved za Slovenijo v l. 2016 zvišal na 2,3% rasti BDP. Za 2017 pa jo je z 2% znižal na 1,7%.
Umar http://www.umar.gov.si/ v l. 2017 pričakuje 2,9% rast predvsem zaradi povečanja investicij iz evropskih sredstev.

ZUJF. Cela vrsta ukrepov je že trajnih. B. Hočevar, Delo, 5.10.2016
Zakon o usklajevanju javnih financ iz l. 2012 je prinesel varčevalne ukrepe v javnem sktorju, ki se le počasi odpravljajo. Med tistimi, ki še veljajo časnik navaja tudi:
Študentskih bonov ni od 15.77 do 15.8.; povišane dajatve za študentsko delo, plačujejo se tudi prispevki iz zavarovanja; nadomestilo za brezposelnost je prve 3 mesece 80%, 9 mes. 60%, nato 50% osnovne plače; javnim uslužbencem je dopust omejen na 35 dni, osnovne plače se ne usklajujejo, letni regres je znižan, ne izplačuje se redna delovna uspešnost in povečan obseg dela, jubilejne nagrade so omejene, omejeno je sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb, pogodbo o zaposlitvi prenehajo ob izpolnjenih pogojih za upokojitev.

Predsednikoma za 288 evrov višja plača. P. Jančič, Delo, 6.10.2016
Oktobra se je za 5,1% povišala plača predsednikoma države in vlade, za okrog 4%, oz. najmanj 120 evrov bruto pa so se povišale plače tudi poslancem, plače so se povišale še številnim funkcionarjem v javnem sektorju.
Povišanje v skladu s spremembo zakona, ki je pred tremi leti bolj posegel v višje plače in ga je državni zbor spremenil lani, po dogovoru s sindikati.

Proračun. Po letih krize več za javne potrebe. M. Pušnik, Dnevnik, 6.10.2016
Premier in finančna ministrica sta v državnem zboru dejala, da se javne finance izboljšujejo. Primanjkljaj se bo prihodnje leto ustavil pri 1,6%, ko bodo prihodki proračuna 8,8 milijarde evrov, odhodki pa 9,5 milijarde. Po letih krize lahko za javne potrebe namenimo več sredstev je dejala M. Vraničar Erman. Kljub temu bo vlada pri plačah v javnem sektorju ostala razmeroma restriktivna, prav tako pri sociali in pokojninah; omejitve se bodo sproščale postopno.

Spletne prevare so vse bolj domišljene. U.Š.K., Dnevnik, 3.10.2016
Raziskovalec A. Završnik, Inštitut za kriminologijo pri PF UL pravi, da so internetni prevaranti vedno bolj zviti. Njihove žrtve so večkrat starejši, ki bolj verjamejo sporočilom; mlajši so bolj skeptični.
Tudi na PF UL so že prejemali lažna sporočila 'njihovega' računalniškega servisa o 'vzdrževanju sistema', da naj vpišejo podatke v obrazec.
Za zavarovanje priporoča 'močno' geslo, npr. začetnice besed v enostavnem stavku, redno shranjevanje na zunanji disk in previdnost: »Če je nekaj /…/ videti kot laž, je najverjetneje res laž.«
(- Primeri: http://www.najdi.si/najdi/internetne%20prevare/stran/2 , B.M.)

Žalna slovesnost in dostojen pokop. B.P., P.R., Delo, 4.10.2016
Iz Hude jame pri Laškem so v spominski park pri Mariboru prepeljali del trupel pobitih maja 1945. Žalne slovesnosti se je udeležil ves državni vrh in predstavniki slovenskih in hrvaških združenj ter svojci. V jami čaka na pokop še 2500 trupel.
J. Dežman, komisija za prikrita grobišča, pravi, da je 7 let trajal dialog med mrtvimi in živimi, zdaj pa smo začeli izpolnjevati ženevsko konvencijo. S Hribar, filozofinja pravi, da je to velik dogodek, nase smo morali vzeti del polpretekle zgodovine, torej se končno spravljamo z njo.

Generalni sekretar. P.P., Mladina, 7.10.2016
Za vodilnega v OZN je Varnostni svet izvolil Portugalca A. Guterres, bivši komisar za begunce, ki je bil favorit. https://en.wikipedia.org/wiki/Ant%C3%B3nio_Guterres Kandidiral je tudi prejšnji predsednik RS D. Turk.

Nobelova nagrada za fiziko. (ušk), Dnevnik, 5.0.2016
Za odkritja na področju agregatnih stanj snovi so dobili Nobelovo nagrado trije fiziki iz V. Britanije, ki delajo na ameriških univerzah: D. Haldane, D. Thouless in M. Kosterlitz.
D. Haldane https://www.britannica.com/biography/Duncan-Haldane (- po materi Slovenec, glej Poglede! B.M.) je dejal, da v 80-tih letih, ko je začenjal raziskovati, ni mislil na praktično uporabnost, zdaj pa se uresničuje »tudi tisto, česar si nekoč nismo mogli niti zamisliti.«

Še vedno je največ Marij in Francev. N. Bucik Ozebek, Dnevnik, 1.10.20161
Statistični urad je v l. 2015 med prebivalci RS naštel 58.689 Marij, pol manj An, za četrtino Maj, Iren in Mojc. Pogosto dvojno ime je Ana Marija. Moška imena so bolj različna, najpogostejše je Franc - 25.083, sledi Janez – 21.887, le malo manj je Ivanov, Antonov in Markov.
Med priimki je najpogostejša oznaka za novega naseljenca: Novak – 11.000; sledijo Horvat, Kovačič, Kranjc, Zupančič… Precej jih ima priimek po poklicih, ki so jih opravljali predniki: Kovač, Kuhar, Ribič, Zidar, veliko je Šuštarjev in Tišlerjev, a nobenega Čevljarja in Mizarja. Priimki so nastali še iz rojstnih imen, imen krajev, ledinskih, pokrajinskih, etničnih imen, vzdevkov…
(- Torej: Marija (Ane) Novak, poročena s Francom (Janeza) Horvatom, ima-ta Ivana in Majo ter letos rojeno vnukinjo Evo. Glej. Poglede, za julij, Delo 28.6.2016, B.M.)

Mreža srednjih šol v težavah /…/. P. Mlakar, Dnevnik, 1.10.2016
V dveh desetletjih je v srednjih šolah za četrtino manj dijakov, vendar jih bo čez tri leta več in bo presegla 18.000. Zaradi tega šolsko ministrstvo (MIZŠ) ne namerava bistveno spreminjati mreže šol.
So se pa mnoge srednje šole, zlasti gimnazije znašle v finančnih težavah, zlasti na obrobju države.
V šolskem letu 2015/16 je bilo v gimnazijah 34% dijakov, za 5% manj kot v š.l. 2009/10.

Odpuščeni profesorji. Kadrovski osip na primorski univerzi. S. H., K.B., Delo, 1.10.2016
Rektor UP je pred začetkom študijskega leta odpustil 12 redno zaposlenih, zaradi poslovnega razloga ali nesposobnosti. Na sindikatu Sviz menijo, da nezakonito, zato so vložili tožbe. Gre tudi za profesorje in akademike, ki so vzpostavljali sedanje študijske programe.
Na rektoratu pravijo, da bodo študenti, ki so jih izbrali za mentorje, lahko z njimi končali študij.
Ozadje odpuščanja je osamosvajanje Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS, Koper) od UL. Njegov direktor R. Pišot pravi, da ji je UP ovirala pri samostojnem odločanju glede projektov.

Cerar na Japonskem: kako znanost uveljaviti v družbi. Z. Baković, Delo, 3.10.2016
Slovenski premier se je v Kjotu udeležil mednarodnega foruma o znanosti in tehnologiji v družbi. Srečal se je s premierom države, ki v Evropi išče podporo za svoj ponovni vzpon.
Obiskal bo tudi visokoenergetski pospeševalnik v Cukubi, s katerim sodeluje 13 raziskovalcev z IJŠ, UL, UM in UNG pri eksperimentalni validaciji teorije o delcih, kvarkih, za katero sta M. Kobajaši in T. Masakava dobila Nobelovo nagrado.

Velika večina si ne želi predčasnih volitev. Interpelacija brez podpore javnosti. Z.P., Delo, 3.10.2016
Od 504 respondentov v anketi Dela Stik (28.9.) – od katerih se dobri dve tretjini zanima za politiko - jih je le 22% odgovorilo, da si želijo predčasnih volitev, 64% pa da ne. Podobno je bilo pri vprašanju o tem če bo vladna koalicija zdržala do konca mandata. Interpelacijo proti vladi, ki jo je sprožila (desna) opozicija podpira 20% respondentov.
Med izstopajočimi politiki nihče ne zbuja prav velikega zaupanja. Največ še premier M. Cerar (SMC) -16,5% in (vodja vladne SD) D. Židan – 12,5, med opozicijskimi pa J. Janša – 11,1%, L. Mesec – 10,9% in L. Novak – 7.7%, precej manj (prejšnja premierka) A. Bratušek – 3,4% in (nekdanji poslanec) Z. Jelinčič – 3,8%; okrog odstotka pa so dobili K. Erjavec in »novi«: M. Zidanšek, A. Primic in F. Kangler.

September 2016

Plače v javnem sektorju. Sindikati zahtevajo več, kot ponuja vlada. I.D., Dnevnik, 26.9.2016
Nadaljujejo se pogajanja med sindikati javnega sektorja in vlado.
Vlada predlaga, da rast sredstev za plače sledi rasti BDP, zmanjšani za 1,5 odstotne točke; pripravljena je rahlo popustiti pri regresu.
B. Štrukelj, Sviz, KSJS pravi, da so plače že določene s sprejetim proračunom. Ogorčen je zaradi 'kampanje' gospodarstvenikov o pogoltnem javnem sektorju. Tu je bila rast plač manjša kot v gospodarstvu in v primerjavi s povprečjem v EU se plače (javnih uslužbencev) znižujejo. Napovedan je protest pomočnic vzgojiteljic za 29.9.
Po oceni UMAR bodo letos te plače nominalno za 2,7% višje. Zaradi sprostitev varčevalnih ukrepov bo v 2016 potrebno dodatnih 235 milijonov evrov.

Pogajanja o plačah. Interventni zakon razburil sindikate. I.D., Dnevnik, 29.9.2016
Vlada je pripravila približevalni predlog glede plač v javnem sektorju, hkrati pa vložila v DZ predlog interventnega zakona, s katerim bi za leto dni podaljšala preostale varčevalne ukrepe. Na ministrstvu http://www.mju.gov.si/ pravijo, da zaradi časovnice sprejemanja državnega proračuna.
Sindikati, ki so pred dnevi znižali zahteve glede mase za delovno uspešnost v 2017, menijo, da je to nedopustna degradacija socialnega dialoga.
Lani je bilo podobno, nazadnje so se dogovorili 6.11.2016, 12 dni pred sprejemom proračuna RS v DZ.

Protest. Vzgojiteljice: Za nekatere je denar vedno, za druge ne. S.H., Delo, 30.9.2016
Pred vladno palačo se je zbralo 2000 vzgojiteljic in njihovih pomočnic.
B. Štrukelj, Sviz je v nagovoru dejal, da imajo po 8 letih zahtev plačo za ščepec več od minimalne. Uvrščene v 19. plačni razred dobijo 650 evrov. Za sindikalistko L. Jerkič je ponovil: »Včeraj smo prosili, danes zahtevamo, jutri bomo vzeli!«
Na fotografiji U. Hočevarja so Svizovke z gesli: VZGAJAMO OTROKE. VREDNO 620 EVROV, ipd.
Ministrica M. Makovec Brenčič se v odzivu dejala, da gre za plačno anomalijo in priznala, da so jim nalagali dodatne naloge, ki niso bile ovrednotene. Pripravili so že predloge, npr. za napredovanje za dva razreda in jih poslali ministrstvu za javno upravo, saj bodo povečanje morale kriti občine.

Pomočnice vzgojiteljic za višje plače. Id, Dnevnik, 30.9.2016
Na shodu pred vlado je več kot tisoč pomočnic vzgojiteljic zahtevalo začetek pogajanj o njihovih plačah. Na fotografiji M. Marko so z gesli: ZA DOSTOJNO ŽIVLJENJE; INI PLAČA ZA MAKSI ODGOVRNOST; NOSIMO ODGOVRNOST ZA OTROŠKA ŽIVJENJA /…/; Z LJUBEZNIJO OPRAVLJAMO ODGOVRNO DELO VENDAR OB TEM RAZMIŠLJAMO, KAJ SE BO DOMA JEDLO.
B. Koprivnikar, minister pooblaščen za pogajanje s sindikati javnega sektorja pravi, da bodo vse anomalije plačnega sistema reševali enotno, za vse plačne skupine.

Pogled na izobraževanje 2016. Dramatično krčenje proračuna za izobraževanje.
soj mizš, S. Modrijan, Kaj je novega na e-ŠR, Šolski razgledi, 30.9. 2016
Objavili so zbornik kazalcev OECD http://www.oecd.org/education/ v izobraževanju.
V njem je Slovenija poleg Španije edina, ki je ob povečanju javne porabe sredstva za izobraževanje znižala, pipe S.M. https://www1.oecd.org/iceland/education-at-a-glance-2016-country-notes.htm

Gimnazije. Med varčevalno akrobatiko srednjih šol tudi odpuščanje. P.M., T.K., Dnevnik, 27.9.2016
Zaradi manjšega vpisa je 13 gimnazij, šolsko ministrstvo trdi da 7, večinoma na obrobju države, v finančnih težavah. Gimnazija Ptuj je lani ustvarila 80.000 evrov 'izgube', kar vodstvo rešuje tudi z odpuščanjem 7 redno zaposlenih profesorjev. Zaprli so četrtino prostorov, tudi kulturno dvorano. Še dvema bodo dofinancirali osnovno dejavnost. V kočevski komajda pokrivajo plače zaposlenih, na udaru so stroški za izobraževanje zaposlenih in potnih stroški.
Vpis sicer najbolj usiha v ekonomskih srednjih šolah, pravi F. Al Mansour, Zveza srednjih šol in dijaških domov Slovenije.
Pač pa so imeli v l. 2015 presežek prihodkov v 2. gimnaziji Maribor, bežigrajski v Lj., v Šolskem centru Novo mesto in Biotehniškem centru Naklo.
J. Pasta, Skupnost gimnazij Slovenije pripoveduje, kako je najprej oblast širila mrežo gimnazij, otrok je bilo nato čedalje manj, zdaj pa ministrstvo želi več poklicno-strokovnih šol in manj gimnazij.
Ukinjanje programov v obrobnih območjih bo najbolj prizadelo otroke iz socialno šibkih družin, ki si ne morejo privoščiti šolanja npr. v Lj., menijo sogovorniki.

Akademija umetnosti. Nova akademija v stari palači. I.B., Delo, 29.9.2016
Začetki nove AU UNG http://www.ung.si/sl/studij/ segajo 22 let nazaj, ko se je v Lj. začela neformalna umetniška šola, kasneje Šola uporabnih umetnosti Famul Stuart doslej Visoka šola za umetnost UNG. AU deluje od 2012 v palači Alvarez v centru 'stare' Gorice. Je prva naša umetniška akademija, ustanovljena po l. 1945 in edina zunaj Lj.
AU ima 1. in 2. stopnjo študija umetnosti, a ne zanemarja tehničnih znanj, potrebnih za ustvarjanje. Razvoj magistrskega študija medijske umetnosti je podprla EU, študentje gredo lahko na partnerske univerze v Gorici, Lizboni, Oslu, Reki, Budimpešti, Gradcu, Manchestru, Vilniusu ali Turkuju.

Študentski dom napolnili v enem tednu. B.Š., Delo, 30.9.2016
V Kopru je študentska organizacija ŠOUP odprl zasebni študentski dom in hostel Vila Domus s 69 ležišč. Vsaka soba ima kuhinjo, WC, ogrevanje in hlajenje; v stavbi je bistro, v bližini javna pralnica, trgovina in parkirišče. Najemnina bo 190 evrov.
Odprli so tudi prenovljen Dijaškem domu Portorož, s posteljami za 80 dijakov in 98 študentov. Najemnina za študentsko sobo je 160 evrov.
Kljub novim posteljam za študente jih na Obali še vedno manjka 700 do 900. Zdaj jih je tam 1360, od tega 690 pri zasebnikih, preostalo v nekaj javnih in štirih zasebnih študentskih domovih.

ŠOU v Lj. bo brucem olajšal prehod v študentsko življenje. Promocijsko besedilo. Dnevnik, 30.9.2016
V Študentskem kampusu na Pivovarniški 6. v Lj. si bodo študenti lahko uredili subvencionirano prehrano, na info točki pa jim bodo pomagali razrešiti zagate. Tam so predavalnice, čitalnici, e-Študentski servis, picerija, prostori za druženje in piknik, dvorana, prostori študentskih društev in administracija ŠOU Lj. Deluje Študentska svetovalnica, v Študentski hiši SRCE se lahko tisti v stiski začasno namestijo, pomaga jim tudi fundacija Študentski tolar. O dejavnostih in projektih so informacije na www.sou-lj.si .

Fakultete odpirajo vrata podjetjem. Študente vključujejo v reševanje težav in konkretnih problemov. S.H., M.B. Delo, 30.9.2016
Časnik piše o dobrih praksah sodelovanja šol gospodarstva, v korist delodajalcev in mladih.
Na BF UL zunanji strokovnjaki izvajajo del predmetov in so mentorji pri zaključnih nalogah, enao na FKKT kjer gospodarske družbe omogočajo praktično usposabljanje. Na EF UL študenti izdelujejo poslovne študije in načrte. Informatiki s FRI UL že med študijem navežejo stike s podjetji; odprli so študentski pospeševalnik Garaža FRI. Študenti FE UL razvijajo inovacije v sodelovanju z industrijo.
Na FS UM študenti gospodarskega inženirstva skupaj z tistimi iz Gradca razvijajo izdelke in storitve za avstrijska podjetja. Na FNM UM imajo skupne projekte, sodelujejo pri počitniških praksah in diplomah. EPF UM že 10 let sodeluje z industrijo, tako da študentom podjetje predstavi problem, nato ga rešijo s timskim delom. Imajo 46 sodelavcev s praktičnimi izkušnjami.
Študenti FAMNIT UP se s podjetji, bankami, zavarovalnicah idr. seznanijo na obveznih praksah.
Tudi na PTF UNG so študenti gospodarskega inženiringa vključeni v praktično usposabljanje – 480 ur z mentorjema s fakultete in v podjetju.
Na Kariernem sejmu Moje delo so svoje sodelovanje z dijaki, študenti, šolami in fakultetami predstavila podjetja BSH Hišni aparati, Halcom idr. Podjetje Skaza je tudi soustanovitelj Visoke šole za tehnologijo polimerov.

(Študij gospodarskega inženirstva, UM, UNG.) Intervju: dr. Danilo Zavrtanik, Mladina, št. 38. (23.9.2016), I. Palčič et all., Pisma, Mladina 30.9.2016
I. Palčič, FS, N. Šuman FGPA, I. Vrečko EPF, A. Štrukelj FGPA, M. Ficko FS, T. Lerher FS in M. Golob FERI (vsi UM) se odzivajo na intervju D. Zavrtanika, rektorja UNG, ki je »izpostavil študij Gospodarskega inženirstva kot edini tovrstni študij v Sloveniji.« http://www.ung.si/sl/studij/poslovno-tehniska-fakulteta/ Domnevajo, da se je zgodila neljuba napaka.
»Prvi tak študij se je pričel izvajati že leta 1993 na UM v partnerstvu treh tehniških fakultet« - FGPA, FS, FERI in EPF (UM). Študij Gospodarskega inženirstva (GING http://ging.um.si/ ) poteka na univerzitetni in magistrski stopnji v treh smereh: gradbeništvo, strojništvo in elektrotehnika. Doslej je bilo na treh smereh okoli 800 diplomantov, k so iskani v gospodarstvu in drugje.
»Pripravljamo vlogo za akreditiranje doktorskega študijskega programa.«
L. 2013 so praznovali 20. obletnico programa, ob udeležbi ministra za gospodarstvo, predstavniki podjetij in TU iz Gradca. L. 2014 so ustanovili Združenje gospodarskih inženirjev Slovenije.

Zaradi porodniške ob diplomo! N. Simšič, Svet 24, 30.9.2016
Do konca septembra so morali 'zamudniki' opraviti vse obveznosti po starih študijskih programih.
TV voditeljica O. Širca Roš bi morala, da ji ob materinskih obveznostih ni uspelo spisati diplome. Zdaj bo morala zaključiti študij po 'bolonjskem sistemu'
Med zamudniki, piše časnik, so L. Bizovičar, T. Maze, N. Lesar, U. Furlan, S. Pavlin Stošič, A. Bagola idr.

Tri desetletja priloge Znanost. Delo, 29.9, 2016
L. 1986 je Delo začelo objavljati prilogo, namenjeno seznanjanju z znanstvenimi dosežki doma in v tujini. Najprej se je imenovala Znanje za razvoj, po dveh letih pa Znanost. http://www.delo.si/znanje/znanost Doslej so Delovi znanstveni novinarji objavili v 1500 številkah 18.000 zapisov o raziskovalnem delu in problemih. S prispevki je sodelovalo tudi več kot 2000 znanstvenikov.

Nevladne organizacije. KB., S.H., Delo, 29.9.2016
V Lj. so se na festivalu Lupa predstavilo več kot sto nevladnih organizacij z vseh koncev države. V l.2015 smo jih imeli skupaj skoraj 26.000, od tega 22.967 društev in njihovih zvez, 2772 zavodov in 236 ustanov. V njih je bilo 7332 zaposlenih, imele so 783 milijonov prihodkov, od tega 36% iz javnih virov. ( -Glej več: http://www.cnvos.si/article?path=/podrocja_dela/promocija/festival_lupa , B.M.)
Časnik piše, da temu 'tretjemu sektorju' država ne priznava prave vloge, njihov potencial je neizkoriščen, imajo več ovir kot spodbud.

Menedžer leta 2016 je A. Božič iz Steklarne Hrastnik. M.B., Delo, 29.6.2016
Združenje manager http://www.zdruzenje-manager.si/ je podelilo priznanje generalnemu direktorju A. Božiču, ki je l. 2010 prevzel podjetje tik pred stečajem, letos pa je ustvarilo 6,2 milijona dobička. V utemeljitvi so poudarili, da je bila njegova »postavitev človeka v središče sanacije najboljša poslovna odločitev.« V podjetju imamo mentorski sistem, z 79 pari, za izobraževanje pa namenijo pol milijona letno. Odkar so uvedli avtomatizirano proizvodnjo so povečali število delavcev, strošek za plače pa za tretjino.

Umor direktorja Kemijskega inštituta. Izvedenec: Obtoženi umora M. Novič ni maščevalen.
M. Korsika, Delo, 29.6.2016
Pri obtoženemu Milku Joviču (60) je na procesu pričal psihiater in povedal, da nima duševne motnje. Imel je prilagoditveno motnjo, po stresu ob izgubi delovnega mesta (na KI Lj.), vendar je že izzvenela.
Do sodelavcev na KI, s katerimi je bil v konfliktu ni bil žaljiv, ni jih fizično napadal. Psihiater je glede 'liste za fentanje', na kateri naj bi bil tudi direktor J. Jamnik, dejal, da »ni nič nenavadnega /…/ saj vseh sodelavcev ne moreš imeti rad.« Strinjal se je z drugim psihiatrom, da je M. Jovič sproščal pasivno agresivnost na strelišču. Od tam naj bi po mnenju obrambe izvirali sledovi smodnika in kovin na obleki M. Joviča; sodišče glede tega čaka na mnenje forenzičnih izvedencev iz Weisbadena.
Ker je izvedenec dejal, da obtoženi ni maščevalen, je obramba zahtevala izpustitev, a je sodišče to zavrnilo.

Polici prihodnosti. S.D., Svet kapitala, Delo, 29.9.2016
Mehatronik in podobne kombinacije elektrotehnike in strojništva ter sorodni poklici bodo zaradi digitalizacije po mnenju nemške gospodarske zbornice poklici prihodnosti. Bavarska zbornica https://www.vbw-bayern.de/vbw/Home/index.jsp pa napoveduje upad v vseh poklicih do 2040. Izjema so izobraževanje, zdravstvo, socialna pomoč, novinarji/informatorji in svetovalci.
T. Frey v knjigi Communicating with the future napoveduje najbolje plačane poklice prihodnosti: logistik, etini heker, aktuar, epidemolog, inženir in živilski kemik.
Urad za delovno statistiko ZDA za obdobje do 2024 napoveduje še povpraševanje po: finančnih menedžerjih, medicinskih sestrah, električarjih, odvetnikih, tržnih analitikih, fizioterapevtih, osebnih finančnikih itd.

Pogled OECD na izobraževanje. OECD, Delo, 22.5.2016
Časnik ob članku o našem izobraževanju objavlja grafe s podatki o učiteljih, učencih in študentih.
(Vir je verjetno: http://www.oecd.org/edu/education-at-a-glance-19991487.htm , B.M.)
Obveznosti učiteljev (letno število ur) so pri nas manjše kot je povprečje držav OECD, prav tako število učencev v razredu v OŠ.
Pač pa ima po teh podatkih Slovenija nadpovprečni delež »mladih ki študirajo«, starih 15-19 let - nekaj nad 70%, povprečje OECD je prav toliko pod 70%. ( - Gre seveda pretežno za srednješolce, medtem ko je pri nas delež generacije, ki študirajo 47%. Gre za stare 19-24 let, vpisane v št. l. 2014/15 v različne letnike visoko/višje-šolskih zavodov. Vir: Surs, http://www.stat.si/StatWeb/pregled-podrocja?idp=111&headerbar=7 . B.M.)

Pečarji, polagalci keramike in zidarji se lahko takoj zaposlijo. J. Petkovšek Štakul, Dnevnik, 26.9.2016
V Šolskem centru Novo mesto je 3100 dijakov v poklicnih in strokovnih srednjih šolah strojne, elektro, gradbene, lesarske in zdravstvene smeri ter tehniške gimnazije, 900 v višji strokovni šoli in 900 slušateljev izobraževanja odraslih.
Š. David, direktor centra pravi, da se dijaki in starši pred vpisom pozanimajo o možnostih zaposlitve. Po poklicni šoli se takoj zaposlijo pečarji, polagalci keramičnih oblog in zidarji. Po strokovni šoli se jih 85% odloči za nadaljevanje šolanja, nekateri na višji šoli v centru, ki ima 7 smeri: strojništvo, elektronika, varstvo okolja in komunala, logistično inženirstvo, informatika, lesarstvo in kozmetika. Vpis na višje programe v gradbeništvu in lesarstvu je zaradi krize zelo majhen.

Se diploma v Sloveniji splača? Delo, 22.9.2016
Ob članku Za izobraževanje manj kot drugi (S. Merljak, 22.9.) časnik izpostavlja naslednje podatke o mladih, iz poročila OECD Education at a glance/Pogled na izobraževanje:
Od prebivalcev RS starih 25-34 let jih ima 41% visokošolsko izobrazbo. ( - Verjetno je zraven višješolska in podiplomska, B.M.) Med njimi je bilo lani 19,5% brezposelnih (v 2005 le 5,1%).
Visokošolsko (- in višješolsko?, B.M.) izobraženi pri nas zaslužijo 72% več od srednješolsko izobraženih. (Glej podrobneje: http://www.oecd.org/edu/education-at-a-glance-19991487.htm.)

Dodana vrednost na zaposlenega. Surs, Delo, 22.9.2016
Dodana vrednost na zaposlenega http://forum.racunovodja.com/viewtopic.php?t=28849 je bila l. 2014 je bila pri nas in v še par državah EU ter v Švici (v evrih):
Slovenija 36.400, Avstrija 39.700, Nemčija 44.200 in Hrvaška 25.600 ter Švica 52.000.

Nepremičninski trg. Premalo konkurenčni za tujce. M. Šoštarič, Delo, 22.9.2016
Cene stanovanj in hiš v Sloveniji so se med 2011 in 2013 zniževale, od 2014 pa so se začele dvigati cene rabljenih stanovanj in hiš. L. 2011 je bila cena kv. metra takega stanovanja v državi 1730 (Lj. 2500) evrov, v prvi polovici l. 2016 pa 1440 (Lj. 2030) evrov. Tuji vlagatelji se zanje ne zanimajo dosti, pač pa za trgovske centre, hotele ipd. s 6-8% donosom.

Ugodnejša gibanja vladi olajšala sprejetje proračunov 2017 in 2018. M. Jenko, Delo, 23.9.2016
Vlada je pri pripravi proračunov za naslednji dve leti upoštevala višjo gospodarsko rast - 2,3% za 2016 napoveduje Umar. http://www.umar.gov.si/napovedi/ .
Nova ministrica za finance M. Vravničar Ermanc napoveduje za 2017 in 2018 enak obseg proračuna – 5,5 milijarde evrov, pri čemer bi v drugem letu zbrali več prihodkov, primanjkljaj pa zmanjšali na 0,9%. Vladne prioritete bodo: infrastruktura, znanost in zaposlovanje, zdravstvo in varnost.

Rast. Brexit znižuje napovedi. C.Vi., Delo, 26.9.2016
Organizacija OECD je za l.2017 napovedala 2,9% rast svetovnega gospodarstva. Območje evra – v njem je tudi Slovenija – bo imelo v 2017 1,5% rast. Ta - jesenska - napoved je za 0,1 odstotne točke nižja kot junija, tudi zaradi negotovosti povezane z odhodom V. Britanije iz EU.
Za l. 2018 so pri OECD napoved za svet znižali na 3,2% rasti, za evro-območje pa na 1,4%.

Varčevalni ukrepi v javnem sektorju in rast plač. Ukom, B.H., Delo, 24.9.2016
Od varčevalnih ukrepov (po ZUJFu) so bili doslej sproščeni naslednji:
- začetek izplačevanja napredovanj iz l. 2015 (1.9.2015) in iz l.2016 (1.12.2016),
- sprostitev plačne lestvice (1.9.2015).
Varčevalni ukrepi, ki še veljajo pri:
- izplačilih za delovno uspešnost, redno in iz povečanega obsega dela,
- regresu,
- premijah kolektivnega pokojninskega zavarovanja.
Plače so se v javnem sektorju v l. 2016 povečale za 3,6%, skupaj so bili stroški dela 4,4 milijarde evrov, za 5% večji kot v l. 2015, t.j. za 235 milijonov evrov več od lani.

Kljub dobrim obetom večina ne bi trošila več. Z.P., Delo, 24.9.2016
V anketi Dela Stik (21.sept., N=505) je v odgovorih na vprašanja o gospodarstvu in ravnanju z državnim denarjem ter potrošnjo časnik zaznal optimizem. Zlasti pri moških in podpornikih (vladnih strank) SMC in SD, ne pa tudi pri starejših (volivcih vladnega Desusa?, B.M.), z OŠ izobrazbo in iz manjših krajev ter pri podpornikih (največje opozicijske) SDS:
Pri napovedi gospodarskega stanja v 2017 je sicer čutiti previdnost – 26% jih je menilo, da bo bolje, 24% pa da bo slabše. Gospodarsko rast jih 46% pripisuje izvoznikom, 29% razmeram v EU, 10% domači potrošnji in le 5% vladnim ukrepom.
Za 2017 jih le 7% napoveduje, da bodo povečali potrošnjo, 28% napoveduje celo zmanjšanje, potrošnja ostale večine pa bo, tako menijo, ostala enaka.
In kam naj bi država namenila denar? 35% priporoča vladi, da sprosti varčevanje in več investira, 29% da naj ga nameni za socialo in pokojnine, 20% podpira, da še naprej varčuje in zmanjšuje javni dolg; le 13% jih priporoča več za plače policistov, vojakov, gasilcev…

Ne privoščimo jim boljše plače. Z.P., Delo, 24.9.2016
V anketi Dela Stik (21.sept., N=505) je na vprašanje, če so javni uslužbenci upravičeni do višjih plač, skoraj polovica – 48% odgovorila z NE. Med tistimi, ki so odgovorili z DA - 38% so ljudje z visokošolsko izobrazbo, delavci v javnem sektorju in podporniki stranke ZL. Na drugi strani so predvsem srednje izobraženi, delavci pri zasebnikih in upokojenci ter podporniki strank SDS, NSi, pa tudi SMC.
Na vprašanje o tem, kakšen odnos imajo do javnih uslužbencev so največ 'pozitivnih' odgovorov dobili zdravniki – 64%, vendar tudi 9% 'negativnih', medtem ko so policisti in učitelji dobili 63% in 61% 'pozitivnih' in le 7% 'negativnih' odgovorov. Precej manj so očitno priljubljeni državni uslužbenci, ki so dobili 19% 'negativnih' in 31% 'pozitivnih' odgovorov.

Pogajanja v javnem sektorju. Za 25 evrov višji regres ne bo dovolj dobra ponudba.
B.H., Delo, 24.9.2016
Vladni pogajalec minister B. Koprivnikar pričakuje, da bodo oktobra končana pogajanja s sindikati javnega sektorja. Z vladne strani zagotavljajo, da ne načrtujejo interventnega zakona, torej se s pogajanji mudi. Kljub izboljšanim gospodarskim razmeram vlada predlaga, da bi sproščanje varčevalnih ukrepov podaljšali še za leto dni. Ponuja tudi 25 evrov večji regres za tiste uslužbence, ki prejemajo znižanega.
Sindikati v to podaljševanje ne bodo privolili, saj se vlada ne drži obljub in obveznosti prelaga na obdobje po parlamentarnih volitvah. Njihov nasprotni predlog še ni znan.

Delegacija v ZDA. Koprivnikar bi ukrotil slabe prakse. STA, Delo, 26.9.2016
Minister za javno upravo je v ZDA obiskal podjetja in ustanove, ki bi lahko podprle zgodbo zelene in digitalne Slovenije. S tistimi, ki uvajajo nove modele sodelovalne ekonomije, npr. Uber se je dogovarjal o preizkušanju rešitev glede delovnih razmerij, zavarovanja potrošnikov ipd. pri nas.
Delegacija, v kateri so predstavniki 26 podjetij, inštitutov in akademskih institucij je obiskala še Stanford http://www.stanford.edu/search/?q=slovenia , kjer so odprli slovenski ABC Global Home https://abc-accelerator.com/slovenia/ .

Najnovejši trendi v Obzorju 2020. B. Pavlin, Delo, 26.9.2016
Na konferenci o programu EU Obzorje 2020 http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/ so govorili o pripravi tem za bodoče razpise v javno-zasebnih partnerstvih, o novoustanovljenemu Evropskem inovacijskem svetu, o iniciativi Vanguard http://www.s3vanguardinitiative.eu/ , o programih mobilnosti raziskovalcev, in o izkušnjah podjetij in o podpornem sistemu za pripravo projektnih predlogov.

Doktorski študij zdravstvene vede. Kariera in delo, Delo, 23.9.2016
Fakulteta za zdravstvo Jesenice http://www.fzab.si/ je ob 10-letnici dobila (od NAKVISa) akreditacijo doktorskega programa s treni smermi – zdravstvena nega, promocija zdravja in zdravstveni menedžment.

Karierni sejem v Cankarjevem domu. Kariera in delo, Delo, 23.9.2016
V CD Lj. je bil 5.9. sejem MojeDelo.com, z 58 slovenskimi in tujimi razstavljavci. Na njem pričakujejo tudi letos 10.-15.000 obiskovalcev, ki se bodo pogovorili z delodajalci in poslušali predavanja in delavnic o iskanju zaposlitve, pisanju življenjepisa, predstavitvi itd. Glej www.karierni-sejem.com .

Za pomoč študentom invalidom. Kariera in delo, Delo, 23.9.2016
S pomočjo projekta EU Trans2Work bo FERI UM https://feri.um.si/ omogočil študij (invalidom) z manj ovirami in lažje zaposlovanje.

Prometne nesreče mladih. J.P., Delo, 24.9.2016
V Sloveniji je bilo lani pri vseh prometnih nesrečah 17% povzročiteljev starih od 15 do 24 let.; pri hujših nesrečah, z težko poškodovanimi ali umrlimi, je bilo mladih povzročiteljev 17,6% oz. 166.
Najpogosteje so bili med mladimi, vpletenimi v nesreče, vozniki avtomobilov in njihovi sopotniki – med njimi je bilo 15 mrtvih, vozniki motorjev in koles z motorjem 5 mrtvih, nato kolesarji – 2 mrtva. (Podatki AMZS.)

Obletnica prvega vlaka z begunci. Ograje in strah pred novim valom. J. Zore, Delo, 16.9.2016
Pred letom se je v Dobovo pripeljalo 150 beguncev, do 9.3.2016 je šlo skozi državo 481.287 migrantov. Za njimi so ostali 46-milijonski stroški, 179 kilometrov (žične, 5,7 m.) ograje in strah pred novimi. PO zavezah v EU mora sprejeti Slovenija 627 tujcev (beguncev); trenutno jih je pri 75 z mednarodno zaščito. Štirje begunski centri so prazni, a vseeno stanejo 104.000 evrov.

Protestni shod. »Ne trgujte z demokracijo«. Mo. Z., Delo, 16.9.2016
Na Prešernovem trgu v Lj. se je zbralo 300 ljudi, ki so nasprotovali prostotrgovinskima sporazuma CETA in TTIP s transparenti:' ZAPRTE MEJE LJUDEM, PROSTA POT KORPORACIJAM'; 'NE TRGUJTE Z DEMOKRACIJO'. ('STOP CETA' piše na zastavicah, ki jih delijo dekleta in fantje; fotografija L. Vidica.)

Koalicija o razrezu proračuna za 2017. Z.P., Delo, 16.9.2016
Poslanci vladnih strank SMC, Desus in SD so se z ministri pogovarjali o proračunu za prihodnji dve leti. Čeprav je finančni položaj države boljši, pa se množijo apetiti do proračunskega denarja. Vlada še ni končala pogajanj s sindikati javnega sektorja, (v začetku l. 2017) čaka še uskladitev pokojnin in povečanje sredstev za organe varnosti in za infrastrukturne projekte.

Anketa. Interpelacija proti vladi nima podpore javnosti. Z.P., Delo, 19.9.2016
V Anketi Dela Stik je morebitni interpelaciji proti celotni vladi nasprotovalo pol (49%) od 659 respondentov, podprlo pa 35%. Le dobra tretjina podpira tudi interpelacijo proti šolski ministrici M. Makovec Brenčič – 37%. Več podpore sta imeli interpelaciji proti ministroma za infrastrukturo in za zdravje (43%, 49%); večina tudi ne verjame v njuni napovedi o skorajšnjem začetku gradnje drugega tira – 69% in o krajšanju čakalnih vrst v zdravstvu – 81%.

Stopnja brezposelnosti. Eurostat, Del, 17.9.2016
V prvem četrtletju 2016 je bila v Sloveniji stopnja brezposelnosti 8,9%. V EU28 je bila najnižja v Nemčiji in na Češkem, najvišja pa v Španiji in Grčiji.

Znanstveni inkubator. Kariera in delo, Delo, 16.9.2016
Dogodek 'Znanstveni inkubator – Kako graditi kariero v temeljni znanosti pred, med in po doktorskem študiju? je bil na FKKT UL. Soorganizator je bilo Društvo Cutting edge. http://www.cutting-edge.si/sections/znanstveni_inkubator/

Novo društvo literatov, prevajalcev in publicistov. STA, Delo, 16.9.2016
Združenje za slovensko besedo http://www.casnik.si/index.php/2016/10/10/stane-granda-kaj-je-v-ozadju-zdruzenja-za-slovensko-besedo/ ima že nad 50 članov. Predsednik, zgodovinar S. Granda pravi, da bo zasledovalo vrednote demokracije in slovenske osamosvojitve. Zavzema se za ogroženo slovenščino, ki jo nekateri nameravajo v imenu internacionalizacije izriniti iz akademskega sveta, zato je podprlo izstop prof. M. Jezerška iz komisije rektorske konference, ki je pripravljala tako spremembo zakona. Med člani so: T. Geiser Pečar, B. Novak, J. Janša, M. Petek, J. Stanovnik, I. Štuhec, A. Valič Zver…

Aleksander Čeferin. Odvetnik, ki je postal predsednik Uefe. I. Ropac, Sobotna priloga, Delo, 17.9.2016
Za vodilnega v Evropski nogometni zvezi (Uefa) je bil izvoljen A. Čeferin (49), odvetnik.
Lani se je po korupcijskem škandalu moral s tega vplivnega položaja posloviti M. Platini. S podporo zvez iz večine držav, tudi nogometnih velesil Francije in Nemčije, ga je nasledil nekdanji nogometaš in (dosedanji) predsednik Nogometne zveze Slovenije. Končal je PF UL l. 1991 in bil kasneje tudi soustanovitelj Odvetniške družbe Čeferin in partnerji, največje pri nas.
Od Bloudka do Čeferina. G. Kališnik, Nedelo, 18.9.2016
Predsedovanje nogometni Uefi A. Čeferina je doslej najvišja športna funkcija kakega Slovenca. V povojnem obdobju je bil član Mednarodnega olimpijskega komiteja S Bloudek, v predsedstvu Mednarodne smučarske zveze je bil J. Kocijančič, v mednarodni drsalni zvezi je bila visoko T. Andree Prosenc, v atletiki J. Alijančič, pri hokejistih E. Alijančič, pri kegljačih pa A. Likovnik. Med športniki so bili v zadnjih letih v svetovnem vrhu T. Maze, P. Prevc in T. Gajser.

Premalo policistov, vse več prometa. Prometna obremenitev avtocest. M.Felc, Delo, 20.9.2016
Na štirih avtocestnih krakih (primorskem, štajerske, gorenjskem in dolenjskem) se je povprečno letno število vozil od l. 2004 od 90.500 dvignilo do l. 2009 nad 120.000, zadnja leta pa promet stagnira. Največ vozil – 128.271 – je bilo l. 2011, l. 2014 pa 124.358, ko je bilo dnevno na avtocestah povprečno 30.000 vozil. http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah_21.aspx
Policistov za nadzor prometa na vseh slovenskih cestah je bilo l. 2001 skupaj 464, l. 2016 pa 340, od tega 18 v specializirani enoti za nadzor avtobusov, tovornjakov ipd. ter za spremljanje radarjev.
I. Kapun, s policijske uprave http://www.mnz.gov.si/si/ ocenjuje, da manjka tretjina prometnih policistov.

Dve leti vlade. Slovenija v boljši kondiciji ob majhni podpori vladi. Z.P., Delo, 9.9.2016
Premier M. Cerar poudarja stabilno gospodarsko rast, upad brezposelnosti pod sto tisoč, boljše javne finance, manj proračunskega primanjkljaja in še rekordno turistično sezono.
V anketi Dela Stik pa je vlada dobila julija oceno 2,4, najnižjo doslej. Ob nastopu oktobra 2014 jo je negativno ocenjevalo 43%, julija 2016 pa 58%.

Strankam spet višja podpora. Nove politične stranke na desnici brez /…/ podpore.
Z.P., Delo, 12.9.2016
V telefonski raziskavi Dela Stik (5.-8.julij, N=1005) se je zmanjšalo število neodločnih (potencialnih) volivcev, parlamentarne stranke pa so dobile več podpore kot v poletnih mesecih.
Skoraj tretjina respondentov se sicer ni odločilo za nobeno od njih, 13% pa ne bi šla volit; prav toliko »glasov« je dobila (opozicijska) SDS, (največji vladni) SD in SMC po 10%, najmanjša (vladna) Desus 2%, (opozicijski) ZL in NSI pa natanko po 6,6%... Izvenparlamentarni SLS in SNS sta dobili po 3%.
Ocena vlade (2,5%) in državnega zbora (2,4) ostajata taki kot avgusta. (Zaokrožil B.M.)
Se je pa ocena povečala skoraj vsem politikom, kjer so na vrhu še vedno B. Pahor, V. Bulc, T. Fajon, D. Židan, M. Brglez, L. Peterle in M. Han, na koncu pa D. Mramor, ki mu je edinemu ocena padla, Z. Jelinčič in K. Erjavec ter J. Janša.

Obletnica vlade z interpelacijo. T.K., Delo, 9.9.2016
Potem, ko je ustavno sodišče (US) decembra 2014 odločilo, da ni skladno z ustavo, če zasebne šole iz proračuna dobijo le 85% sredstev za javni program, bi jim morala vlada v letu dni zagotoviti 100% financiranje štirih OŠ. To se ni zgodilo, zato poslanci SDS zahtevajo, da odide šolska ministrica M. Makovec Brenčič. Le-ta pravi, da se postopek končuje.
T. Lisec, SDS je dejal, da bi interpelacijo lahko vložili tudi zaradi odločbe US, ki je že l. 2011 ugotovilo, da je urejanje financiranja visokega šolstva (z uredbo, novela zakona se pripravlja) neustavno ali pa zaradi ravnanja ob aferi z dodatki.

Število prostih in zasedenih delovnih mest. Surs, Delo, 9.9.2016
V stalni »statistični rubriki« časnik predstavljanja izboljšanje stanja na trgu dela v Sloveniji v 1. in 2. četrtletju 2016:
Na začetku leta (jan., feb., mar.) je bilo 12.380 prostih delovnih mest, v 2. četrtletju pa z 1,4% več.
Zasedenih delovnih mest je bilo v prvem delu leta 689.710, v drugem delu pa za 2,1% več (703.870).

Javni sektor. Vlada se še ne vrača za pogajalsko mizo. B.H., Delo, 9.9.2016
O izhodiščih za nadaljevanje pogajanj o plačah s sindikati se vladna koalicija še dogovarja. Če sporazuma s sindikati ne bo, se bodo konec l.2016 iztekli varčevalni ukrepi, kar bi poslabšalo javne finance. Zato bi rada dosegla postopno odpravljanje teh ukrepov. Sindikati svarijo pred konfliktom, do katerega bo prišlo, če se ne bodo sporazumeli v oktobru.

Slovenska davčna vrzel je med najnižjimi. K. Fidermuc, Delo, 12.9.2016
Evropska komisija http://ec.europa.eu/ je v poročilu za Slovenijo ugotovila, da se je med l. 2009 in 2013 zmanjšala razlika med pričakovanim in pobranim DDV, z 13,3% na 7,6%. V l. 2014 je bil tako naš proračun prikrajšan za 280 milijonov evrov. Finančno ministrstvo poudarja, da so vir podatkov poročila držav, ne pa Evrostata in opozarja na metodološki problem s sivo ekonomijo.

Izjemno visoka podpora vajeništvu. Š. Ščap, Pisma, Delo, 14.9.2016
Na anketo o osnovnem in srednjem šolstvu (Delo, 5.9.) se odziva Štefan Ščap, bralec iz Velke Cikave.
Ocene 700 respondentov so razporejene približno po normalni distribuciji, kar je razveseljivo, meni.
Delo je 17.5.2016 objavilo lestvico najučinkovitejših šolskih sistemov v državah OECD. Razlike med državami so majhne; Slovenija je na 7. mestu.
Bralec piše, da testa signifikantnosti (pomembnosti razlik) – hi-kvadrat in drugega po Dixonu »potrjujeta, da se naše (osnovno in srednje) šolstvo ne razlikuje od 10 najboljših v članicah OECD. Zaslugo za takšno stanje si ne smejo prilastiti posamezniki. Če bi ocenjevali terciarno (višje, visoko) šolstvo, bi bili rezultat gotovo slabši«, še dodaja bralec. »A to kdaj drugič.«
(- Upamo, da z zanesljivimi podatki… Pobrskajte po: https://data.oecd.org/ in http://www.oecd-ilibrary.org/education/education-at-a-glance-2016_eag-2016-en . B.M.)

Karierni tabor za absolvente. Kariera in delo, Delo, 9.9.2016
Karierni centri UL bodo na delavnicah in predavanjih absolventom krepili zaposlitvene veščine; spoznavali bodo zakonitosti sodobnega trga dela, pomen neverbalne komunikacije, se učili prepoznavati in predstaviti svoje prednosti in napisati življenjepis ter izvedeli, kako ustanoviti podjetje. Več: www.kc.uni-lj.si

Zdravnik v Lj. pregleda 120 bolnikov na dan. M. Zupanič, Delo, 14.9.2016
Zdravniški sindikat Fides si na pogajanjih z vlado prizadeva uveljaviti standarde in normative iz t.i. modre knjižice, ki so jo pripravili zdravniki. Ministrstvo za zdravje pa je začelo v 5 bolnišnicah meriti obremenjenost zdravnikov. Na urgenci v UKC Lj. pride na dan povprečno 70 poškodovancem, ob konicah tudi do 120. To je 200% glede na predlagan normativ.

Za mariborskimi protestniki na zatožni klopi zdaj policist. I. Ropac, STA, Delo, 12.9.2016
Med »tretjo mariborsko vstajo« 3.12.2012 so policisti aretirali 119 ljudi; mnogi so dobili plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru, 12 se jih je zagovarjalo pred sodiščem, ker naj bi obmetavali policiste. Dva sta dobila pogojno kazen, sedmerica je bila sicer obsojena na 7 mesecev zapora, a so po pritožbah in formalnih zapletih ostali na svobodi.
Zdaj je na sodišču policist D. Žagar, ki naj bi krivo pričal, da je eden od vstajnikov metal granitne kocke; takratni videoposnetek pa ga kaže v gostilni…

Za rešetkami. Pika, Delo, 12.9.2016
Sindikat državnih organov opozarja na pomanjkanje pravosodnih policistov in strokovnih delavcev v zaporih. Na enega delavca pride 40 do 50 zapornikov, preveč je nadur in plače so premajhne.
Časnik dodaja, da bi se jim bolje godilo, če bi bili za rešetkami in bi zaradi slabih razmer dobili odškodninsko tožbo na evropskem sodišču.
(- O problemih zaposlenih v zaporih glej: Z. Remic: http://penoloskodrustvo.blog.siol.net/ , B.M.)

Letos več osnovnošolcev, manj srednješolcev. S. Merljak, Delo, 1.9.2016
V devetih razredih OŠ je v š. l. 2016/17 skupaj 175.721 učencev, v 453 šolah (od tega je 5 zasebnih). Prvošolčkov je 22.293, kar je 717 več kot lani in tri tisoč več kot š. l. 2012/13. V tem desetletju jih je bilo najmanj v š. l. 2009/10, ko jih je bilo 17.457.
V oddelkih OŠ je povprečno po dvajset učencev (19,8). Med njimi jih je 26% spoznanih za nadarjene. 88% učiteljev je ženskega spola.
Srednješolcev je v nastopajočem šolskem letu 74.374, od tega 19.001 v prvem letniku. Srednjih šol imamo 123, med njimi 111 javnih, 6 zasebnih in 6 za tiste s posebnimi potrebami.

Slovenski dijaki triumfirali na geografski olimpijadi. Di. Ž., Delo, 1.9.2016
Avgusta se je v Pekingu pomerilo 200 dijakov iz 50 držav. Pisali so esej na podlagi geografske literature, utemeljevali odločitve na podlagi terenskega raziskovanja in odgovarjali na vprašanja o pokrajini, krajih in lokaciji geografskih procesov in pojavov v svetu. Po številu prejetih medalj so se med najboljšo tretjino uvrstili dijaki iz gimnazij Brežice, Ptuj in Želimlje ter iz ŠC Ravne na Koroškem.
V l. 2017 bo Slovenija organizirala območno tekmovanje JV Evrope, olimpijado pa bo gostil Beograd.

Anketa: Šolstvo je povprečno. Z.P., Delo, 5.9.2016
V spletni raziskavi Dela Stik (31.8-1.9.2016, N=700) so bila mnenja o šolskem sistemu v Sloveniji precej deljena. Največ - 47% respondentov je menilo, da je povprečen, 29% da je slab in 24% da je dober. Nekoliko bolje menijo o OŠ, ki je za 32% dobra, srednje šolstvo pa ugodno ocenjuje 28%. Obrnjeno pa je mnenje o ugledu učiteljev – da osnovnošolski niso cenjeni jih meni 63%, za srednješolske pa 60%. Zanimivo/razumljivo, da imajo o šolstvu slabše mnenje tisti z OŠ izobrazbo.
Več kot dve tretjini – 69% - je za javno šolstvo, peščici – 2,4% - je bližji model zasebnega šolstva in 28% je za kombinacijo javnega in zasebnega. Skoraj vsi – 94% - pa podpirajo ponovno uvajanje vajeništva.

Ugodna gibanja. Rast izboljšuje tudi gospodarsko napoved. M.J., Delo, 1.9.2016
Statistični urad poroča o 2,7% gospodarski rasti v drugem četrtletju t.l., kar je jo je napovedoval Umar. Povečujeta se industrijska proizvodnja in izvoz. Junija se je število brezposelnih znižalo pod sto tisoč, na 99.795.

Prva finančnica. Za restriktivno politiko plač. D. Videmšek, Delo, 8.1.2016
Kandidatka za finančno ministrico M. Vraničar Erman je na odboru DZ dejala, da podatki kažejo na izboljševanje stanja po krizi; a s pozitivnimi rezultati se ni uspavati. Ključna bo fiskalna stabilnost in zmanjševanje proračunskega primanjkljaja na 0,6% BDP. Plače rastejo hitreje od BDP. Zagovarjala bo restriktivno politiko plač v javnem sektorju. Ni prostora za dodatno popuščanje na pogajanjih s sindikati.

Zaposlitve. Delodajalci najraje najemajo mlajše in srednje izobražene. M. Bizovičar, Delo, 6.9.2016
Avgusta je bilo pri nas brez zaposlitve 97.895 ljudi, za 5,5% manj kot avgusta 2015. Iskalcev prve zaposlitve je za desetino manj, za 18% je manj mladih iskalcev, 15- 29. let, medtem ko je starejših od 50 let med iskalci le za 2% manj. Tudi število iskalcev s terciarno (višjo/visoko) izobrazbo se je zmanjšalo le za 5%.
Delodajalci še vedno najbolj povprašujejo po delavcih s srednjo in poklicno izobrazbo, katerih število nezaposlenih je upadlo za 12% oz. 11.%. Avgusta so potrebovali največ takih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (tekstilna, kovinska industrija), električarje, voznike težkih tovornjakov, pa tudi učitelje razrednega pouka, vzgojitelje (v vrtcih) in njihove pomočnike.

Trg dela. Kako doseči, da bi delali čim dlje. Ma. B., Delo, 2.9.2016
V pripravah na pokojninsko reformo je vlada v dokumentu Starejši in trg dela v Sloveniji http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/images/soj/Konferenca_Brdo_281016/Pogacar.pdf kot ključni cilj zapisala zvišanje stopnje delovne aktivnosti starejših. Slovenija je med državami EU z najmanj delovno aktivnih starejših od 50 let.

82,4%. Kariera in delo, Delo, 2.9.2016
Sredi l. 2016 je bilo med 793.000 zaposlenih prebivalcev Slovenije 82,4% v delovnem razmerju za določen čas. Med zaposlenimi mladimi – 15 do 29 let – je bilo takih polovica – 47%, med starejšimi od 50 let pa so bili skoraj vsi - 94% - zaposleni za določen čas. (Vir: Surs.)
Brez dela je bilo po anketnih podatkih 8,5% žensk in 7,2% moških.

Inovativnost zagotavlja rast gospodarstva, Slovenija tu ni med vodilnimi. Padec kot priložnost za rast. D. Viršek, Delo, 6.9.2016
Na lestvici inovativnosti smo med 128 državami na 32. mestu, za 4 mesta niže kot l. 2015. Na prvih mestih GII A.T. Kearnyja https://www.atkearney.com/ so Švica, Švedska, VB, ZDA, Finska…
Slovenija je močna pri kazalnikih poslovnega okolja in po znanju delavcev, pri objavah smo celo tretji, ne tudi pri patentih. Izrazito slabi smo pri možnostih posojil, investicijah in e-participaciji. Vprašani naši menedžerji so glede vpliva inovativnosti na obseg poslovanja do 2020 optimistični; prav tako glede sodelovanja raziskovalno-akademskih ustanov. Inovativnost pa je pri nas premalo podprta.

Kako od inovacijskega sledilca postati inovacijski voditelj. C. Pavlin, Delo, 8.9.2016
Na strateški konferenci Slovenija 5.0 https://www.gzs.si/slovenija_5.0/ so predstavniki GZS in inženirske akademije (IAS http://www.ias.si/Inzenirska-Akademija-Slovenije/ ) poudarjali, da je čas za tehnološki in inovacijski preboj, saj zdaj zaostajamo v kreativnosti, konkurenčnosti in prehodu znanja v industrijo.
V EU smo po inovativnosti na 12. mestu, zaostajamo po vlaganjih v raziskave in razvoj, pod povprečjem smo po številu patentov in deležu visokotehnoloških proizvodov. Po objavljenih znanstvenih člankih pa smo na 6. mestu, vendar po številu citatov na objavljen članek pod povprečjem. Tako je stanje povzel J. Vižintin (IAS ).
Predlagali so kroženje raziskovalcev med univerzami in gospodarstvom, reformo programov za inženirje na vseh treh stopnjah študija, izločitev visokih šol z univerz in združitev v politehnike, več javnih sredstev za RR, ugodnejše davke in investicije ter pospešitev digitalizacije industrije.

Enotna vstopna točka. S.Č., Delo, 2.9.2016
Fina EU točka – financiranje, EU sredstva, podpora http://www.eu-skladi.si/sl/razpisi/fina-eu-tocka/fina-eu-tocka , ki jo je vzpostavila vladna služba SVRK bo olajšala iskanje javnih razpisov za projekte EU in tudi finančne mehanizme Norveške, Švice itd. Doslej so bile informacije o tem razmetane na straneh različnih ministerstev.

Tuji jeziki in trg dela. Do angleščine izbirno, nemščina redkost. S. Kolarič, Delo, 2.9.2016
Zahteva po znanju vsaj enega tujega jezika je vedno bolj pogosta v razpisih prostih delovnih mest, ugotavljajo pri jezikovni šoli Mint in na zavodu za zaposlovanje.
L. 2007 je bilo takih 33%, l. 2015 pa 48%. Vsak peti oglas zahteva znanje vsaj dveh tujih jezikov. Za delovna mesta z visoko izobrazbo (7.st.) v polovici - 52% zaposlitvenih oglasov zahtevajo en tuj jezik, v 22% dva in v 6% tri. Med zahtevanimi jeziki je najpogostejša nemščina – 36%, nato angleščina – 24% in italijanščina – 19%.
Na fakultetah pa se študenti učijo največ angleščino, precej manj nemščino, razen na tistih v bližini avstrijske meje (UM). V srednje tehničnih šolah nemščine, tudi med fakultativnimi predmeti, skoraj ni. Tudi med brezposelnimi iskalci zaposlitve je največ takih z znanjem angleščine, nato – vsaj trikrat manj - nemščine, francoščine, slovanskih jezikov, španščine in precej manj z znanjem italijanščine.

Greh med teologi. Pika. Delo, 3.9.2016
Zaradi domnevnega nezakonitega zaposlovanja, klientelističnega najemanja storitev in ponarejanja naročilnic je UL kazensko ovadila TeoF UL.
Na nepravilnosti je opozorilo več prijav v zadnji letih na delovno inšpekcijo in protikorupcijsko komisiji. Delovna inšpekcija in univerzitetna revizija poslovanja sta sume potrdili.

Poziv rektorju I. Tičarju /…/ zaradi ravnanja nekdanjega tajnika T. Lorenčiča. T.K., Delo, 5.9.2016
Študentsko društvo Iskra http://studentska-iskra.org/ in komisija za ženske v znanosti (MIZŠ) http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_znanost/sektor_za_znanost/dejavnost/komisija_za_zenske_v_znanosti/predstavitev/predstavitev/ sta avgusta pozvala rektorja UM k ponovnemu razmisleku in ukrepanju zaradi mobinga in prostaškega vedenja T. Lorenčiča, za kar sta svojega šefa decembra obtožila dva zaposlena na rektoratu UM. Pozivu so se pridružili tudi sindikati SVIZ, VSS in Mladi plus.
Pristojni organi obravnavajo tudi sume drugih nepravilnosti na rektoratu. Mesto glavnega tajnika ni bilo javno razpisano, nekateri pa so delali po pogodbah, čeprav so obstajali elementi delovnega razmerja.

Afera Wolksvagen. Potočnik: Nisem vedel za prevare glede izpušnih plinov. P. Žerjavič, Delo, 6.9.2016
Pred poslanci Evropskega parlamenta sta prejšnja EU komisarja za okolje in industrijo J. Potočnik in A. Tajani povedala, da v Bruslju (komisiji) niso nič vedeli o 'prirejenih' instrumentih za merjenje izpušnih plinih pri avtomobilih nemškega proizvajalca WV. V. Potočnik je opozoril na odgovornost, saj nihče od vpletenih svojega dela ni opravil dovolj dobro.

Kanonizacija matere Terezije. Sinonim za dobroto in povzdigovanje trpljenja. J. Grgič, Delo, 5.6.2116
V Vatikanu so za svetnico razglasili A. Gonxha Bojxiu ( https://sl.wikipedia.org/wiki/Mati_Terezija *1910, Skopje/Uskip). Po odločitvi za redovništvo je preko Zagreba in Dublina šla v Indijo. V Kalkuti je poučevala na kolidžu za dekleta in ga vodila. Nato se je odločila pomagati najrevnejšim. L. 1950 je ustanovila red Misijonark ljubezni, ki je od 1987 tudi pri nas. Ljubljano je obiskala http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/85-nekdanje-rubrike/1994-obisk-matere-terezije-v-ljubljani pol leta potem, ko je prejela (1979) Nobelovo nagrado za mir. To je bila šesta »jugoslovanska« Nobelova, po F. Preglu (- kemiku, Slovencu, B.M.), L. Ružički, I. Andriću in V. Prelogu.
(- Med prejemniki Nobelove je, skupaj z množico klimatologov, tudi ena Slovenka: http://www.gorenjci.si/osebe/kajfe%C5%BE-bogataj-lu%C4%8Dka/464/ .
Za naše svetnike, blažene ipd.: https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_svetnikov , B.M.)

Julij 2016

Najpogostejša imena novorojenih deklic. Surs, Delo, 28.6.2016
V Sloveniji so l. 2015 rojene deklice najpogosteje dobile imena: Ema, Eva in Zala.

Število otrok /…/ vključenih v vrtce. Surs, Delo, 19.7.2016
V Sloveniji se je v zadnjem desetletju v vrtcih povečalo število otrok, starih od 1-5 let:
V .l. 2006/07 jih je bilo 58.127, v lanskem š.l. 2015/16 pa 85.407.

Število prebivalcev po občinah. Surs, Delo, 7.7.2016
Med slovenskimi občinami sta bili 1.1.2016 največji Ljubljana – 288.307 prebivalcev in Maribor – 111.832. Najmanjši sta bili obmejni Osilnica http://www.osilnica.si/ – 371 in Hodoš/Hodos – 375. http://www.hodos.si/?lang=hun .

Sestava aktivnega prebivalstva. Surs, Delo, 2.7.2016
V l. 2016, 1. četrtletje, je bilo med aktivnim prebivalstvom v Sloveniji.
720.000 zaposlenih,
111.000 samozaposlenih,
63.000 drugih,
87.000 brezposelnih.
Podatki: Statistični urad RS http://www.stat.si/StatWeb .

Pomurje. Brezposelnost skoraj na predkrizni ravni. J. Pojbič, Delo, 20.7.2016
Konec l. 2014 je bilo v Pomurju 9860 registriranih brezposelnih, junija letos pa 7767 kar je petsto več kot l. 2008. Največja je bila brezposelnost l. 2009, po stečajih Mure in Pomurke – 11.094. Kljub zmanjšanju je brezposelnost v tej regiji s 17,5% še vedno največja pri nas. Najbolj povečujejo število zaposlenih tovarna avtodomov v Odrancih in tri manjša gradbena podjetja.

Za eno Slovenijo umetnikov v EU. Kariera in delo, Delo, 8.6.2017
Na kulturnem področju je bilo l. 2014 v EU 6 milijonov zaposlenih, od tega 2 milijona umetnikov in pisateljev. Pri nas je bilo v kulturi zaposlenih 33.000 ljudi, od tega 10.000 umetnikov in pisateljev (37% samozaposlenih).

Dostojno delo. Proti prekarizaciji dela zgolj po polžje. S. Hadžić, Delo, 25.7.2016
Statistični urad ugotavlja, da si pri nas četrt milijona ljudi služi kruh v negotovih/prekarnih oblikah dela. Delež zaposlenih s skrajšanim delovnim časom se je od osamosvojitve od 5,8% povečal na 12,8%, delež zaposlenih za določen čas je v zadnjem desetletju nihal in v 2014 znašal 11,7%, delež samozaposlenih se je v tem desetletju povečal od 10% na 13,3%, delež drugih oblik dela pa od 1,9% na 4,2%. reforma trga dela pred tremi leti je povečala delež zaposlenih za določen čas, vendar se razlike med temi in onimi, ki to niso, povečujejo.

Indeks industrijske proizvodnje. Eurostat, Delo, 18.7.2016
L. 2015 je bila industrijska proizvodnja v Sloveniji za 7,1% večja (glede na leto prej), v Avstriji za 10,1% in na Madžarskem 21,4%. Manjša pa je bila na Hrvaškem( - 4,8%) in v Italiji (- 7,9%).
(- Glej graf: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5275&idp=7&headerbar=6 , B.M.)

Individualna potrošnja na prebivalca. Eurostat, Delo, 4.7.2016
L. 2015 je glede na dejansko individualno potrošnjo na prebivalca v standardih kupne moči EU28 = 100 ta potrošnja v Sloveniji znašala 74, v Nemčiji 124 in v Bolgariji 51.
(Več: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=6012&idp=1&headerbar=0 , B.M.)

Stanovanja. Razkošno in neobremenjeno. Cene /…/ v evropski zlati sredini. B.K., J.V., Delo, 20.7.2016
Eurost ugotavlja, da je pri nas ¾ ljudi živi v lastniških stanovanjih oz. hiši; s hipotekami in krediti je obremenjena le desetina. Kar 2/3 jih živi v hiši, samostojni ali vrstni. Da so glede stanovanja prikrajšani, je pri nas odgovorila dvajsetina, nekoliko več od povprečja EU.
Glede cen stanovanj smo v zlati sredini EU; za 200.000 evrov je mogoče kupiti stanovanje veliko 118 kv.m., v Lj. 80 kv.m.

Nova ustavna sodnika. P.P., Mladina, 15.7.2016
Na predlog predsednika republike so v državnem zboru izvolili za ustavna sodnika Š. Mežnar in M. Šorlija, namesto odhajajočih : M. Mozetiča in M. Klampfer. http://www.us-rs.si/

Pravica do pitne vode. P.P., Mladina, 15.7.2016
Poslanci so z 2/3 večino podprli spremembo Ustave RS, s katero se določa pravica do dostopa do pitne vode vsem.

Sloexit ne bi dobil podpore. Brexit bo slabo vplival na razvoj EU. Z.P., Delo, 4.7.2016
Konec junija je 400 respondentov v anketi Dela Stik odgovarjalo na vprašanja o izstopu iz EU.
Če bi se v Sloveniji odločali o tem, bi jih 25% podprlo izstop iz EU, 60% pa ne.
61% ni strah posledic referendumske odločitve v V. Britaniji. Polovica jih je menila, da bo to slabo vplivalo na EU. 58%jih je menilo, da bo temu sledila še kakšna država.
EU je po mnenju 44% respondentov ocenilo vpliv EU na Slovenijo kot ugoden, 20% pa kot neugoden.

Strankam /…/ podpora /…/ pada. Z lestvice se poslavlja K. Erjavec. Z.P., Delo, 11.7.2016
V anketi Dela Stik (N=600) v začetku julija se na vprašanje, katero stranko bi volili, dobra polovica ni opredelila. 44,5% respondentov se ni odločilo za nobeno od ponujenih, 17% pa na volitve ne bi šlo.
Med ostalimi bi jih 10,5% volilo SDS, 9% SD, 5% ZL, 5% NSi, 4% SMC, po 3% (izvenparlamentarni) SNS in SLS, 1% Desus in 0,1% ZaaB. (Zaokrožil B.M.)
Trojki najbolj priljubljenih politikov – B. Pahor, V. Bulc in T. Fajon – so se ocene povečale, prav tako (4.) L. Peterletu, (6.) M. Brglezu in (9.) Lj. Novak, padla pa je (5.) D- Židanu, VB. Tomič in L. Mescu.
Zaradi najnižjih ocen lestvico zapuščata prvaka opozicijske SDS in vladne Desus.
Ocena dela vlade je padla na 2,2 in 11% ga ocenjuje pozitivno. Ocena državnega zbora je še nižja - 2,1, le 7% je bilo pozitivnih ocen.

Novi stari obrazi politike. S. Hanžić, Delo, 19.7.201
Časnik navaja in ocenjuje 6 mladih politikov, ki bodo »državo najverjetneje vodili v prihodnosti:
R. Kogej, *1987, diplomant politologije FDV UL, koordinator Delavsko-punkerske univerze, član ZL.
D. Levanič , *1981, dipl. sociologije in filozofije, FF UM, aktiven v ŠOUM, poslanec, dr. sekretar.; SD
A. Geržina, *1966, dipl. zgodovine FF UL RUSI London, univ. v Berlinu in Columbia; karierni diplomat.
R. Novak, *1991, Vis.š. za varstvo okolja Velenje, član MF SD, Ekologi brez meja; podmladek SMC.
M. Tonin,*1983, politolog, mag. zn. FDV UL, poslanec NSi.
Ž. Mahnič, *1990, študent obramboslovja FDV UL; podmladek SDS, poslanec.

Upor delavcev Luke je bil /…/ upravičen. Z.P., Delo, 18.7.2016
V anketi Dela Stik (N=400) je sredi julija na vprašanje o stavki v Luki Koper 59% respondentov menilo, da je bila upravičena; 45%, da bi bilo potrebno zamenjati upravo Luke. Upravi jih sicer najbolj verjame 11%, sindikatom 43% in vladi, kot predstavniku lastnika (države) 6% .

Dve leti po volitvah: koalicija ni opravičila zaupanja. Kakšne izredne volitve neki? Z.P., Delo, 25.7.2016
V anketi Dela Stik (N=400) so sredi julija spraševali za oceno vladne koalicije (SMS, SD, Desus). Njeno delo je 14% ocenilo kot dobro, 44% pa kot slabo. Vendar pa bo po mnenju 43% zdržala do konca mandata. Le 27% podpira predčasne volitve.
S (sedanjimi) političnimi strankami očitno respondenti nimajo dobrih izkušenj, (morebitnim) novim pa ne zaupajo. Stranka, ki so jo volili (2014) je le tretjini (30%) opravičila zaupanje, dobri polovici – 53% pa ne. Če bi se v nedeljo na volitvah pojavila nova stranka, ki bi »ustrezala vašim političnim prepričanjem«, bi jo zagotovo podprlo 29%, zagotovo ne pa 28%.
Podobno je z vprašanjem, kdo od predsednikov strank vzbuja največ zaupanja. Polovica – 49% - je z odgovorila, da nobeden/ne vem. Od preostale polovice se je – kljub slabim ocenam vlade – 12% odločilo za M. Cerarja (SMC), zaa J. Janšo iz (največje opozicijske stranke) SDS 10%, nato L. Mescu, ZL – 9%, polovico manj 4% pa L. Novak, NSi in Z. Jelinčiču (izvenparlamentarna SNS), A. Bratušek (opozicijska Zaab) 3%, prav toliko M. Zidanški SLS , K. Erjavc (Desus) je dobil le 2%, še pol manj pa F. Kangler (NLS).

Koprivnikar: Informacijska družba si zasluži pozornost. P. Jančič, Delo, 13.7.2016
Minister za upravo http://www.mju.gov.si/ je pojasnil, zakaj so na njegovo ministrstvo, z MIZŠ, prenesli direktorat za informacijsko družbo. S tem želi omogočiti optimalizacijo delovanja vlade. Načrtovani prenos so javno kritizirali nekdanji ministri, ki so bili odgovorni za to področje: P. Gantar, Ž. Turk in J. Pikalo ter F. Pivec. ( - šolski minister v vladi – IS SRS - D. Šinigoja.)

Reprezentativnost. Koprivnikar razdražil sindikate. B.H., Delo, 18.7.2016
Ministrstvo za delo http://www.mddsz.gov.si/ je pripravilo osnutek zakona, ki bo zaostril pogoje za reprezentativnost sindikatov. Prvi odzivi so odklonilni; B. Štrukelj, Sviz/KSJS meni, da vlada želi tako omejiti vpliv sindikatov. Hkrati sindikati priznavajo, da tudi sedanja ureditev, ko enako šteje glas predstavnika 50 ali 38.000 zaposlenih. Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da se je težko pogajati s 40 sindikati hkrati.

Ekonomsko-socialni svet. Cerar za reševanje socialnega dialoga. B.H., Delo, 28.7.2016
Tako sindikati kot delodajalci ne skrivajo razočaranja nad dogovarjanjem z vlado, zato so se na seji ESS http://www.ess.si/ – udeležil se je je tudi premier – pogovarjali predvsem o tem. Delodajalci –ki niso bili povabljeni k določanju prispevkov za zdravstvo – grozijo z izstopom iz ESS. Sindikate pa razburja predlog zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki naj bi B. Koprivnikarju olajšal pogajanja z javnim sektorjem.

Strategija 2030 še letos. S. Čeh, Delo, 9.7.2016
Vladna služba za razvoj http://www.svrk.gov.si/ napoveduje, da bo jeseni predstavila dokumenta Vizija Slovenije 2050 in Strategija 2030. Opravljeni so bili pogovori po različnih krajih, predvsem z mladimi in razgovori na ministrstvih. V posebni anketi so ugotovili, da so za ljudi najpomembnejša področja: zdravje, osebno zadovoljstvo, stiki z družino in osebna varnost. Ljudje bi bili radi (tudi) v 2015 zadovoljni, preskrbljeni s kakovostno hrano, vodo in energijo, v državi z nizko korupcijo in visoko transparentnostjo, okrepiti pa bo tudi treba veščine na vseh ravneh.

Bilanca Mramorjevega mandata. Koalicija trdna, opozicija za volitve. Z.P., N.G., Delo, 14.5.2016
Po odstopu s položaja finančnega ministra je D. Mramor dejal, da je vladi uspelo vrniti Sloveniji ekonomsko suverenost, zagnati gospodarstvo in ustvariti 25.000 delovnih mest, predvsem za mlade. Zmanjšal se je javnofinančni primanjkljaj, konsolidirane so javne finance, zaradi gospodarske rasti so se zvišale bonitetne ocene tujih agencij. Sprejet je bil zakon o izvajanju fiskalnega pravila, strategija upravljanja državnega premoženja in pripravljena je davčna reforma.
Zaznamovala ga je afera z dodatki na pripravljenost (EF); zaradi nje je v začetku 2016 ponudil odstop.

Stalna pripravljenost. Vrnjena slaba tretjina, zadnji obrok l. 2018. T.K., Delo, 25.6.2017
Na desetih fakultet UL, ki so za dodatek za pripravljenost od l. 2008 nezakonito porabile 1,7 milijona evrov bruto bodo zaposleni do junija 2018 morali vrniti fakultetam 292.000 evrov neto. Dodatek je prejemalo tudi 13 dekanov, od katerih ga je doslej v celoti vrnil le D. Mramor, EF UL (prejel je 45.000 evrov). Kriminalistična preiskava še poteka, na sodišču štirje postopki.

B. Brezovar izgubil pravdo. Mi.K., Delo, 30.7.2016
Nekdanjemu glavnemu inšpektorju za delo B. Brezovarju ne pripada odškodnina, saj mu niso bile kršene človekove pravice, je ugotovilo višje sodišče. Nekdanji minister za delo I. Svetlik naj bi ga prisilil k odstopu, potem ko je protikorupcijska komisija ugotovila, da je s predavanji v službenem času zaslužil samo v l. 2010 najmanj 20.000 evrov.

A. Fištravec je vse bolj osamljen. P. Rak, Delo, 30.7.2016
Župan Maribora ima v 45 članskem občinskem svetu podporo le še 11 svetnikov, saj ga je zapustilo še 5 svetnikov z njegove liste. A. Fištravec je bil izvoljen po vstaji proti njegovemu predhodniku F. Kanglerju.

Cerarjeva ekipa sredi mandata s podpovprečno oceno. K. Škrinjar, Delo, 22.7.2016
Uredništvo časnika je ocenilo dveletno delo vlade z 2,4 (od 5). Od ministrov so dobili oceno 3: M. Makovec Brenčič, D. Mramor, A. Kopač Mrak, G. Žmavc, D. Židan, Z. Počivavšek, A. Katič, G. Klemenčič, Z. Počivavšek, A, Smerkolj, oceno 2: V. Gyorkos Žnidar, B. Koprivnikar, I. Majcen, M. Kolar Celarc, oceno 1 pa: A. Peršak, P. Gašperšič in K. Erjavec.

Visok indeks družbenega napredka. Kariera in delo, Delo, 15.7.2016
Med 133 državami je Slovenija po indeksu http://www.socialprogressimperative.org/ in Deloitte na 20. mestu. Boljša je pri kazalcih osnovnih človekovih potreb, slabša pa glede dobrega počutja.

Uporaba družbenih omrežij v Sloveniji. Srečni na facebooku, nergači na twitterju. B. Maselj, Nedelo, 24.7.2016
ValicomMEDIA http://www.valicon.net/sl/ je z anketno raziskavo (N=9798, junij 2016) ugotavovil, da pri nas uporablja - vsaj enkrat tedensko - facebook 767.500 ljudi (40% prebivalcev), twitter 100.000, instagram 126.500, linkedin 59.00, snapchat 106.000, pintereset 57.500 itd. V zadnjih letih st istantagram in pintereset rasla najhitreje in podvojila število uporabnikov.

Tekmovanje v angleščini. S 17 leti prišli na /…/ Yale. J. Zore, Delo, 13.5.2016
Skupina dijakov gimnazije Brežice se je med 3400 ekipami na mednarodnem tekmovanju http://scholarscup.org/ v Bangkoku prebila na finale na univerzi Yale (ZDA).

Uspeh slovenskih dijakov. S.R.P., Delo, 28.7.2016
Na mednarodni biološki olimpijadi v univerzi v Hanoju (Vietnam) je bilo 263 tekmovalcev iz 72 držav.
M. Jug z bežigrajske gimnazije Lj. je osvojil 3. mesto, B. Kerenčič, BIC Lj. je prejela pohvalo, najboljša mesta pa sta za las zgrešili L. Bogataj in S. Kokalj z gimnazije v Škofji loki. https://www.zotks.si/novice

Matura. Druga najboljša. STA, Ma.B., Delo, 12.5.2016
V spomladanskem roku je splošno maturo opravljalo 6890 kandidatov. Uspešnih je bilo 88% kar je za odstotek več kot lani, ko je bilo najuspešnejše leto. Zlatih maturantov je bilo 260, manj kot lani (320). En dijak mednarodne mature na bežigrajski gimnaziji je dosegel vse možne toćke.
Na poklicni maturi je bilo na 149 srednjih šolah 8042 kandidatov od tega 92% uspešnih.

Vzporedni študij se vrača na univerze. J. Klokočovnik, Delo, 9.7.2016
Šolsko ministrstvo http://www.mizs.gov.si/ je spet dovolilo (brezplačni) sočasni študij na dveh študijskih smereh. Odločitev o številu vpisnih mest za take študente je prepustilo visokošolskim zavodom. Za št.l. je tako UL razpisalo za vzporedni študij 217 mest za redni študij in 109 za izrednega, precej manj pa UM (16, 36), UP (37,18), UNG (14, 18) in samostojni zavodi (0, 53).

Za boljše visoko šolstvo. Kariera in delo, Delo, 15.7.2016
Cilj javnega razpisa za izboljšanje procesa internacionalizacije slovenskega visokega šolstva je večja odprtost in vpetost v mednarodno okolje. Vrednost razpisa je milijon evrov, rok prijave do 2.9.2016. http://www.mizs.gov.si/si/javne_objave_in_razpisi/javni_razpisi/

V tujini se 2700 študentov uči slovenščino. L. Pavlovčič, Delo, 21.7.2016
Ministrica M. Makovec Brenčič www.mizs.gov.si je v daljšem pogovoru povedala, da je na lektoratih za slovenščino 2700 študentov, kar je veliko več, kot je pri nas tujih študentov s stalnim bivališčem. Od 996 naših študijskih programov se jih 18 delno ali v celoti izvaja v tujem jeziku. Za znanost in izobraževanje bo letos na voljo 200 milijonov iz kohezijskih sredstev EU. http://www.delo.si/znanje/znanost/v-tujini-se-2700-studentov-uci-slovenscino.html

Študenti iščejo trajnejše rešitve. B. Pavlin, Delo, 25.7.2016
V poletni šoli CREA 2016 v Lj. Zeleni prestolnici Evrope študenti pridobivajo praktična znanja iz podjetništva, info-komunikacijskih tehnologij in oblikovanja; razvili bodo svoje start-up podjetje. Organizator je RRA ljubljanske urbane regije http://www.rcke.si/ in FRI UL.

Javni uslužbenec I. Tičar je lahko rektor le še dobro leto. P.Rak, Delo, 21.7.2016
Senat UM je obravnaval vprašanje mandata I. Tičarju, ki bo v nekaj mesecih izpolnil pogoje za upokojitev. Potrdil je podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za eno leto. O dilemi, ali naj o tem odloča senat ali UO UM je odločila vladna služba za zakonodajo.

Doktorat o spominu vode. T.K., Delo, 4.7.2016
Komisija za etična vprašanja UL je začela obravnavati primer doktorskega dela N. Verdel, za katerega so na BF Ul najprej ugotovili, da ni primeren, nato pa je marca 2014 postala doktorica znanosti na podlagi mnenja posebne komisije imenovane od senata UL.

Zabava na Kongresnem trgu. Brisačo čez ramo in v središče na vodni tobogan. Ma.J., Delo, 23.7.2016
V vročini čez 30*C so se Ljubljančani in obiskovalci lahko osvežili na toboganu. V oviru Zelene prestolnice Evrope tako http://www.vo-ka.si/ ozavešča o pomenu pove in ravnanju z vodnimi viri.

Kip Vuka Karadžića. M.J., Delo, 9.7.2016
Pred pravoslavno cerkvijo v Lj. so odkrili spomenik jezikovnega reformatorja V. S. Karadžića. https://hr.wikipedia.org/wiki/Vuk_Karad%C5%BEi%C4%87 To darilo Beograda Ljubljani je poklon prijateljstvu med njim in J. Kopitarjemhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Jernej_Kopitar, s katerim sta na začetku 19. stol. razvijala srbski in slovenski jezik.

B. M. Zupančič svetovalec ministrstva. M.V. Delo, 3.7.2016
Nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice ESČP Boštjan M. Zupančič bo delal kot svetovalec v kabinetu ministra za pravosodje G. Klemenčiča. http://www.mp.gov.si/

(Ne)primernost elektronskega sporočila. T.Kristan, Delo, 18.7.2016
Na odnos do mladih intelektualk je želela opozoriti V. Fikfak, ko je v objavila v časniku http://m.delo.si/clanek/378152 e-sporočilo »enega od pomembnih slovenskih pravnikov«, kot je zapisala. Časnik v rubriki Kontrolna točka objavlja ta(kratni) odgovor profesorja B.M. Zupančiča (PF UL) na povabilo za predavanje, ki mu ga je poslala, ko je bila (pred 10 leti) v Angliji na doktorskem študiju. Na vprašanje časnika se ni odzval, tudi ne ugotovitve, da so bili v Oxfordu nad pisanjem zgroženi.

Evald Flisar je odstopil. V.P.-S., Delo, 16.7.2016
Po očitkih o seksističnem odnosu do kritičarke A. Radljac in različnih mnenjih v UO slovenskega Pen http://penslovenia-zdruzenje.si/ je kot predsednik odstopil pisatelj E. Flisar. V odmevih na spletnih forumih so povezovali neenakopravnost žensk, spolno nadlegovanje in prekarno delo.

Največ korupcije v javnem sektorju. B. Piano, Delo, 16.7.2016
Ob dveh preiskavah proti uslužbencema javno-zasebnega stanovanjskega sklada finančne uprave je D. Florjančič, kriminalistična policija http://www.policija.si/index.php/generalna-policijska-uprava/171 dejal, da Slovenija še ni močno skorumpirana država. Le policija nanjo vse pogosteje javno opozarja in nekatere afere, npr. s tehničnimi pregledi za avtomobile, močno povečajo število kaznivih dejanj. L. 2015 le policija v pol leta obravnavala 59 takih dejanj, letos že 142. Korupcija se je letos močno povečala v javnem sektorju.

Nova člana evropske akademije znanosti. M.F.K., Delo, 28.7.2016
EAZU http://www.euro-acad.eu/ je sprejela med člane dva naša znanstvenika – M. Hawlina, MF UL in J. Kos, FFA UL. Slovenija ima tako 13 članov te akademije s področja medicinskih znanosti.

Čmrlji se umikajo vročemu podnebju. M. Šoštarič, Delo, 30.7.2016
Zaradi podnebnih sprememb so ogrožene žuželke, ki so pomembni opraševalci. P. Rasmont, univ. v Monsu http://zoologie.umh.ac.be je to ugotovil pri čmrljih na severu Finske, kjer so temperature poskočile na 30*C, povprečje pa je 14*C.

Evropska vesoljska agencija. Na poti k polnopravnemu članstvu. A. Stergar, Delo, 4.7.2016
Slovenija bo v kratkem postala pridružena članica ESA http://www.esa.int/ESA . Za letno plačilo 1,34 milijona evrov bo lahko sodelovala v programih na področju znanosti in samo delo v industrijskih programih.


Junij 2016

Pri pisanju povzetkov člankov (junij 206) je v okviru študijske prakse sodelovala Lucija Matko, študentka FF UL.

Poleti do novih znanj. Sonja Kolarič, Delo, 17.6.2016
V Sloveniji in tudi v tujini se bo mogoče udeležiti številnih delavnic, tečajev, pridobivati veščine – tudi za popestritev otrokovih počitniških dni. Brezplačni tabor Jaz, novinar za otroke organizira Socialna akademija Lj. v sodelovanju z MOL. FRI UL organizira poletno šolo za osnovnošolce in dijake. Tema delavnice so javno dostopni podatki. Cena 35 eur.

S čarovnijo do znanosti in logike. Tina Lešničar, Delo, 7.7.2016
Bob Friedhoffer, upokojeni profesor fizike, je v Lj. prišel v okviru Znanstivala, ki ga organizira Hiša eksperimentov. http://www.znanstival.si/ Ukvarja se z razlago pojavov na zabaven način, kot npr. skozi čarovniške trike. Dolga leta je predaval metode učenja znanosti na City University (NY, ZDA). Osnovnošolske učitelje je učil, kako na zabaven način razlagati fiziko učencem.

Otroški sanjski stroji so postali resničnost. Tina Lešničar, Delo, 17.6.2016
Študenti in dijaki so izdelovali prototipe po navodilih najmlajših.
Včeraj so v Rampa Labu (http://kersnikova.org/rampa/) odprli razstavo MyMachine Slovenija. https://www.mymachine.si/ Iniciativo, ki je nastala v Belgiji, spodbuja ustvarjalnost v izobraževalnem procesu, na vseh stopnjah. Slovenija se je projektu pridružila lani, v sodelovanju z IJS. Sodelovalo je 10 osnovnih šol in vrtcev, 6 srednjih šol in 11 fakultet in višjih šol. Delo poteka podobno kot industrijski proces: otrok je naročnik, študent projektni vodja, dijak je izvajalec. Ideje na temo svojih sanjskih strojev, ki so jih prispevali osnovnošolci, so poskušali realizirati dijaki in študenti. M. Črnko pravi, da so dijaki in študenti velikokrat zelo ambiciozni, a so njihove ideje, v tako kratkem času, tehnično težko izvedljive, zato kdaj nastopi razočaranje.

Delovno poletje za študente in profesorje. Tina Kristan, Nedelo, 12.6.2016
Leta 2004 je bilo določeno, da morajo tisti, ki študirajo na predbolonjskih programih, študij končati do septembra 2016. Na FF UL je prošnjo oddalo 1400 nekdanjih študentov. Stroški za zagovor se od univerze do univerze razlikujejo. UL (620 evrov za zagovor na dodiplomski stopnji, če študent nima statusa) ima višje cene kot UP (234 evrov).

Tristo milijonov evrov za zaposlovanje mladih. Sandra Hanžič, Delo, 13.6.2016
Lani se je zaposlilo približno 71.000 vseh brezposelnih, tudi s pomočjo države. V naslednjih 5 letih bo za zaposlovanje preko sheme Jamstvo za mlade, na voljo 300 milijonov evrov. Vlada se je zavezala, da bo vsakemu mlademu (15-29 let) ponujena zaposlitev, usposabljanje na del. mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali praktično usposabljanje, v 4 mes. po prijavi v evidenco brezposelnih.
Na Mladinskem svet Slovenije http://mss.si/ pravijo, da se velika pričakovanja v l. 2014, niso povsem uresničila. Kritika naj bi bila predvsem v tem, da Jamstvo ne rešuje cilja- zagotoviti več varnih, trajnih in dostojnih delovnih mest.
Kljub temu v Študentski organizaciji (ŠOS http://studentska-org.si/ ) menijo, da se je položaj mladih na tem področju izboljšal in da ima Jamstvo določene pozitivne učinke. V dobrih dveh letih se je število brezposelnih mladih znižalo za pribl. 10 tisoč.

Novi doktorji znanosti, Delo, 30.6.2016.
Univerza v Ljubljani (UL) je bogatejša za 20 doktorjev/doktoric znanosti. Na PeF je doktoriral K. Miklavčič, na FF . M. Demšar, B. Grošelj, H. Jaklitsch, A. Kopač, B. Marušič, A. Morel, S. Prah, P. Sitar, M. Spremo in T. Strle, na FE B. Bratanič, T. Dolžan, V. Furlan, T. Lušin in M. Trifković, na FFA pa M. Jaklič, A. Menard Srpčič in S. Urek Blatnik.

Več spodbude za mlade znanstvenike. Lidija Pavlovčič, Delo, 7.7.2016
Tema pogovora med predsednikom Evropskega raziskovalnega sveta (ERC https://erc.europa.eu/ ) J.-P. Bourguignonom, znanstveniki ter vlado je bila, zakaj so odlični znanstveniki, iz 13 novih članic EU, manj uspešni na razpisih Evropskega raziskovalnega sveta, kot njihovi kolegi, ki prihajajo iz držav članic, ki so že dlje časa v EU. ERC namenja 13,1 milijarde evrov za financiranje projektov, ki jih znanstveniki prijavljajo na razpis ERC. Slovenija ima na razpisih enoodstotno uspešnost (povprečje je 11%). Do sedaj je uspelo trem slovenskim znanstvenikom (skupna vsota je znašala pribl. 4 milijone evrov) in enemu Slovencu, ki deluje v Veliki Britaniji.

Milijonske donacije za izobraževanje. Brigite Ferlič Žgajnar, Delo, 20.6.2016.
Dobavitelji opreme in farmacevti, naši največji bolnišnici (UKC Lj.) nakažejo dober milijon evrov na leto v izobraževalne namene, vendar ne vseh oddelkom enako. Največ so dobili nevrologi, diabetologi, radiologi, kardiologi in nefrologi.

Pomemben uspeh slovenskih matematikov. Delo, 16.6.2016
Matematiki z UP so sporočili, da se je njihova znanstvena revija Ars Mathematica Contemporanea po faktorju vpliva, t.j. odmevnosti revije, uvrstila v prvo četrtino revij na področju matematike v svetu za leto 2015. Revijo http://amc-journal.eu/index.php/amc sta zasnovala in jo še danes urejata D. Marušič in T. Pisanski.

Revija Ona je razglasila najboljšega učitelja ali učiteljico. Delo, 14.6.2016
Najboljši slovenski učitelj v l. 2016 je postal Dejan Kramžar iz Zagorja ob Savi; poučuje nemščino in zgodovino.

Zaradi starosti si Tičar in Kračun ne belita glave. Peter Rak, Delo, 28.6.2016
Tako rektorska kot dekanska funkcija sta zaradi določil o upokojitvi negotovi.
Novi dekan EPF UM naj bi postal D. Kračun. Njegov proti kandidat D. Mumel je dobil tri glasove, za K. Logožarja pa ni glasoval nihče. Novega dekana, mora potrditi še rektor, pri čemer bi lahko bila sporna le njegova starost, saj je že dopolnil pogoje za upokojitev. Rektor I. Tičar, se sam, sooča z enakimi težavami (mandat naj bi zaradi svoje starosti končal predčasno), zato imenovanja Kračuna verjetno ne bo problematiziral.
Ministrstvo za javno upravo meni, da je rektor javni uslužbenec in zato mora upoštevati pravila glede prenehanja delovnega razmerja.

Nad ministrico z leve in desne. Peter Jančič, Delo, 16.6.2016
Interpelacija ministrici za delo A. Kopač Mrak v državnem zboru ni bila izglasovana (34 glasov ZA in 38 PROTI). Opozicija je bila v razpravi deležna očitkov, da zlorablja usodo dveh dečkov v politične namene in da rušijo politično stabilnost. Ministrico so kritizirali tudi zato, ker z milijardo in pol socialnih transferjev letno le gasi požare, učinka pa ni. Tudi reforme trga dela ni izpeljala. Očitali so ji tudi, da se ni trudila za izenačitev pravic istospolnih partnerjev ter da ni uspešno izpeljala projekta odpuščanja dolgov najrevnejšim.

Avtorjem in založnikom kradejo. Igor Bratož, Delo, 14.6.2016
Sazor, organizacija za pravice reproduciranja, bo na skupščini najverjetneje potrdil sporazum, ki bo avtorjem zagotovil nadomestilo za fotokopiranje avtorskih tekstov v šolah. Slovenija je ena zadnjih držav v EU, ki bo uredila to področje. A. Ojsteršek, urad za razvoj izobraževanja MIZŠ pravi, da je postopek trajal dlje časa zato, ker mora za veljavnosti sporazuma, podpisati več kot 220 ravnateljev OŠ, združenja na tej ravni pa nimamo. Namen sporazuma je tudi določitev tarife. Fotokopiranje bi po te predlogu stalo 2,074 evra bruto na učenca in dijaka.

Celica pozelenela, kot prvi hostel na svetu. Andreja Žibret, Delo, 8.7.2016
Hostel Celica http://www.burger.si/Ljubljana/VR3/Celica/uvod.htm je prejel certifikat ''gold travelife'' in s tem postal prvi certificiran in trajnostno usmerjen hostel pri nas in v svetu. Za prejem certifikata je moral hostel izpolniti različne zahteve: zmanjševanje količine odpadkov, manjša poraba vode in energije, spoštovanje človekovih pravic, zaščita otrok, sodelovanje z lokalno skupnostjo, zaščita tradicije in običaje kjer objekt deluje ipd. Direktor T. Juvan pravi, da se trudijo biti ekološki že več let, zato zahtev ni bilo težko izpolniti.

Roga ne bodo rušili - vsaj za zdaj ne. Mojca Zabukovec, Delo, 15.6.2016
Okrajno sodišče je ugodilo zahtevi Rogovcev in začasno preprečilo rušenje Roga. Z občine (MOL) so sporočili, da se bodo pritožili in vložili lastninsko tožbo.
Rogovec Rastko Pečar je povedal, da je to majhna zmaga za uporabnike roga, ki na tem mestu že 10 let utrjujejo neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih in socialnih vsebin. Mestne oblasti pravijo, da bodo poskušale z dialogom najti najboljšo rešitev za prihodnost centra Rog in v prenovljene prostore, vključile obstoječe programe nekaterih začasnih uporabnikov roga. Rogovci pričakujejo odstop občine od trenutnega projekta.

Z žico po nepotrebnem dražijo ljudi. Bojan Rajšek, Delo, 20.6.2016.
Metliški župan D. Zevnik o nameščanju bodeče žice ob Kolpi: Šlo je za povsem odvečno draženje ljudi pred začetkom turistične sezone. Vodstvo črnomeljske občine je poslalo protestno pismo ministrstvu za notranje zadeve. Na željo lokalnega prebivalstva so žico odstranili in je med turistično sezono ne bodo več nameščali.

Znan zmagovalec Študentskega izziva. Delo, 10.6.2016
V programu Študentski izziv Plastike Skaza so se študenti s pomočjo mentorjev Gea Collegea http://gea-college.si/ spopadli v izzivih na različnih področjih: generiranje ideje za nov produkt, priprava tržne analize za produkt, oblikovanje poslovnega modela ali izvedba analize vedenja potrošnikov. Zmagal je Tadej Rozenberger, ki bo lahko opravljal 4-mesečno prakso v tem podjetju.

Med študijem do praktičnih znanj. Delo, 24.6.2016
Deset študentov EF UL http://www.ef.uni-lj.si/ se bo letos lahko vključilo v klub PBC1960, ki so ga ustanovili v Steklarni Hrastnik. Študenti, bodo tako med 8 mesečnim delom v steklarni, pridobivali praktične izkušnje z analitičnega, projektnega, marketinškega, prodajnega in nabavnega področja.

KPK: Poraba javnega denarja za dodatke je bila neupravičena. Tina Kristan, Delo, 29.6.2016
Komisija za preprečevanje korupcije https://www.kpk-rs.si/sl je pod drobnogled vzela 9 fakultet UL, 14 kabinetov ministrov in predsednika vlade ter 11 mestnih občin.
Po besedah P. Premrla je bila poraba javnega denarja na fakultetah neupravičena. KPK se ni ukvarjala z vprašanjem suma korupcije, želeli so le opozoriti na sistemske rešitve, da ne bi več prihajalo do anomalij.
Ugotovila je, da je bila utemeljenost dodatka v kabinetih ministrov in na mestnih občinah precej večja kot na fakultetah. Dodatek so si izplačevali v kabinetih 9 ministrov, tudi pri premieru, ter v 6 občinah. Pri premierju in ministrih so si od začetka leta 2011 do januarja 2015 izplačali 220.000 evrov bruto, od tega polovico v kabinetu premiera. V kabinetih ministrov za pravosodje, izobraževanje, obrambo, finance in javno upravo si dodatka niso izplačevali. Mestne občine so za dodatke v dobrih petih letih namenile 710.000 evrov bruto dodatka.

Znanost po svetu in doma. S.R.P., Delo, 30.6.2016
IJS https://www.ijs.si/ijsw in FMF UL sta v sodelovanju s sodelavci univerz v Luksemburgu in Dunaju, razvila nov način zanesljive identifikacije. Gre za identifikacijo s pomočjo unikatnih vzorcev, ki nastanejo iz kapljic oz. lupin holesteričnih tekočih kristalov. Ti se ob morebitnem poskusu kopiranja poškodujejo. Na tak način bo mogoče bolj zanesljivo preprečiti ponarejanje mobilnih telefonov, SIM kartic, bančnih kartic ipd.

Samo o kvantni kemiji, o ženi kanclerki pa ne. Delo, 15.6.2016
Nemški kemik Joachim Sauer pravi, da si želi, da se ljudje z njim pogovarjajo kot s katerimkoli drugim znanstvenikom. V javnosti se ob ženi, nemški kanclerki A. Merkel ne pojavlja pogosto. V intervjujih odgovarja le na vprašanja o znanosti, ne pa tudi o ženi, političnem prepričanju in zasebnem življenju.
Ljubljano je obiskal na povabilo kemijskega inštituta (KI). V okviru Preglovega kolokvija je predaval o različnih mehanizmih aktivacije ogljikovodikov na površini trdnih oksidnih katalizatorjev. Sicer je raziskovalni profesor na Berlinski univerzi Humboldt in sodelavec Inštituta Maxa Plancka.

Kako rečete tistemu, kar nam raste iz glave. Tanja Jaklič, Delo, 28.6.2016
Slovenski jezik pozna številna narečja, kar je za tako majhen prostor nekaj neobičajnega. Je prvi med južnoslovanskimi jeziki, ki ima lingvistični atlas, pravi njegova urednica J. Škofic, inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njem je zajetih 417 krajevnih govorov, vprašalnica obsega 870 vprašanj, s podvprašanji 3065. Vprašanja so razdeljena na petnajst pomenskih polj: človeško telo, bolezni, družina, hiša, orodje, obleka, prazniki, vas, pokrajina ipd. http://www.fran.si/
Atlas, ki ga je sredi 30. let 20.stol. zasnoval F. Ramovš je tudi etnološki atlas, ker je v njem ujet pretekli čas slovenskega (kmečkega) naroda.

Pod žarometom. Sonja Merljak, Delo, 7.6.2016
Za predsednika programskega sveta RTV Slovenija je bil izvoljen M. Zupanič, AGRFT UL, za obdobje do l. 2020. Pravi, da je se je treba z zavodom kot je RTV, ukvarjati z veliko mero spoštljivosti in odgovornosti, saj je javni medij ena od konstituant sodobne družbe. V preteklosti mu je, kot dekanu, uspelo pridobiti nove študijske prostore za akademijo na Trubarjevi. Opravljal je tudi funkcijo Nacionalnega sveta za kulturo.

Da bi rešili življenje, so tvegali svoje. Mihael Korsika. Delo, 21.6.2016
Generalni direktor policije in notranja ministrica sta podelila 28 medalj policije za požrtvovalnost in hrabrost. Medaljo za hrabrost je prejel občan Matej Zupan. Ropar je nanj streljal, ko se je kot zaposleni v draguljarni v Lj . pognal za njim.
Občani Janko Kukec, Mitja Pahor in Primož Pinterič so prislužili medaljo zaradi posredovanja pri hudi prometni nesreči, ki se je zgodila februarja na primorski avtocesti. Občan Suad Idrizioski si je medaljo prislužil, ker je rešil življenje ženski, ki je med vožnjo, zaradi epileptičnega napada, izgubila zavest.

Frančišek postavlja nove mejnike. Tone Hočevar, Delo, 28.6.2016
O homoseksualcih je dejal papež Frančišek: ''Kdo pa sem, da bi lahko sodil''. Nauk cerkve uči, da se homoseksualcev ne sme diskriminirati, spoštovati se jih mora kot vse druge ljudi, je dejal papež. K homoseksualcem je dodal še reveže, zlorabljene ženske in trpeče otroke. Cerkev se mora opravičiti gejem, revežem, izkoriščanim ženskam pa tudi žrtvam vojn zaradi blagoslavljanja orožja.

Maj 2016

Vpis. Na srednješolskem rešetu manj otrok. R.I., Dnevnik, 31.5.2016
Za srednje šole je letos 18.364 kandidatov, 552 manj kot lani. Vpis bo omejilo 29 javnih šol, 7 manj kot lani. Med triletnimi programi je največ ja gneča za frizerje in bolničarje negovalce, med 4-letnimi za vzgojiteljice, zdravstveno nego, veterinarske, kozmetične, farmacevtske in medijske tehnike, oblikovanje in mehatroniko. Največji razkorak med mesti in prijavami je v gimnazijah; v Lj. jih bo vpis omejilo 5: Bežigrad, Vič, Šiška, vzgojiteljska in gimnazija ter škofijska klasična.

Proračun. Tempo pometanja javnih financ ostaja enak. J.B., I.D., Dnevnik, 28.5.2016
Ministrstvo za finance (D. Marmorja) je v predlogu proračuna predvidelo nadaljevanje varčevanja. 240 milijonov letno bo potrebno privarčevati za znižanje javnofinančnega primanjkljaja na 1,7% v 2017, kar smo obljubili Bruslju (EU). Zato si korenitejše davčne reforme ne moremo privoščiti.

Lestvica konkurenčnosti. Napredovali za 6 mest. D. Viršek, Delo, 30.5.2016
Na lestvici IMD http://www.imd.org/wcc/news-wcy-ranking/ je med 61 državami Slovenija zasedla 43. mesto; napredovali smo predvsem v vladni učinkovitosti. Šibka točka ostaja gospodarska uspešnost, malo je tujih investicij, zmanjšuje se delovno aktivno prebivalstvo, kar ogroža pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Javna uprava. Napoved sindikatov: jesen bo zelo vroča. I.D., Dnevnik, 21.5.2016
Po prekinitvi pogajanj in napovedi vlade, da bo plače uslužbencev urejala z zakonom¸ sta B. Štrukelj, KSJS in J. Počivavšek, Pergam, za jesen napovedal konflikt. Tudi sindikata delavcev v zdravstvu sta napovedala zaostrovanje.
Odgovorni minister B. Koprivnikar pa pravi, da bi tako prišli iz pat položaja in da se o spremembah zakonov s sindikati pogovarjajo že od lani. Gre predvsem za fleksibilnejše nagrajevanje po delu, omejevanje napredovanja in manj avtomatizmov pri določanju plač. Sicer pa si želi dogovora.

Sindikat: Ministrica Makovec-Brenčič laže. R.I., Dnevnik, 24.5.2016
Na poslansko vprašanje M. Kordiša v zvezi z uredbo o financiranju visokošolskih zavodov je ministrica za izobraževanje zatrdila, da je z njo seznanjena skupina za pripravo (novele) visokošolskega zakona.
M. Marinčič, VSS, član te skupine pa trdi, da »izjava ni resnična«, prav tako niso bili obveščeni o dvodnevni javni razpravi o uredbi. Moti ga ponovno uvajanje 'glavarine', upoštevanje števila študentov in diplomantov, kar sili zavode v nižanje izpitnih kriterijev; manj denarja bodo dobili zavodi, ki so v minulih letih zmanjševali vpis. Na ministrstvu očitek zavračajo in pravijo, da je bil »popravek« uredbe nujen.

Fakultetam z manj študentov prizanesli. R.I., Dnevnik, 25.5.2016
Na vladi sta sprememba uredbe o financiranju visokošolskih zavodov in predlog visokošolske novele.
Prvoto je bilo predvideno, da bi se posameznemu zavodu za študijsko dejavnost sredstva lahko znižala največ za 10%, pri tem pa bi upoštevali število študentov in diplomantov. Glede na boljšo gospodarsko situacijo pa bo letos za visoko šolstvo namenjenih 14 milijonov več, zato bo omenjeno znižanje omejeno na 5%.
Ministrica M. Makovec B. je glede zakonske spremembe povedala, da bo poleg stabilnejšega financiranja visokega šolstva (od 0,7% na 1% BDP do l. 2020) ključen prehod na institucionalno akreditacijo fakultet, kar bo omogočilo hitrejše spreminjanje študijskih programov. Šolnin za ponavljalce ne bo, študenti bodo soodločali v akademskih zborih, volitve rektorjev in dekanov bodo neposredne. Poudarek bo na internacionalizaciji, vendar se bodo rabe slovenščine upoštevali resolucijo o slovenščini in se usklajevali s kulturnim ministrstvom.

Stalna pripravljenost. Nov dokument, že slišani izgovori odgovornih. Univerza je dovoljevala dodatek – drugič. T. Kristan, Delo, 26.5.2016
UL je l. 2009 opravila revizijski pregled na EF UL in ugotovila 7 nepravilnosti pri določanju plač in dodatkov. Fakulteti so dali 11 priporočil, med drugim, da se lahko »na določenih delovnih mestih odredi stalna pripravljenost z namenom dosegljivosti«.
Fakultete so začele ta dodatek izplačevati l. 2008, vendar takratna rektorica A. Kocijančič trdi, da za to ni vedela, prav tako ne za poročilo notranje revizije, ki je samostojna strokovna služba (rektorata) UL. Tudi njen naslednik S. Pejovnik pravi, da ni bil seznanjen z vsebino dopisa strokovne službe, na katerem je bil njegov faksimiliran podpis.

90. obletnica ustanovitve zbora. APZ Toneta Tomšiča. nr, Dnevnik, 21.5.2016
APZ je l. 2926 ustanovil F. Marolt in – po kulturnem molku med 2.sv.vojno – je od l. 1946 mešani zbor, ki so ga vodili: R. Gobec, J. Bole, L. Lebič, I. Lavrič, M. Munih, J. Furst, J. Habjanič, S. Kuret, U. Lah in S. Vrhovnik ter J. Gregorc Bukovec. Na koncertu v CD Lj. http://www.apz-tt.si/ so peli slovenske ljudske in umetne, tudi nove uglasbitve pesmi literatov iz 7 pokrajin.

Študentski tek z dobrodelno noto. Ž.R., Dnevnik, 31.5.2016
23. tek na grad v Lj. je organiziral ŠOUL https://www.facebook.com/souvljubljani skupaj s Karitasom http://www.karitas.si/ pod geslom 'Sem študent in pomagam'. Na prireditvi (Prešernov trg) bodo zbirali živila za družine v stiski.

Univerza gre na trg. J.P.Š., Dnevnik, 21.5.2016
Na Kongresnem trgu v Lj. so 25.5. Karierni centri UL http://kc.uni-lj.si/ pripravili dogodek Elevator Pitch. Študenti so se lahko pogovarjali s predstavniki 60 podjetij. Med njimi so bile (Dnevnikove) Zlate gazele: Halcom, Knauf Insulation, Plastika Skaza, TLS-merilna tehnika in Lotrič. Predstavili so se tudi poklici v nastajanju – podatkovni rudar, idejnik, tržnik, oblikovalec prostorov idr.

Falling Walls. J.P.Š., Dnevnik, 21.5.2016
UL bo 22.9.2016 pripravila dogodek Falling Walls Labs Ljubljana, na katerem bodo študenti, raziskovalci in podjetniki predstavili prebojne ideje za spremembe na znanstvenem, gospodarskem ali družbenem področju. Lani je bila najboljša K. Ljubič z idejo o shranjevanju podatkov v DNK žive rastline. (Glej več: http://www.tromba.si/falling-walls-lab-2016-ljubljana/ , B.M.)

Spor glede priznavanja izobraževanja. Kontrolna točka. B. Ferlič Žgajnar, Delo, 23.5.2016
Že sedem let se vleče spor glede priznavanja doktorata Đorđa Perića, Elektro Lj., do 2011 zaposlen na davčni upravi. Senat PF UL je l. 2009 ugotovil da je pol – 116 str. - njegove disertacije prepisane iz Poročevalca DZ in magistrske naloge A. Jovanović. Zato njegov doktorat s PF v Kragujevcu ni enakovreden tistemu, ki ga podeljuje UL. http://www.kg.ac.rs/eng/about.php , www.uni-lj.si . Ministrstvo www.mizs.gov.si je hotelo postopek nostrifikacije obnoviti, a se je Perić pritožil, da ministrstvo postopka ni vodilo pravilno. Na upravnem sodišču so mu pritrdili, a ministrstvo je vložilo revizijo zoper sodbo in uspelo na Vrhovnem. Upravno je l.2013 delno ugodilo Periću in ministrstvo je (2014) dovolilo obnovo postopka, a se je Perić, kot rečeno, pritožil. Zdaj bo o tem ponovno odločalo upravno sodišče – konec l. 2016.

Lekov BioCamp. J.P.Š., Dnevnik, 21.5.2016
Tovarna Lek je gostila 35 študentov naravoslovja iz 11 držav. Letos bodo - na temo zdravljenje dihal – udeleženci sodelovali v timu, razmišljali zunaj okvirov, predstavili rešitve in se pogovorili z morebitnimi vlagatelji. (Več: http://www.lek.si/sl/zaposlitev/biocamp/biocamp-2016/ , B.M.)

Evropa je obupala nad trgom dela. J.B., Dnevnik, 28.5.2016
Leta krize so pustile sledi in v EU raste število ljudi, ki so obupali nad iskanjem službe. Pri nas je takih 2,9% za delo sposobnih, v Italiji in na Hrvaškem pa desetina. Brezposelnost pri nas znaša 9%, v EU pa 9,4%. V EU je brez dela več kot 12 mesecev 4,5% iskalcev zaposlitve, dvakrat več kot l. 2008. Stanje se izboljšuje, saj je v EU v zadnjem četrtletju v 18% iskalcev zaposlitve to tudi našlo.

Sodno pripravništvo. Pravo se splača študirati, če si res dober. M. Vukelić, Delo, 30.5.2016
Na sodišču v Lj. čaka na pripravništvo 1064 pravnikov in še 669 takih, ki bi to opravljali volontersko. Na višjih sodiščih v Sloveniji je v l. 2015 sklenilo delovno razmerje 144 pravnikov, še 60 pa je bilo volonterjev. Diplomanti pravnih fakultet (PF UL, PF UM, EPF NG) s povprečnimi študijskimi ocenami čakajo na službo tudi 10 let.

Stop kršitvam – za dostojno delo! M.B., Kariera in delo, Delo, 27.5.2016
V Sindikati Mladi plus opažajo vse več oglasov s ponudbami prekarnega dela z elementi delovnega razmerja; napovedujejo prijave inšpektoratu za delo. Iskalce zaposlitve in prekarce bodo obveščali o pravicah, delodajalce pa opozarjali. www.mladiplus.si .

Neprofitne najemnine. Odprava subvencij je neustavna. I.D., Dnevnik, 26.5.2016
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je odprava subvencij z 28. čl. Zakona o uveljavljanju pravic z javnih sredstev v neskladju z ustavnim načelom enakosti. Po zmanjšanju (proračunskih) povprečnin za občine je (vsaj) 3500 upravičencev v t.i. tržnih stanovanjih izgubilo pravico do subvencij, tisti v neprofitnih stanovanjih pa so jo obdržali. Država in občine bi na tak (neustaven) način privarčevali 2 milijona evrov letno.

SDS še v vodstvu, a z nižjo podporo. M.R., Dnevnik, 23.5.2016
Sredi maja se je od 700 anketiranih (Vox populi, Ninamedia) na vprašanje, katero stranko bi volili 12,4% odločilo za SDS, vendar se je podpora te (najmočnejši opozicijski) stranki od aprila zmanjšala za četrtino. Za SD se je odločilo 10,9%, za SMS 9,4%, tretja vladna stranka Desus pa 3,4%. Opozicijski stranki ZL in NSi bi podprlo 8,1% in 4,3%, izvenparlamentarno SLS pa 1,6%.
Ostalih, ki ne bi volili ali ne vedo koga, pa je polovica.
Delo vlade je večina ocenila kot neuspešno – 64,4%, vodenje DZ predsednika njegovega M. Brgleza pa manjšina - le 36,2%.

Pahor na vrhu, Janša na dnu. Vox populi. nd, me, Dnevnik, 23.5.2016
V anketi Ninamedie (N=700) o priljubljenosti politikov so na prvih mestih še vedno B. Pahor, V. Bulc in T. Fajon, pred D. Židanom, M. Brglezom in M. Cerarjem. Opozicijska L. Peterle in Lj. Novak sta na 8. in 9. mestu, sledi »ljubljanski« Z. Jankovič, sredi lestvice pa sta »leva« L. Mesec in V. Tomić. Na 20.mestu je E. Irgl, lestvico pa bosta zapustila A. Bratušek in J. Janša, zamenjala ju bosta, na predlog anketiranih V. Gorenak in M. Han.

Anketa Dela. Ovadbe proti Kučanu ne podpirajo. Z.P., Delo, 23.5.2016
Sredi maja so v anketi Dela Stik spraševali za mnenje o ovadbi (civilnega) Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve proti nekdanjemu predsedniku RS zaradi (domnevne) veleizdaje, ker l. 1990 ni preprečil razorožitve naše TO. Med 400 respondenti jih je ovadbo podprlo 25%.
Glede na to, da je ovadbo predstavil J. Janša, so bili vprašani, ali zaupajo bolj njemu ali bolj M. Kučanu. Največ – 39%, jih ne zaupa nobenemu, le 3% obema. Tretjina – 31% zaupa Kučanu, pol manj – 16% pa Janši. Tudi glede vloge M. Kučana v slovenski politiki je največ neopredeljenih – 33%, za 29% je bila njegova vloga pozitivna, za 24% pa negativna. Na obe vprašanji jih je z NE VEM odgovorila dobra desetina.

Anketa Dela. Slovenski vojski bi namenili več proračunskega denarja. Z.P., Delo, 28.5.2016
V telefonski anketi Dela Stik (17.-19.5., N=400) je točno polovica respondentom menila, da SV potrebuje več denarja; 25% da enako in le 9% da manj.
Če bi odločali o proračunu, bi dali več zdravstvu, negi starejših, izobraževanju (62%), spodbudam gospodarstvu, policiji in vojski (48%), precej manj javnemu sektorju (15%) in diplomaciji (9%).
Z negativno oceno SV, ki jo je dal njen poveljnik se strinja dobra tretjina, tretjina pa ne. Vojaško zavezništvo (z) NATO četrtina ocenjuje negativno, slaba tretjina pa pozitivno. Le tretjina je zaskrbljena zaradi njegove napetosti z Rusijo.

Odvzem otrok. Sodišče delno pritrdilo babici koroških dečkov. M. Marot, Dnevnik, 24.5.2016
Upravno sodišče je ugotovilo, da je CSD v Velenju pri namestitvi dveh otrok v rejniško družino kršene pravice starih staršev. O morebitni vrnitvi k njim bodo odločali drugi organi. Nekateri za napako krivijo ministrico A. Kopač-Mrak. Urad varuha človekovih pravic meni, da pravice otrok niso bile kršene in pričakuje, da bo problematiko ustrezneje uredil novi družinski zakonik.

Industrija krepi sodelovanje s fakultetami. C. Pavlin, Delo, 26.5.2016
Podjetje Lek se s projektoma open innovation in BioCamp povezujejo z znanostjo (FFA, MF, BF, FKKT UL in KI, IJS ter NIB), njihovi strokovnjaki so mentorji pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih, s profesorji sodelujejo pri razvoju študijskih programov pravi D. Ferčej Temljeov http://www.lek.si/sl/ .
Novogoriška Mahle Lektrika je s FE in FS UL sklenila sodelovanje pri raziskovanju in izobraževanju. Vodja enote Mehatronics http://www.letrika.mahle.com/sl/ T. Kohlbauer je zadovoljen s sodelovanjem s fakultetami. Dekan FE UL I. Papič pravi, da jim sodelovanje z industrijo prinese petino prihodkov, dekan FS UL B .Širok pa je dejal, da se na tehnološke projekte prijavljajo tudi skupaj s FE.

Rojstvo slovenske smučke, ki lahko piše zgodovino. U. Šemrov, Dnevnik, 27.5.2016
Potem ko so lastniki Elana opustili program skakalnih smuči, je njihovo izdelavo prevzel P. Slatnar. V podjetju Slatnar-Carbon, ki mu bo Smučarska zveza Slovenije pomagala s 60.-70.000 evri, so že predstavili novi model. Z smučko Slatnar TM naj bi skakal tudi P. Prevc.

Prepeljani potniki, letališče /…/ Lj. Surs, Delo, 31.6.2016
Na letališču Jožeta Pučnika Lj. se veča promet. L. 2012 je bilo po podatkih statističnega urada 1,17 milijona potnikov, v l. 2014 pa 1,31 milijona.

Čedalje več poškodb kolesarjev. J. Predanič, Delo, 23.4.2016
Po podatkih agencije za varnost prometa so bili lani kolesarji udeleženi v 7,4% vseh prometnih nesreč pri nas, med hudi poškodovanimi jih je bilo 12%; umrlo pa jih je 14, kar je za 8% več kot v l. 2014. Med ponesrečenimi kolesarji je bilo največ starejših, nad 44 let.

Prehranjevalne navade se v splošnem izboljšujejo. lo, Dnevnik, 27.5.2016
Nacionalni inštitut za javno zdravje je ugotovil http://www.nijz.si/sl/raziskava-z-zdravjem-povezan-vedenjski-slog-2016 , da so se med 2001 in 2008 izboljšale prehranjevalne navade odraslih prebivalcev, ki so sicer podobne, zlasti pri mladini, kot pri tistih v severni in sredozemski Evropi. Pijemo manj aromatiziranih (ne)gaziranih pijač, manj solimo, uživamo več oljčnega olja, še vedno pa premalo zelenjave. Bolj nezdravo se prehranjujejo tisti iz nižjih slojev, manj izobraženi ter prebivalci vzhodnih predelov.

Tomo Križnar iz zapora srečno prispel domov. J. Kosec, Delo, 30.5.2016
Aktivista T. Križnarja http://www.tomokriznar.com/tomokriznar.html so 19.5. zaprli v Sudanu, k(j)er je pomagal ljudem, Nubam; po diplomatskih posredovanjih so ga izpustili.

Evropa z milijardam poganja kvantno revolucijo. Slovenije ni zraven. A. Jeglič, D. Mihailović, T. Prosen, A. Ramšak, R. Žitko, Sobotna priloga, Delo, 27.5.2016
Sodelavci IJS ali UL opozarjajo na novi program EU in njen dokument o novih tehnologijah http://qurope.eu/system/files/u567/Quantum%20Manifesto.pdf . Sodelovanje v tem programu pa je MIZŠ odklonilo brez obrazložitve, tako je Slovenija med redkimi državami, ki ni vključena v oblikovanje kvantnih tehnologij. Imamo pa kar nekaj uspešnih skupin na različnih ustanovah; tudi eno od pionirskih del v kvantnem računalništvu je slovensko.

Odkritje male galaksije na samem robu vesolja. R. Kozmos, Delo, 26.5.2016
Skupina kalifornijske univ. (UC Davis) pod vodstvom M. Bradač http://bradac.physics.ucdavis.edu/ in K.-H. Huang je s teleskopom na Havajih zaznala svetlobo, ki je pred 13 milijardami let nastala v ozadju jate galaksij MACS 2129.4-0741. O tem so poročali v Astrophsycal Journal Letters.

Onesnaženost ozračja. Za zdravje neškodljiv zrak le v petini mest na svetu. S. Rogelj Petrič, Delo, 26.5.2016
V poročilu Svetovne znanstvene organizacije (WHO http://www.who.int ) ugotavljajo, da je v Evropi najslabši zrak – predvsem zaradi prometa in ogrevanja/hlajenja - v Rimu, Parizu in Londonu. Poslabšanje napovedujejo za Madrid, v Stockholm, Stuttgart in Milan. Večjo onesnaženost z delci PM pa napovedujejo za mesta v V. Evropi: v Krakovu, Varšavi, Sofiji.

Podjetnost. Kje se izgublja podjetniški potencial mladih? J.P.Š., Dnevnik, 21.5.2016
Na festivali podjetništva v Kopru FestINNO http://www.fm-kp.si/dogodki/festinno_2016 so udeleženci spoznali karierno borzo in Erasmus za mlade podjetnike, govorili so o socialnem podjetništvu, množičnem financiranju, 3D-tehnologijah in o tem, kje se izgublja podjetniški potencial slovenske mladine.

Bruseljska zaušnica Cerarju glede pokojninske reforme. I.D., Dnevnik, 19.5.2016
Evropska komisija je opozorila slovensko vlado na zamujanje pri strukturnih reformah. Komisija priporoča sprejetje pokojninske reforme do konca leta 2017, medtem ko vlada ocenjuje, da ni potrebna pred letom 2020. L. 2017 naj bi reformirali še zdravstvo in dolgotrajno oskrbo priporoča EU.
Ministrica za delo A. Kopač Mrak pravi, da bodo za aktivno politiko zaposlovanja, zlasti dolgotrajno nezaposlenih (s končano OŠ, diplomantov humanistike, družboslovja, poslovnih, pravnih in upravnih ved), namenili 100milijonov evrov, od tega 59 milijonov iz evropskih sredstev. S programom zaposlovanja mladih se je od l. 2013 brezposelnost mlajših od 29 let zmanjšala za 10.000.

Koprivnikar začasno prekinil pogajanja s sindikati. B. H., Delo, 20.5.2016
Minister B. Koprivnikar pravi, da so pogajanja o plačah v javnem sektorju v pat poziciji, saj ni mogoče ustrezno financirati stroškov dela, dogovora s sindikati pa ni. Napovedal je spremembo zakonov o plačah in o javnih uslužbencih, šele potem nadaljevanje pogajanj.
Pod naslovom Tvegana poteza komentator M. Belovič pričakuje »merjenje moči tako znotraj koalicije kot s sindikati«, namesto da bi se odločili »katere javne storitve hočemo in kako jih financirati.«

Zdravniki. Jesenska stavka vse verjetnejša. N. Knavs, Dnevnik, 19.5.2016
Sindikat Fides nadaljuje pogajanja z vlado o višjih plačah in normativih za delo zdravnikov. Predsednik K. Kuštrin pravi, da so se uskladili o 9 od 95 členov kolektivne pogodbe. Vladi očita zavlačevanje in napoveduje stavko. Leta 1996 so zdravniki stavkali tri tedne, ker jih politiki niso poslušali.
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ocenjuje, da bi izpolnitev zahtev zdravnikov stalo do 150 milijonov evrov.

Sindikati se pripravljajo na konflikt. B. Hočevar, Delo, 21.5.2016
Vladni umik iz plačnih pogajanj sindikati obsojajo. B. Štrukelj, KSJS pravi, da vlada javnim uslužbencem jemlje pravico do pogajanj o plačah in pogojih dela. Sindikati nasprotujejo spremembi zakona o plačah, ker menijo, da želi vlada tako začasne varčevalne ukrepe spremeniti v stalne. Samo s spremembo načina napredovanj želi privarčevati 70 milijonov. Kompromisen predlog sindikatov, ki ga vlada ni sprejela, bi terjal 200 milijonov.
Podatki Aipesa kažejo, da so izdatki za plače v javnem sektorju od 3737 milijonov evrov (2009) narasli na 3858 milijonov (2011), nato padli na 3710 milijonov (2013), poskočili na 3816 milijonov (2014) in nekoliko padli v lanskem letu – na 3786,7 milijonov.

Zaposlenost se povečuje. I.D., Dnevnik, 19.5.2016
Konec marca je bilo v RS 809.195 delovno aktivnih, od tega 10,7% samozaposlenih. Od marca lani je zaposlenih 2% več, samostojnih podjetnikov pa za 2,7% več.
Med delovno aktivnimi jih je imelo 19,5% OŠ ali manj, 57% srednjo in 32,5% višjo/visoko izobrazbo.
Ženske so bile bolj izobražene, saj jih ima med delovno aktivnimi višjo/visokošolsko izobrazb 42,1% med moškimi pa 24,5%. V javnem sektorju jih ima 52,9% višjo/visoko izobrazbo, v zasebnem sektorju pa le 24,%.
Povprečna starost delovno aktivnih je 41,8 let, pri čemer so ženske skoraj pol leta starejše on moških.

Tretjina aktivnih z višjo izobrazbo. Kariera in delo, Delo, 20.5.2016
Konec l. 2015 je bilo pri nas 803.600 delovno aktivnih; 32,5% jih je imelo višjo ali visokošolsko izobrazbo, 57% srednješolsko in 10,5% OŠ ali manj.

Velka mobilnost mladih pri nas. Kariera in delo, Delo, 20.5.2016
V anketi med mladimi v EU jih je 15% (26% v Sloveniji) odgovorilo, da se počutijo prisiljeni zapustiti svoje države – predvsem tiste, ki jih je najbolj prizadela gospodarska kriza. Kar 61% pa jih je menilo, da ne želijo delati, študirati ali se usposabljati v drugi članici EU. Le 32% mladih Evropejcev bi šlo v tujino na prakso, študij ali delo; od vprašanih pri nas pa skoraj polovica.

Študentski izziv – učinkovite zgradbe. Delo, 20.5.2016
Iskra vabi študente k predstavitvi predlogov za inovativne tehnologije, pametne naprave in večjo energetsko učinkovitost zgradb, zlasti interdisciplinarnih. Več: www.iskra.eu/izziv .

D. Kračun bi bil dekan, in ne upokojenec. Afera Logožar. Tomaž Klipšteter, Dnevnik, 20.5.2016
Na volitvah za dekana EPF UM http://www.epf.um.si/ (14.6.2016) kandidirata tako lani razrešeni K. Logožar, kot njegov naslednik D. Kračun, ki pa je že izpolnil pogoje za upokojitev. Edini »neobremenjeni« kandidat je D. Mumel, prodekan za raziskovalno dejavnost.

Brez čebel ni prehranske varnosti. M. Šoštarič, Delo, 21.5.2016
Pobudo čebelarske zveze http://www.czs.si/ za svetovni dan čebel (20.5.) je poleg vlade podprl tudi direktor FAO pri OZN J. Graziano. 20.5. 1734 se je na Breznici rodil A. Janša, ki je postal čebelarski strokovnjak na dunajskem dvoru. http://www.tms.si/fck_files/image/Dogodki11/TE/zgodovina.pdf

Prodorni slovenski kemiki. Nov spominski element in svetovni hitrostni rekord. Ra.K., Delo, 19.5.2016
Revija Nature Communications http://www.nature.com/ncomms/ je objavila dva članka slovenskih raziskovalcev. Skupina G. Anderluha, direktorja KI Lj. http://www.ki.si/ je pojasnila zgradbo toksina lizenin, s katerim se deževnik brani pred mikroorganizmi. D. Mihailovič s sodelavci z IJS https://www.ijs.si/ijsw/ pa so ustvarili nov spominski element z električnim krmiljenjem, ki je 10-krat hitrejši od doslej najhitrejšega.

LMK. Z rezultati ob boku največjih svetovnih inštitutov. Dnevnik, 19.5.2016
Laboratorij za metrologijo in kakovost na FE UL se že 20 let ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju merjenja temperature in vlažnosti v okviru mednega sistema BIPM https://en.wikipedia.org/wiki/International_Bureau_of_Weights_and_Measures . Je najboljši na svetu po merjenju temperature rosišča med -20'C in 0'C.

Koper ima prednost pred Trstom, treba se je drzno pogajati. Damjan Viršek, Delo, 18.5.2016
Načrti Kitajske za obuditev svilene poti do Srednje Evrope, so za nas velika priložnost, pravi Danica Purg, IEDC Bled http://www.iedc.si/ . To področje je zanje odskočna deska za trg s 500 milijoni prebivalcev, Slovenijo zdaj že poznajo, želijo tudi naše »strokovno znanje, npr. v menedžmentu«.
D. Purg so povabili v mednarodni odbor šolo za menedžment v Hanzhou, Univerza Zhejiang. http://www.zju.edu.cn/english/ . Letos bo sprejela skupino diplomantov te univerze in skupino tamkajšnjih menedžerjev. Načrtuje tudi oddelek blejske šole v Hanzhou.

Gospodarska klima. Asociacija na slovensko gospodarstvo je recesija. N. Gole, Delo, 18.5.2016
Raziskava zavarovalnice https://www.prisma-kredit.com/en#!/ je pokazala, da so na območju med Avstrijo in Srbijo najmanj optimistični gospodarstveniki iz Hrvaške in Slovenije.
Vendar vsi v sosednjih držav ne mislijo tako. Na vprašanje o prvi asociaciji na slovensko gospodarstvo so tisti iz BiH so sicer na prvo mesto dali recesijo, nato pa »primerno za posnemanje« in »zelo dobro gospodarstvo«. Avstrijski so dejali: »Uspešno močno gospodarstvo s potencialom rasti. Nestabilne gospodarske razmere, soočeno z izzivi. Majhno gospodarstvo /…/«.
L. Merters, Prisma, meni, da Slovenija po nekajletnih težavah napreduje; gospodarska klima se je izboljšala pri velikih, srednjih in malih podjetjih.

Brezposelnih tudi marca manj. C. Pavlin, Delo, 18.5.2016
Brezposelnih je bilo marca 110.226, t.j. za 6,7% manj kot marca 2015. Delovno aktivnih je bilo 7300 več kot februarja lani, t.j. povečanje za 0,9%; največ v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih.

Priporočila evropske komisije. Pokojninska reforma že do konca l. 2017? M.J., Delo, 19.5.2016
EK priporoča Sloveniji, naj v 2017 sprejme pokojninsko reform in da naj izpelje reformo zdravstva. Svetu EU predlaga, da naj po 7 letih konča postopek zaradi proračunskega primanjkljaja RS.

Valvazorjeve nagrade. Delo, 18.5.2016
Slovensko muzejsko društvo je za dosežke na tem področju nagradilo skupino iz http://www.mgml.si/ - A. Porol, K. Toman Kracija, M. Kovač in B. Peršin – za prenovo Plečnikove hiše in stalno razstavo Plečnik http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/o-plecnikovi-zbirki/ .

Razrešeni Logožar bi bil spet dekan. Peter Rak, Delo, 19.5.2016
Profesor na EPF UM K. Logožar je vložil kandidaturo za dekana fakultete. S tega položaja ga je oktobra 2015 je rektor UM razrešil zaradi afere s prodaje »svoje« študije, t.j. diplomske naloge študentke. Ostal pa je na EPF kot izredni profesor in kot predstojnik inštituta za transport in poslovno logistiko ter član senata UM. Kandidatura sproža polemike na UM, ki je lani sprejela svoj etično kodeks. Prijavila sta se še D. Kračun, v.d. dekana, ki pa bi se po predpisih moral upokojiti in D. Mumel, v.d. prodekana za raziskovanje EPF.

Izobrazba delovno aktivnih. Surs, Delo, 17.5.2016
V Sloveniji je bilo l. 2005 in 2015 med zaposlenimi največ takih s srednješolsko izobrazbo (58,6%, 57%), delež tistih s višjo/visoko se je povečal za tretjino (z 21% n 32,5%), delež tistih z OŠ pa zmanjšal za polovico (20,4%, 10,5%)

Vrtec največ prinese otrokom manj izobraženih. R. Ivelja, Dnevnik,
Raziskava učinkovitosti našega izobraževalnega sistema EIPF http://www.eipf.si/, je pokazala, da so učni dosežki otrok slabše izobraženih staršev za 36% višji od tistih, ki niso obiskovali vrtca. Avtor raziskave V. Bole pravi, da na učinkovitost v nižjih razredih OŠ vpliva jezik in nacionalnost staršev, v srednji šoli pa ne več.
Po razmerju med javnimi izdatki in dosežki na mednarodnih primerjavah (PISA, TIMSS) se naš izobraževalni sistem uvršča visoko med državami OECD. Po učinkovitosti smo v vrtcih slabši, v prvih štirih razredih OŠ pa za najboljšimi razvitimi državami zaostajamo le za 4-6%; v srednji šoli je zaostanek 7%. Javni izdatki za dijaka so l. 2008 znašali 116.617 dolarjev, manj kot v Italiji, Norveški, Švedski in na Nizozemskem, kjer so dijaki dosegli pri primerjavi (TIMSS) znanja matematike in naravoslovja podobne uspehe.
Raziskavo je naročil sindikat SVIZ. http://www.sviz.si/ in njegov tajnik B. Štrukelj pravi, da rezultati kažejo, da učitelji dobro delajo, a upa, da se varčevanje v šolstvu ne bo nadaljevalo. Proračunska sredstva za izobraževanje so se med 2008 in 2015 znižala z 18,8% na 14,9% BDP.

Kako učinkovito je slovensko šolstvo. S. Merljak, Delo, 17.5.2016
Pred časom je IMF/MMS predlagal varčevalne ukrepe v naših vrtcih in šolah, s povečanjem števila otrok/učencev na pedagoškega delavca, z združevanjem manjših šol, daljšim delovnim časom učteljev in z zmanjševanjem finančnih pomoči študentov.
Zato je sindikat SVIZ pri Ekonomskem inštitutu pri PF UL naročil raziskavo, ki je pokazala, da je naše izobraževanje precej učinkovitejše, kot menijo gospodarstveniki, pravi avtor V. Bole. Glede na javne izdatke so rezultati na mednarodnih primerjavah (PISA, TIMSS) dobri; učinkovitosti šolskega sistema je Slovenija na 7. mestu v OECD; prva je Finska.

Študija Stroški dela v izobraževanju in kulturi po začetku krize. Sviz, 16.9.2015 http://www.sviz.si/novice/media/2559/media/Gradivo_TK_SEPT2015.pdf
Podatki iz študije (EIPF, 2014) kažejo, da so stroški dela v izobraževanju v Sloveniji v primerjavi z državami EU, kjer so ti stroški zlagoma rasli, v zadnjih letih izrazito padli. Enak trend velja, če primerjamo stroške dela v izobraževanju z istovrstnimi stroški v tržni dejavnosti in gospodarstvu ter znotraj javnega sektorja s stroški dela v zdravstvu in administraciji. Vir: Bole, V. et al.: Stroški dela v izobraževanju in kulturi po začetku krize, EIPF, Ekonomski institut .

IMF: Slovenija bi lahko rasla hitreje. M.P. Dnevnik, 17.5.2016
Direktorji Mednarodnega denarnega sklada http://www.imf.org/external/country/SVN/index.htm da bi bila naša gospodarska rast lahko višja in vzdržnejša. Med prioritetami omenjajo slaba posojila (bank) in zadolženost majhnih podjetij, strukturne reforme, privatizacija podjetij in državnih bank.
V l. 2014 in 2015 se je BDP okrepil za 3% oz. 2,9%. V prihodnje bodo zaradi padca javnih naložb večjo vlogo igrale zasebne.

Marca višje plače. M.P. Dnevnik, 17.5.2016
Statistični urad http://www.stat.si/StatWeb poroča, da so se povprečne neto plače marca povečale za 3,1% glede na marec 2015 – na 1034 evra

Z inkubatorjem želijo zmanjšati belokranjski beg možganov. D. Stanković, Dnevnik, 14.3.2016
V Črnomlju so odprli podjetniški inkubator. V prostorih razvojno-infromacijskega centra http://www.ric-belakrajina.si/ delujejo 4 podjetja s področja interneta in financ, nekdanja lekarna pa je namenjena predelavi tekstila in naravnih materialov, dizajnu, uporabnim umetnostim. V 80-tih letih je tekstilna industrija v Beli Krajini zaposlovala 2-3 tisoč ljudi, pravi P. Črnič, RIC.
Tretji del inkubatorja bo v prostorih uprave rudnika v zapiranju Kanižarica; namenjen bo proizvodnim dejavnostim.
Z inkubatorjem želijo mladim ustvariti delovna mesta in znanje zadržati v domačem okolju za njegov razvoj, pravi M. Čemas Stjepanovič, županja.

Za mladinske organizacije 1,2 milijona evrov. I.D., Dnevnik, 16.5.2016
Prek urada za mladino http://www.ursm.gov.si/ bo 108 mladinskih organizacij v prihodnjih dveh letih dobilo 2,4 milijona evrov. Prednost imajo programi mladinskega dela, ki spodbujajo avtonomijo mladih, neformalno učenje, zaposlovanje, mladi z manj priložnostmi, prostovoljstvo, mednarodno povezovanje, zdravje, ustvarjalnost… Nekoliko več kot doslej bodo dobile nevladne organizacije in mladinski centri, npr. Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice 30.000, manj pa nacionalne mladinske organizacije, med katerimi dobi največ Zveza tabornikov Slovenije 49.000. Manj bodo dobili – od 25.000 31.000 evrov podmladki političnih strank - Mladi forum SD, Slovenska demokratska mladina, SLS in Mlada Slovenija.

Anketa Dela. Ministrica uspešna. Nenaklonjeni sporazumu med EU in ZDA. Z. Potić, Delo, 16.5.2016
V telefonski raziskavi Dela Stik (N=500) je v začetku maja na vprašanje o ministrici za delo A. Kopač Mrak polovica odgovorila, da ne podpira interpelacije zoper njo, 27% pa jo je podprlo. Glede njenega dela pa so mnenja deljena – tretjina ga ocenjuje kot dobro, tretjina pa da ni uspešna.
Glede sporazuma o čezatlantskem partnerstvu TTIP jih več – 39% - meni, da prinaša več težav in 9% da več koristi. Če bi bil o TTIP referendum, bi ga 37% zavrnilo. O globalizaciji ima negativno mnenje 35% respondentov in 27% pozitivno.

Nov zagon jedrski energiji na evropski ravni? B. Hren, Dnevnik, 18.5.2016
Evropska komisija pripravlja dokument o prihodnosti jedrske energije. V EU naj bi povečali naložbe v (jedrske) raziskave in razvoj ter podprli gradnjo malih reaktorjev.
Tudi naše ministrstvo za infrastrukturo predvideva, da bi dodatno energijo pridobili iz obnovljivih virov in tudi z morebitno razširitvijo elektrarne v Krškem (JEK 2).

Izdatki na enodnevnih izletih v Sloveniji. Surs, Delo, 16.5.2016
Statistični urad http://www.stat.si/StatWeb poroča, da so l. 2015 (IV. četrtletje) izletniki pri nas plačali za prevoz 40%, za hrano in pijačo v restavracijah in lokalih 34%, za nakupe 19% in drugo 7%.

Zoran Mušič v Narodni galeriji. nr, Dnevnik, 18.5.2016
Na razstavi slikarja slovenskega rodu (1909-2005), ki je svoje zrelo življene preživel med Benetkami in Parizom so večinoma dela iz zbirk njegovih sorodnikov. Poleg tihožitij, portretov, obmorskih in kraških pokrajin so najbolj svetovno znane slike s prizori iz koncentracijskega taborišča Dachau, iz cikla Nismo poslednji. http://d-d.natanson.pagesperso-orange.fr/art_et_camps.htm#zoran

Delež otrok v vrtcih. SURS, Delo, 11.5.2016
V Sloveniji je bilo leta 2014 ob vseh otrok v vrtcih 76,5%.
Največ jih je bilo v Osrednjeslovenski regiji in Obalno-kraški r. (80,6%, 79,5%), najmanj pa Na koroške in v Zasavju (70,7%, 68,4%). (Glej: http://www.stat.si/StatWeb .)

Srednješolsko izobraževanje. SURS, Delo, 12.5.2016
Konec šolskega leta 2014/2015 je bilo pri nas naslednje število dijakov (po vrstah programov).:
843 nižje poklicno izobraževanje,
11.413 srednje poklicno izobraževanje,
35.585 srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje,
27811 srednje splošno izobraževanje (gimnazije).

Pravniki prihajajo s treh fakultet. T. Tanacković, Dnevnik, 11.5.2016
Na treh pravnih fakultetah v Sloveniji je bilo za št. leto 2016/2017 razpisanih skupaj 640 vpisnih mest; od tega za redni študij prava 390 in za izredni 250.
Še vedno je največ mest za PF UL (200, 100 ), sledi PF UM (120, 50) ter EPF (70, 100).
Lani je so dale vse tri fakultete http://www.pf.uni-lj.si/ http://www.pf.um.si/ http://www.evro-pf.si/ skupaj 572 diplomantov.

Slovenija nima dovolj poceni delavcev za IBM. Moč korporacij. K. Košak, Mladina, 13.5.2016
Informacijsko tehnološki gigant iz ZDA bo odprl klicni center na Hrvaškem, ki mu je ponudila boljše pogoje kot Slovenija in Slovaška.

Ustavno sodišče razsodilo proti dokupovalcem delovne dobe. I.D., Dnevnik, 13.5.2016
Pred uveljavitvijo nove pokojninske zakonodaje so se številni vključili v prostovoljno pokojninsko zavarovanje, da bi se lahko prej upokojili. Takrat je bilo v tako zavarovanje vključenih 25.000 ljudi. Novi zakon pa tega ne upošteva več kot pokojninsko dobo brez dokupa. Zato so ZSSS in sindikat delavcev trgovine ter varuhinja človekovih pravic zahtevali ustavno presojo. US je ugotovilo, da je zakonodajalec sicer posegel v pričakovanja zavarovancev, vendar to ni bilo protiustavno. Sindikati bodo iskali pravico na evropskem sodišču.

Selitve prebivalcev. SURS, Delo, 13.5.2016
V Sloveniji je bilo v zadnji četrtini letošnjega leta več odseljenih kot priseljenih kot lani:
Odseljeni: IV. 2014: 3656, IV. 2015: 4337.
Priseljeni: IV. 2014: 3592, IV. 2015: 3900*.
*Začasni podatki Statistične urada RS.

Papež Frančišek ni med najbolj občudovanimi. M. Rošini, Dnevnik, 13.5.2016
Raziskovalni center YouGov https://yougov.co.uk/ z anketo v 30 državah (N = 31.000) ugotovil, da je najbolj občudovana osebnost na svetu B. Gates, poslovnež, filantrop, med ženskami pa A. Jolie, igralka. Med prvimi so še Elizabeta II, H. Clinton, B. Obama, Xi Jinping, St. Hawking, V. Putin, A. Merkel, Orphan Winfrey, M. Obama, Celine Dion, Ang Sun Su Či, dalajlama (Tenzing), Sandra Bulock, Malala Jusafzaj, L. Messi, D. Beckham, papež (Frančišek)…

Minister za kulturo. P.P., Mladina, 13.5.2016
Za novega ministra za kulturo je premier M. Cerar predlagal Toneta Peršaka, sekretarja na http://www.mk.gov.si/ , pisatelja, soavtorja t.i. pisateljske ustave (1988), nekdanjega poslanca, župana Trzina in predsednika Društva slovenskih pisateljev.

Emisije toplogrednih plinov v Sloveniji. M. Kralj, Dnevnik, 12.5.2016
V l. 2014 so pri nas namerili skupaj 16.582 Gg CO izpustov toplogrednih plinov. Emisije so se za 9,5% zmanjšale glede na l. 2013. Največje emisije so nastale zaradi porabe goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu prometu idr. - 13.254 , sledi kmetijstvo – 1699, (ostala) industrija – 1135 in odpadki – 494 Gg CO. Po sestavi je največ CO2 – 81,4%, predvsem zaradi fosilnih goriv, sledi metan 11,9% v kmetijstvu in odlagališčih odpadkov, od tam je tudi 4,6% dušikovega oksida, 2,1% pa je F-plinov.
(Glej: http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/vsebine/ozon-in-f-plini-1 . B.M.)

Foto tedna. B. S., Mladina, 13.5.2016
Na fotografiji (B. Stepančič) je nasmeten park na Kardeljevi ploščadi za Bežigradom v Lj. Tam je bila (5. maja, tradicionalna študentovska) Škisova tržnica, ki je »največja kulturno-zabavna prireditev, ki temelji na promociji slovenske kulture in kulinarike«, kot navaja tednik http://www.skisova-trznica.si/ organizatorje.

Prelomno leto za EU. A. G., Dnevnik, 9.5.2016
Ob Dnevu Evrope (9.5. https://europa.eu/european-union/about-eu/symbols/europe-day_sl ) je EU še vedno prepoznavna po miru, prostem pretoku blaga in storitev ter evru. Mir med državam članicami je najpomembnejši dosežek unije, meni 65% Slovencev, in odstotek manj jih odpira skupno zunanjo politiko.
V l. 2015 je bila gospodarska rast v EU 1,8% (Slovenija 2,9%), zaslužek gospodinjstva z dvema otrokoma 49.000 evrov (26.390), brezposelnost pa je bila marca 2016 8,8% (8,1%). Tri krize – grška finančna, begunska in brexit – so načele enotnost EU in povzročil populistična gibanja.
A. Poje, ZSSS http://www.sindikat-zsss.si/ meni, da je finančna kriza z odpuščanji, zniževanjem plač in varčevanjem v javne, sektorju, pokojninah in sociali povzročila nezaupanje v politiko pri tistih, ki so krizo plačali.
I. Masten, EF UL meni, da je najpomembnejše vprašanje, kam se bo postavila EU v centrih ekonomske moči, saj ta ni več v Evropi. M. Avbelj, FDEŠ http://www.fds.si/ pa meni, da bo potreben prenos nekaterih pristojnosti v smeri federacije, a do tja je še daleč.

Skoraj dve tretjini ljudi se strankarsko ne izreka. Z. Potić, Delo, 9.5.2016
V telefonski anketi Dela Stih so 6. maja zbrali 600 odgovorov na vprašanje: Če bi bile volitve jutri, katero stranko bi volili? Mnenja vzorca se v treh mesecih niso dosti spremenilo.: 27% je odgovorilo z NE VEM, 20% se volitev NE BI UDELEŽIL, 17% ne bi volilo NOBENE stranke in 2% drugo. In od preostale tretjine: 11% SDS, 7% SMC, 5% ZL, le malo manj SD, po 2% pa jih je izbralo Desus, NSi in (izvenparlamentarno) SLS. (Zaokrožil B.M.)
Ocena vlade in državnega zbora je padla na 2,3; le dobra tretjina njuno delo ocenjuje pozitivno.
Med 20 politiki so še vedno najbolj priljubljeni B. Pahor, T. Fajon in V. Bulc, sledijo D. Židan, L. Peterle, M. Brglez, M. Cerar in L. Mesec, na koncu lestvice pa so K. Erjavec, D. Mramor, J. Janša in B. Grims.

Postopek izvolitve M. Zaletela v rednega profesorja. Kontrolna točka, Delo, 9.5.2016
V postopku izvolitve nevrologa M. Zaletela (MF UL) so dva njegova kolega v komisiji za oceno zmotilo njegovo učno gradivo za zdravstvene delavce, ki naj bi bilo plagiat. Etična komisija UL se o tem ni mogla odločiti, saj gre za t.i. sekundarne publikacije; ni izdelanih pravil kdaj je domači učbenik izvirno delo. Postopek zdaj poteka vnovič.

(Ne)uporabni razvojni projekti razdelili pravnike. S. Merljak, I. Ropac, Delo, 7.5.2016
152.000 evrov naj bi od Evropske pravne fakultete (Nova Gorica http://www.evro-pf.si/ ) protipravno pridobil http://www.bizi.si/INSTITUT-ZA-USTAVNO-UREDITEV-IN-CLOVEKOVE-PRAVICE-D-O-O/ lastnika P. in O. Jambrek). To trdita v ovadbi R. Čeferin in M. Pogačnik, sodelavca in manjšinska lastnika fakultete, sicer tudi lastnika inštitutov za civilno pravo (ICP) in za mednarodno pravo (IMP). Zakoncema Jambrek očitata zlorabo in neskrbno upravljanje s premoženjem fakultete. Upravni odboru EPF, kjer imata večino, je namreč izbral za financiranje iz sredstev EPF projekte inštituta Jambrekovih in E. Petriča ter A. Petrič.
P. Jambrek (- nekdanji profesor PF UL in ustavni sodnik ter predsednik. Sveta za vis. šolstvo idr.) pravi, da gre za projekte na področjih slovenske in evropske ustavnosti, ki bodo prispevali h kakovosti programov EPF. Izbran je bil tudi projekt priprave osnutka novega visokošolskega zakona, o katerem pa na pristojnem ministrstvu ne vedo nič, piše Delo.
E Petrič, sodelavec EPF in ustavni sodnik pravi, da je najbrž problem v tem, ali naj bi šla sredstva fakultete za projekte, ali kot dobiček lastnikom. Na Računskem sodišču pa pravijo, da bi zasebni zavodi smejo uporabiti presežek prihodkov le za razvoj dejavnosti, ne pa za fiktivne projekte.

Zdravniki za pogajanja, možno pa zaostrovanje. N.K., Dnevnik, 9.5.2016
Začenja se nov krog pogajanj med sindikatom Fides in vlado o kolektivni pogodbi. Zdravniki bi radi izstopili iz plačnega sistema za javni sektor in grozijo s stavko.
Ločeno se bo za svoj kolektivno pogodbo pogajal sindikat družinskih zdravnikov Praktikum. Želijo izenačitev s specialisti in prehod s 43. na 45. plačni razred.
Sindikat delavcev v zdravstveni negi pa meni, da bi se morale tudi plače medicinskih sester opredeljevati v okviru skupne pogajalske komisije, saj imajo spremembe v standardih in normativih za zdravnike posledice tudi zanje. Odprto je vprašanje srednje izobraženih, ki v praksi opravljajo delo diplomiranih.

Plače. Javna uprava. Pogajanja o plačah na mrtvi točki, stavka je vse bliže. I D. Dnevnik, 10.5.2016
Vlada in sindikati javnega sektorja se niso sporazumeli o sproščanju varčevalnih ukrepov. Vlada bi plače povečala za odstotek rasti BDP, zmanjšanem za 1,5 (odstotne točke). B. Štrukelj, KSJ pravi, da po dveh sindikalnih približevalnih predlogih nimajo več manevrskega prostora; na enostranske posege vlade, pozno jeseni, bodo odgovorili s stavko.

Sejem akademske knjige Liber.ac. M. Veselič, Bukla, april-maj 2016
Tudi letos je v Forsterjevem vrtu za FF UL fakulteta organizirala sejem knjig. Ob 20. letnici Odd. za azijske (in afriške) študije so v pripovedi Potovanje na zahod sodelavci in študenti oddelka preigravali motive, ki zahodnjake vlečejo v Indijo. O Kitajski sta razpravljala dopisnica Z. Baković in filozof Wu Xiaoming, obiskovalci so slišali še kitajsko liriko, japonsko glasbo, oblekli korejsko nošo… Več: http://www.ff.uni-lj.si/1/Knjige/Liberc.aspx.

Revolucionarne tehnologije niso nič novega. Strah je upravičen, a tudi optimizem. J. Verbič, Delo, 11.5.2016
Kulturologinja D. Khalaf (SAP, Nemčija) pravi, da so prelomne tehnologije nuja, a zahtevajo odgovoren razvoj.
Časnik navaja izume iz preteklosti: Osno kolo (3500-3000 pr.n.št.), tisk s kovinskimi črkami (1436-1439), parni stroj (1698), (avto) Model T (1908), sodobni hladilnik (1941), osebni računalnik (1964), digitalna fotografija (1988).
Tehnologije, ki bodo do l. 2025, ko bo imelo dostop do interneta 2-3 milijarde ljudi več kot zdaj, povsem spremenile življenje in delo: mobilni internet, avtomatizacija del, internet stvari, tehnologija v oblaku, napredna robotika, avtonomna vozila, nova generacija genoma, shrambe energije,, 3D tiskanje, napredni materiali, novi načini črpanja goriv in obnovljivi viri energije.

Gospodarstvo 2015. Dobri rezultati – kot tisti pred 10 leti. S Čeh, B. Račič, Delo 6.5. 2016
Lani so se izboljšali kazalniki gospodarnosti, produktivnosti in financiranja, pravi M. Širaj, Ajpes http://www.ajpes.si/. Prihodki na domačem trgu so bili večji za 2%, na tujem za 8%; v EU 10%. Več kot 65.000 družb (5000 je bilo novih) je poročalo o tem, da so zaposlile na novo 20.000 ljudi in imele za 13% več čistega dobička, neto 1640 milijonov. Največ dobička so ustvarile farmacevtske družbe, za 25%, več pa tudi gradbeništvo in 62.000 samostojnih podjetnikov ter 361 zadrug.
Umar http://www.umar.gov.si/ v svojem poročilu za 2016 ugotavlja 3% gospodarsko rast, vendar poudarja, da je za trajnejšo krepitev in blaginjo potrebne strukturne spremembe v produktivnosti, bankah, upravljanju državnih podjetjih, javnih financah, upokojevanju, na trgu dela ipd.

Rdeči križ pomaga 160 tisoč ljudem. E. Panjan, Dnevnik, 6.5. 2016
Ob tednu RK in njegovi 150 letnici pravi R. Brunskole, da so lani v 56 območnih združenjih RK zbrali 415.483 evrov, program materialne pomoči za socialno ogrožene pa je 766.660 evrov. Prejemnikov pomoči je 160.000. Lani je prejelo šolske potrebščine 5951 socialno ogroženih otrok. Z migranti je delalo 3500 prostovoljcev; želijo pritegniti še več mladih prostovoljcev.

Bogata vila in največja rimska luka ob našem morju. B. Šuligoj, Delo, 6.5. 2016
V Simonovem zalivu pri Izoli so se arheologi lotili obnove velikega mozaika v ostankih stavbe iz časa cesarja Avgusta. I. Lazar, dekanja FHŠ UP pravi, da jim je, s partnerji, uspelo pridobiti 1,2 milijona evrov iz EAA Grants t.i. norveškega mehanizma. Za obiskovalce bodo pripravili delavnice in predavanja. Poskusili bodo še z drugimi projekti.

40 let od potresa v Breginjskem kotu. N. Bucik O., Dnevnik, 6.5. 2016
Leta 1976 je potres porušil vas Breginj in več krajev v sosednji Furlaniji. Po potresu je P. Fister, arhitekt, je s študenti FAGG UL dokumentiral stavbe, da bi vas obnovili, vendar so jo porušili in postavili montažne. Domačin P. Tonkli pravi, da so s tem odvzeli vasi možnost razvoja, turizma in da zdaj životarijo. S. Gašperšič, ki se je po študiju vrnil in dobil službo si želi, da po pošti in zdravstvenem domu ne bi ukinili še šole.

Žice ni več, spomini so ostali. G. Uršič, A. Vesel, Objektiv, Dnevnik, 7.5. 2016
Okrog Lj. so med 2. sv. vojno italijanski in nemški okupatorji postavili žično zaporo. Po poti (PST, 32,5 km http://www.zeleniprstan.si/o-poti.html ) bo že 60.ti pohod tisočev šolarjev in rekreativcev.

Jambreku očitajo oškodovanje fakultete. U. Ropac, S. Merljak, Dnevnik, 6.5.2016
Manjšinska lastnika zasebne novogoriške Evropske pravne fakultete http://www.evro-pf.si v ovadbi očitata večinskemu lastniku P. Jambreku, da je za svoj inštitut http://www.bizi.si/INSTITUT-ZA-USTAVNO-UREDITEV-IN-CLOVEKOVE-PRAVICE-D-O-O/ pridobil denar fakultete – 152.000 evrov. Ta pravi, da bo izdelal projekte, pomembne za fakulteto, mdr. o ustanovitvi Evropske univerze, izdaja knjig in revije Dignitas http://www.dignitas.si/ priprava osnutka visokošolskega zakona in ustave EU.

Univerza gre na trg. J.P.Š., Dnevnik, 7.5.2016
Na Kongresnem trgu v Lj. bodo 25.maja bodo lahko študenti spoznavali nastajajoče poklice (npr. idejnik, podatkovni rudar, glej rubriko Pogledi). Na hitrih zmenkih se bodo študenti predstavili predstavnikom 40 podjetij, se dogovorili za sodelovanje pri diplomskih, magistrskih ali doktorskih nalogah ter v projektih podjetij. https://www.facebook.com/events/1557631894500943/

Za znanstvenice s področja fizikalnih znanosti. J.P.Š., Dnevnik, 7.5.2016 http://www.fwis.fr/en/awards
Razpisane so Unesco-L'Oreal nagrade za življenjsko delo znanstvenic, med katerimi bo tudi ena iz Evrope. Doslej je nagrado prejelo 92 znanstvenic, tudi E. Blackburn in A. Yonath, ki sta prejeli tudi Nobelovo nagrado.

Slovenija podpira nadaljevanje pogajanj TTIP. Ag, Dnevnik 6.5. 2016
Vlada je v stališčih za pogajanje o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA zapisala, da ima zadržke na področju investicij, regulacije sporov, sanitarno-kmetijskih zahtev in nasprotuje nižanju standardov.

V razredu povprečno 20 otrok, na šoli pa 200. N. Bucik Ozebek, Dnevnik, 3.5. 2016
V naših osnovnih šolah je letošnje šolsko leto 170.000 otrok, leta 2010/2011 jih je bilo manj – 161.000. V povprečnem razredu OŠ je 20 učencev, 10 deklet in 10 fantov. Najmanj je otrok v razredu v Pomurju – 17,2 in največ v Osrednji Sloveniji – 21,5.
V povprečni OŠ je 213 učencev, največ v Osrednji Sloveniji - 280, najmanj na Goriškem – 147.
Imamo 777 osnovnih in podružničnih šol ter 57 OŠ s prilagojenim programom.
En učitelj poučuje povprečno 13 učencev, enega otroka več kot l. 2010.
Med učitelji je bilo lani 88% žensk – 14.131; njihov delež se povečuje. Moških učiteljev je bilo lani 1883. Med zaposlenimi pedagoškimi in svetovalnimi delavci jih ima višješolsko izobrazbo 98% (- verjetno je všteta tudi visokošolska, B.M.), ostali imajo večinoma srednješolsko.

Brezposelnost v EU. Eurostat, Delo, 3.5.2016
Februarja je bilo med prebivalci članic EU, mlajšimi od 28 let povprečno 8,9% brezposelnih; v Sloveniji jih je bilo malo manj od povprečja – 8,3%. Največ brezposelnih mladih je bilo v Grčiji – 24,4%, najmanj v Nemčiji – 4,3%.

Brezposelnost še naprej upada, a počasi. I. D., Dnevnik, 5.5. 2016
Pri nas je brez dela 105.000 ljudi, 8% manj kot pred letom dni. Marca se je med njimi najbolj zmanjšalo število mladih od 15 do 29 let, z 24,6% na 22,4%. Veča pa se delež brezposelnih z OŠ – teh je 29,4% in s terciarno (višjo, visoko) izobrazbo – 16,4%.
Leta 2008, pred krizo je bilo brezposelnih pol manj - 60.000; največ jih je bilo l. 2014 – 120.109.

Anketa dela. Za veliko Slovencev je 1. maj še vedno pomemben praznik. Z.P., Delo, 3.5. 2016
V anketi Dela Stik (N=400 odraslih, 20.4.) je na vprašanje o prazniku dela (1.5.) 54% odgovorilo, da je zanje ta praznik pomemben. Med njimi so predvsem podporniki stranke SD in upokojenci.
O tem, kako uspešni so sindikati pri zaščiti delavskih pravic jih je skoraj polovica – 47% menila, da niso uspešni in le 13% da so uspešni.

Anketa Dela. Javnost za zamenjavo Štefaneca. Z.P., Delo, 3.5. 2016
V anketi Dela Stik (N=400) je pobudo za zamenjavo predsednika protikorupcijske komisije B. Štefaneca podprlo 47%, 31% pa ne. Prejšnji predsednik KPK G. Klemenčič je upravičil pričakovanja, jih je menilo 58%. Da je ugled te komisije majhen jih je menilo 51% in za to je kriv tudi predsednik republike B. Pahor, ki ga je izbral – tako jih meni 48%. Tako komisijo potrebujemo meni 80% respondentov.

Minister za kulturo. Tone Peršak. Z.P., Delo, 5.5. 2016
Stranka Desus je za novega ministra predlagala T. Peršaka, pisatelja, državnega sekretarja v MK.
Na AGRFT je diplomiral (1974) iz režije in kasneje na FF UL iz primerjalne književnosti in bil 8 let docent na AGRFT. Sodeloval je pri osamosvajanju, bil župan Trzina in predsednik dveh pisateljskih združenj.

Stalna pripravljenost. Ministrstvo univerzi: Denar za dodatke vrnite za 4 leta.
R.I., M.R., Delo, 4.5. 2016
MIZŠ od UL zahteva, da v proračun vrne 780.943 evrov izplačanih (bruto) dodatkov za stalno pripravljenost na 9-ih fakultetah od 2012 do 2015 (EF, FDV, FKKT, FŠ, FMF, FE in FSD). Za te dodatke ni bilo pravne podlage.
UL odgovarja, da je zahteva neutemeljena in se je pritožila.

Škisova knjižnica z bungeejem in dobrodelno noto. D.V., Dnevnik, 5.5.2016
Na 19. tržnici na Kardeljevi ploščadi za Bežigradom v Lj. so študentski klubi postregli z dobrotami iz svojih regij, predstavili domačo obrt in kulturne znamenitosti. Začeli so z mimohodom klubov, nadaljevali z glasbo na dveh odrih in igrami: zorbing, akrobati, ples ob drogu in bungee jumping. V okoljsko-humanitarnem projektu Jaz, ti, mi za Slovenijo so zbirali odpadno plastiko; izkupiček bo šel kranjski porodnišnici.

Čezatlantsko partnerstvo. Slovenija za pogajanja, o sporazumu pa tudi DZ. M.J., Delo, 4.5.2016
O pogajanjih med EU in ZDA o trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP) je A. Carnutti, ministrstvo za gospodarstvo sporočil stališče vlade, da ne bomo privolili v znižanje standardov in da bo o TTIP odločal državni zbor.
S. Hribar Milič, GZS vidi korist sporazuma zaradi izvoza v ZDA, vendar je treba zaščititi evropske standarde. J. P. Damjan, ekonomist pa na podlagi analize meni, da TTIP ne bo prinesel velikih gospodarskih koristi. B. Pretnar, strokovnjak za intelektualno lastnino opozarja na pasti glede patentov.

April 2016

804.600. Kariera in delo. Delo, 29.4.2016
L. 2015 je bilo pri nas 804.600 delovno aktivnih; moški so bili povprečno stari 42 let, ženske pol leta starejše. Od teh je bilo 11,4% samozaposlenih, največ v kmetijstvu.
Decembra 2015 je delalo 3686 ljudi več kot leto prej. Število delovnih mest se je najbolj – 6% - povečalo v Posavju, na Koroškem pa jih je za 1% manj.

Izobrazbena struktura zaposlenih se je spremenila. Kariera in delo. Delo, 29.4.2016
V Sloveniji je bilo l. 2005 med zaposlenimi 21% takih z višjo/visokošolsko izobrazbo, l. 201 pa že 32,5%. Delež srednješolsko izobraženih ostaja nekaj nad polovico, delež tistih z OŠ pa se je prepolovil, na 10,5%.

Realno zaslužimo več. Kariera in delo. Delo, 29.4.2016
Povprečna mesečna plača se je lani v primerjavi z l. 2008 povečala za 3,5%, na 1013 evra neto.

Za-kaj plačevati davke? Davki v letu 2015: od kod in kam. P.K., Delo, 23.4.2016
V l. 2015 smo v Sloveniji v državno blagajno z davki zbrali 7 milijard evrov; največ od DDV, t.j. vsakdanjih in večjih nakupov ter storitev - 75%, sledi davek na dohodek – 22% idr.
Skupaj z drugimi sredstvi – EU, donacije itd. –porabimo 9,8 milijard evrov za 1014 postavk takole:
31,2% za odplačila dolgov, 12,1% za transferje posameznikom: otroški dodatek subvencije prevoza, nadomestila za brezposelnost, 9,8,% za plače v javnem sektorju - učiteljev, policistov, gasilcev, vojakov idr.; 7% za blago in storitve - vzdrževanje šol, vrtcev, 7% za investicije, 3,6% za subvencije podjetjem in 0,5% za štipendije, socialne in Zoisove.

Zasebno bitko si financira z javnim denarjem. T.K., Dnevnik, 23.4.2016
I. Tičar, rektor UM je pravno mnenje o njegovem odhodu v pokoj dobil od zasebnega Inštitutu za ustavno pravo. http://ustava.si/?page_id=26 . UL je zanj plačala 11.956 evrov, je pokazala aplikacija http://supervizor.kpk-rs.si/ . Plačilo je odobril M. Kraljič, v.d. glavnega tajnika, z namenom, da ne bi prišlo do napak v postopku na UO UM. Z mnenjem C. Ribičiča je šel rektor na MIZŠ, kjer se bodo še posvetovali z min. za javno upravo, zato je UO UM prestavil odločanje o tem.
I. Tičarju namreč zakon dopušča podaljšanje pogodbe zaposlitve za leto dni, on pa meni, da ima pravico do položaja do konca mandata l. 2019.
M. Javornik Krečič, sindikat VSS, obžaluje, da se rektor ukvarja s svojim položajem, medtem ko UM ne izpolnjuje obveznosti do mnogih zaposlenih, ki so bili habilitirani v višje nazive, a so ostali v istem plačnem razredu.

Rektor discipliniral vodstvo FF. T. Klipšter, Dnevnik, 26.4.2016
Potem ko je vrhovno sodišče razsodilo, da mora UM plačati 24.756 evrov profesorici FF UM, ki ji niso povišali plačnega razreda, je rektor I. Tičar ukazal, da to plača fakulteta. Temu sta se uprla dekan B. Kante in prodekanka M. Tavčar-Kranjc; ta pravi, da profesorica ni tožila fakultete ampak Univerzo. Rektor je prodekanki zagrozil z odpovedjo in naročil tajnici FF, da nakaže denar. Na rektoratu pravijo, da neto plače vedno nakazujejo s podračunov fakultet, prispevke iz računa Univerze; tako tudi tokrat. V primeru izvršbe bi celoten znesek šel z računa Univerze.

UM. Tičar bi upravni odbor kar odpravil. P. Rak, Delo, 28.4.2016
Kabineta rektorja UM je nezadovoljen s predsednikom UO UM, ker želi prisilno upokojitev rektorja. Naročili so pravno študijo o tolmačenju zakona o plačah za 2016, ki ga je napisal C. Ribičič, Inštitut za ustavno pravo pri PF UL. Novinar iz pisma kabineta razbere, bi najraje kar odpravili UO.
M. Javornik Krečič, sindikat VSS pravi, da upokojitev I. Tičarja ni najpomembnejše vprašanje, bolj je neurejen plačni sistem na UM. Sprožili so več tožb in inšpekcijskih prijav, se obrnili na ministrstvo MIZŠ in poskusili s socialnim dialogom. VSS zdaj opozarja na pomanjkanje komunikacije in aroganco; rektor vodi UM kot svoj zasebni projekt; zato je znana po njegovem izogibanju upokojitve dr. aferah.

Avtizem. Podelili diplome novim strokovnjakom. lp, Dnevnik, 29.4.2016
Na http://www.almamater.si/ AMEU, Evropski center v Mariboru so zaključili enoletno usposabljanje za delo na področju avtizma otrok in odraslih, v katerega je bilo vključenih 87 strokovnjakov. Diplome sta podelila L. Toplak, predsednik AME in M. Macedoni – Lukšič, Inštitut za avtizem.
Glede na zanimanje so se odločili pripraviti še magistrski študijski program in oba bodo predložili v akreditacijo agenciji Nakvis.

Stavka policistov ima podporo, energetiki je niso imeli. Z.P., Delo, 25.4.2016
V anketi Dela Stik (4.-7. 4.) jih je stavkajoče policiste podprlo 51% ( in 61% jih je menilo, da je upravičena), nasprotovalo pa ji je 22% od 600 respondentov. Stavkajoče v sindikatu energetike pa jih je je podprlo 22% in 41% jih je menilo, da razlogi zanjo niso upravičeni.
Na vprašanje o delu (odpoklicane) ministrice za kulturo pa jih je 46% menilo, da je bila neuspešna.

Sindikalni boj zaradi drobljenja na preizkušnji. I.D., Dnevnik, 25.5.4.2016
Pri nas je bilo l. 2001 sindikalno organiziranih 40%, l. 2012 pa le še 23% zaposlenih, kar je sicer evropsko povprečje. V zadnjem času je nastalo več manjših specializiranih sindikatov. Trenutno obstaja nad 3000 sindikalnih pravnih enot .
M. Veladžič, Sindikat upravnih enot (SUES) pravi, da večje sindikalne zveze slabo zastopajo njihove interese. M. Stanojević, FDV UL meni, da bi bilo produktivno povezovanje v večje konfederacije.
Tudi B. Štrukelj, KSJS in D. Ščernjavič, SDOS pa ocenjujeta, da drobljenje koristi nasprotnikom. Zakon o sindikatih ne omogoča preverjanja reprezentativnosti, a poznavalci ocenjujejo, da tudi polovica od 45 reprezentativnih sindikatov ne izpolnjuje pogojev za to.

Nadure. Skoraj 300 vojakov po dodatek s tožbo. I. Ropac, Delo, 29.4.2016
Sindikat vojakov Slovenije (SVS) je vložil tožbe za izplačilo dodatka za delo čez poln delovni čas. Državno pravobranilstvo je od delovnih sodišč prejelo 107 tožb pripadnikov SV zaradi dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času. Rok odgovor je začetek maja. Doslej je prejelo tudi 1143 tožb policistov zaradi nadurnega dela. Potekajo pogovori o poravnavi med pravobranilstvom, ministrstvom (MNZ) in odvetniki tožnikov.

Vlada in sindikati sta še daleč vsaksebi. B.H. Delo, 26.4.2016
Na pogajanjih si predstavniki sindikatov javnega sektorja in vlado niso zbližali stališč. Nov predlog ministra Koprivnikarja ni sprejemljiv za sindikate, ki so predstavili svoj kompromisni predlog. Nadaljevali bodo 9. maja.
Če skupnega imenovalca ne bo, lahko vlada odpove kolektivne pogodbe, zniža plačno lestvico in ukine razne dodatke, pravi minister, vendar bi raje dosegli finančno vzdržni dogovor.

Odstop. »Nezaupnica« Bizjak Mlakarjeve Cerarju. P.J., Delo, 26.4.2016
Med razpravo poslancev o kulturni ministrici je le-ta odstopila. Začasno je vodenje ministrstva prevzel G. Žmavec, minister brez listnice.

Mediji kot vir informacij. S. Merljak, Delo, 25.4.2016
Raziskava Valicoma http://www.valicon.net/sl/ je pokazala, koliko ljudi se dnevno zanima za:
dogajanje v Sloveniji – 97%, dogajanje v svetu 94%, inf. Iz lokalnega okolja 93%, servisne inf. 92%, dogajanje v EU 91%, praktični nasveti, izobraževalne vsebine, narava, potopisi – po 88%, inf. o delu, študiju, prosti čas 87%, kronika 86%, zaposlovanje in socialne teme 85%, ekologija 84%, znanost in tehnologija, gospodarstvo in finance 83%, slovenska, medn. politika 77%, kultura in umetnost 75%.

Boj za teorijo. Majhni nevladni zavodi in pičla sredstva. J. Krečič, Delo, 25.4.2016
Založbe, ki izdajajo humanistično in družboslovno literaturo – Analecta, *cf, Krtina, Sophia, Studia humanitatis – se nameravajo povezati v kooperativo, so (na)povedali njihovi predstavniki – M. Dolar, R. Močnik, Z. Kobe, P. Kraševec in J. Vogrinc.
Opozorili so na anomalije založništva in da se je neoliberalistična politika, država odrekla podpori, uvaja trg na netržno področje, brstijo privatne institucije. Izdali so knjižico: Kooperativa THD: za humanistiko in družboslovje. https://issuu.com/kooperativathd/docs/kooperativa_thd

Ljubljanica, odpadna reka. M.K., Nedelo, 24.4.2016
V letošnji čistilni akciji je 26 potapljačev iz Ljubljanice od Trnovskega pristana do Tromostovja izvleklo 4 tone odpadkov.

V 186 urah okoli sveta. B.Š., Delo, 23.4.2016
Z ultralahkim letalom je v rekordnih 25 dneh M. Lenarčič po 42.000 km in s 16 postanki obletel Zemljo. Vrnil se je v Portorož z rezultati meritev črnega ogljika v atmosferi, ki bodo pomagali pri ukrepih proti klimatskim spremembam. http://www.worldgreenflight.com/

Znanost za zdravje in okolje. Ra.K., Delo, 28.4.2016
Nacionalni inštitut za biologijo www.nib.si je z agencijo za promocijo znanosti www.tromba.si pripravil omizje ob Dnevu Zemlje. Sodelujoči, tudi ministrica M. Makovec Brenčič, direktorica NIB T. Lah Turnšek, idr. so poudarili, da je znanost v ospredju skrbi družb, ki jim je mar za prihodnost generacij. Od države pričakujejo ustrezno finančno podporo temu najpomembnejšemu dejavniku razvoja.

Javne finance se stabilizirajo. J. Branič, Zaznamek, Dnevnik, 22.4.2016
Javno finančni primanjkljaj Slovenije, ki je bil leta 2013 še -15%, se je v 2015 znižal na -2,9%. Javni dolg pa se je v tem času od 71% BDP povečal na 83,2%, na 32 milijard evrov; povprečje držav z evrom je 90,7% BDP, skupaj skoraj deset tisoč milijard. Podatki: Eurostat.

Svet vse počasneje caplja iz krize. S. Kopušar, Delo, 18.4.2016
Na zasedanju IMF (MMF http://www.imf.org/) so priporočili, naj največja gospodarstva sprostijo varčevalne ukrep in okrepijo potrošnjo države, saj monetarni politiki centralnih bank zmanjkuje sape. Stabilnost majejo tudi varnostne grožnje, od terorizma do begunske krize. Narašča dolg ZDA, finančne težave ima Japonska, Kitajska prehaja od hitre k umirjeni rasti, kar je prizadelo tudi Latinsko Ameriko, podsaharsko Afriko pa znižanje cen surovin.
V EU bo v območju z evrom imelo letos rast 1,5%, manj od napovedi. Zavira jo zadolženost in težave bank še od velike krize. Kljub radodarni ECB so potrošniki in podjetja še previdni pri trošenju in naložbah.

Nepremostljive razlike med vlado in sindikati? J.B., Dnevnik, 16.4.2016
Slovenija je znižala javnofinančni primanjkljaj na 2,2% BDP, pod mejo določeno od EU. Sindikati so vlado opozorili na dogovor o povečanju plač. To bi proračun do 2019 obremenilo za 171 milijonov evrov več, kot je to pripravljena vlada. Finančni minister D. Mramor želi do leta 2020 izravnati proračun. Grafikon Sursa kaže, da se je masa plač v javnem sektorju, ki je padala po letu 2001, začela leta 2015 višati in na pogajanjih med vlado in sindikati javnega sektorja gre za to, koliko se bo poviševala v prihodnjih treh letih.

Sindikati zahtevajo približevalni predlog vlade. I. Drnovšek, Dnevnik19.4.2016
Sindikati javnega sektorja opozarjajo, da vlada krši poslovnik pogajanj, saj ni podala novega predloga. Krši tudi lanski dogovor o postopnem odpravljanju varčevalnih ukrepov.
Minister B. Koprivnikar pravi, da bo o tem jutri razpravljala vlada, vendar ne bo sprememb, saj jih finančni okvir ne dopušča. Varčevanja ne bi sprostili, spet bi zamrznili napredovanje in izplačila uspešnost. Od 2018 naprej bi plače za 1,5% zaostajale za gospodarsko rastjo, uslužbenci bi dobili poln regres in sprostile bi se premije dodatnega pokojninskega zavarovanja. Napredovanja iz 2018 bi izplačali januarja 2019.
B. Štrukelj, KSJS, pravi, da se bodo o nadaljnjih korakih odločili, ko bodo dobili odgovor vlade.

V zadevi Koprivnikar nova opozorila. N.R., Delo, 20.4.2016
Generalni direktor policije M. Fank je napovedal opozorila pred izredno odpovedjo policistom, ki so se dogovarjali pred alkotestiranjem ministra K. Nepomembno je, je dejal, ali so sindikalisti, pomembna je vloga pri tem nedopustnem ravnanju.

ZVIS. Oba sveta podprla novelo zakona. nib, Dnevnik, 16.4.2016
K predlogu noveli Zakona o visokem šolstvu sta dala pozitivno mnenje svet vlade za visoko šolstvo in svet vlade za študentska vprašanja. Ministrica M. Makovec Brenčič pravi, da so predlog uskladili z visokošolskimi deležniki na »področju financiranja, odprtosti visokošolskega prostora, prehoda s programske na institucionalno akreditacijo in na področju demokratizacije visokošolskega prostora. Drugi korak po sprejemu novel bo priprava sistemskega zakona, ki bo ohranil ta 4 izhodišča.

Rektor zanika, da bi nastavljal svoje kadre. S. Merljak, Delo, 20.4.2016
Na UP se menja vodstvo nekaterih fakultet.
Na Turistici UP, ki od lani nima pravega vodstva je edini kandidat za dekana J. Mekinc, dosedanji prodekan in ne pričakujejo zapletov.
Na Fakulteti za vede o zdravju UP iščejo v.d., saj je dekanja B. Barlič odstopila po zapleti s knjigo o sredozemski hrani P. Rasporja. Med 5 kandidati (s FAMNIT, FHŠ, FM, PeF UP) le E. Zirnstein FM predava na FVZ UP. Na tej fakulteti menijo, da bi morali biti dekan povezan z njeno dejavnostjo. Tako tudi študentski svet FVZ, ki meni, da bi jih rektor moral upoštevati, saj brez njih ni fakultete.
D. Marušič, rektor UP je od 2011 z menjavo vodstev posegel na 7 od 10 članic UP. Odmevno je bilo imenovanje G. Drvenška, biologa na čelo FHŠ UP.

Profesorja so že drugič zasačili v davčnih oazah. A.D., K.Š., Delo, 16.4.2916
V t.i. panamskih dokumentih http://mossfonmedia.com/ je časnik našel še T. Urbiča, FKK UL, ki se je ukvarjal z ustanavljanjem podjetij v davčnih oazah, na Sejšelih in na Bahamih. Na fakulteti pravijo, da jih o tej neakademski dejavnosti ni obvestil, tako da ne vedo ali gre za konkurenčno dejavnost. Po zakonu o javnih uslužbencih je sporna tudi dejavnost, ki škoduje ugledu zavoda.
Novinarji https://www.icij.org/ so doslej razkril že več naših uslužbencev s takimi podjetji: D. Zavec, boksar, policija, J. Obre in T. Alfirevič, inšpektorat za zdravila in T. Kofat, min. za kulturo.

Ocene politikov. Klemenčičeva komisija je delala bolje kot Štefančeva. M. Roglič, Dnevnik, 18.4.2016
V anketi Ninamedie (N=700) je vlado ocenilo kot uspešno 30%, kot neuspešno pa 63% respondentov. S predlogom za razrešitev sedanjega predsednika protikorupcijske komisije se strinja 42% in 51% jih meni, da je prejšnja delala bolje.
Če bi bile volitve, se jih ne bi udeležilo 16%, glede stranke jih 29% ne ve katero bi izbrali, sicer pa: SDS 16,6%, SD 10,4%, SMC 10%, ZL 6,5%, NSi 5,7%, Desus 4,6% in (izvenparlamentarno) SLS 1,6%.
Skoraj vsem vodilnih politikom so dali boljše ocene kot marca, Na vrhu so B. Pahor, V. Bulc in T. Fajon, sledijo M. Brglez, D. Židan in M. Cerar, vsi iz vladnih strank, nato pa opozicijski L. Peterle, Lj. Novak, L. Mesec in 10. V. Tomič. Med ministricami je najvišje A. Kopač Mrak, na 13. mestu. Čisto na koncu - 21., 22. - sta V. Gorenak in B. Grims.

Anketa Dela. Ljudmila Novak ima večji potencial od Janeza Janše. Z.P., Delo, 18.4.2016
Telefonska raziskava Dela Stik (N=600) kaže, da skoraj tretjina volivcev pričakuje novo stranko na desni, vendar jih 50% ne podpira takih načrtov. Velika večina ocenjuje izjav predsednika SDS o novinarkah kot zavržno dejanje, le 5% meni, da so sprejemljive. 32% jih meni, da bi J. Janša lahko še vodil vlado. Od predsednikov desnih strank, tudi prihodnjih, je respondentom najbližja Lj. Novak (NSi) – 22%, nato J. Janša(SDS) – 14%, A. Primic () – 4% in M. Zidanšek (SLS) – 3%. Novi stranki A. Primica jih pripisuje uspeh le 6%.

Želijo si bolj kulturnega ministra. M. Roglič, Dnevnik, 19.4.2016
Ministrica za kulturo J. Bizjak Mlakar ni našla rešitve za zapiranje rudnika Hg v Idriji; pravi, da nima za to strokovnjakov. Premier M. Cerar ji je postavil ultimat: če ne bo takoj odstopila, bo predlagal njeno razrešitev v Državnem zboru. Tudi v stranki Desus, ki o je predlagala, pravijo, da bodo tokrat našli kompetentnega kandidata. Na ministrico je sicer letelo mnogo kritik s strani kulturnikov.

Prenos direktorata za informacijsko družbo na MJU. S. Hanžič, Delo, 18.4.2016
Vlada želi http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_informacijsko_druzbo/ prenesti z ministrstva za izobraževanje (in znanost, MIZŠ) na ministrstvo za javno upravo. www.mju.gov.si bi tako centraliziralo informatiko. Direktorat temu nasprotuje, prav tako komunikacijska agencija

Živorojeni otroci zunaj zakonske zveze. Surs, Delo, 15.4.2016
V Sloveniji se je zunaj zakonske zveze rodil naslednji delež živih otrok:
Leta 1974: 9,9%, 1984: 18,3%, 1994: 28,8%, 2004: 44,8% in 2014: 58,8%.

Vlada aprila dobila nekoliko nižjo podporo. Z.P. Delo, 11.4.2016
Na anketo Dela Stik o politiki-h je prvi teden aprila odgovorilo 600 državljanov RS. Vlada je dobila povprečno oceno 2,4 (od 1-5), pozitivno jo je ocenilo 13%, tretjina s srednjo oceno, kar je več kot marca in negativno polovica. Državni zbor je dobil enako oceno kot marca: 2,3 in s podobnimi deleži.
Če bi bile volitve zdaj, se jih ne bi udeležilo 14%, glede strank ne ve katero kar 45%, glasove ostalih pa bi dobile: SDS 11,7%, SDS 7,4/, SD 7,3%, ZL 5,7&, Desus 3,1%, NSI 2,2%, SLS 1,4%, PS 1%...
Med politiki ostajajo – klub znižanim ocenam - na vrhu B. Pahor, V. Bulc, T. Fajon in D. Židan, sledijo G. Klemenčič (+), M. Brglez, V. Tomić (+), L. Mesec, M. Hanžek (+), M. Cerar, L. Peterle, M. Ham (+), Lj. Novak... Boljše ocene kot marca (+) so dobili po dva iz vladne koalicije in dva iz (leve) opozicije.

Reformni program sprejet, plačne neznanke ostajajo. M.J., Delo, 14.4.2016
Vlada je sprejela nacionalni reformni program NRP) 2016-2017. Glavni prioriteti ostajata konsolidacija javnih financ in spodbujanje gospodarske rasti.
Prednostni ukrepi: nadaljevanje stabilizacije bank, prestrukturiranje podjetij, investicije v prometno infrastrukturo, prestrukturiranje davkov, aktivna polika zaposlovanja, zdravstvena reforma, priprava pokojninske reforme. Med drugim se posebej napovedujejo ukrepi za dokončanje in krajšanje časa študija, v pripravi je tudi sistemski zakon o visokem šolstvu.
Minister B. Koprivnikar upa, da bo uspelo (v aprilu) doseči dogovor s sindikati o masi plač, da bi lahko evropski komisiji predložili še program stabilnosti s srednjeročnimi fiskalnimi zavezami Slovenije.

Gospodarstveniki bi omejili vpis na fakultete. I. Dernovšek, Dnevnik, 11.4.2016
V GZS niso zadovoljni z odzivom vlade na njen lanski manifest industrijske politike, saj je podprla zgolj 5 njenih predlogov. Zavrnila je predlaganih reform davkov in trga dela, s »socialno kapico« za najvišje plačane in prožnejšim odpuščanjem zaposlenih. Prav tako ni odgovorila na predlog o omejevanju vpisa na fakultete, katerim naj bi omogočili pozitivno selekcijo med študenti.

Neučinkovito zagotavljanje kakovosti visokega šolstva. R.I., Dnevnik, 15.4.2016
Računsko sodišče http://www.rs-rs.si/ je izreklo negativno mnenje odgovornim za izvajanje (zunanjih) evalvacij in akreditacij študijskih programov ter za podeljevanje koncesij med letoma 2012 in 2013. Menilo je, da ni mogoče ugotoviti prispevka NAKVISa www.nakvis.si pri zagotavljanju kakovosti. Vlada in šolsko ministrstvo http://www.mizs.gov.si/ nista ugotavljala potreb po koncesioniranih programih, poraba javnih sredstev zanje je lahko neracionalna, študijski programi pa so zaradi neurejenega financiranja slabše kakovosti. RS je od vseh zahtevalo odzivna poročila in popravljalne ukrepe.

Pokojninska reforma mora biti šele prvi korak. M.B., M.J., Delo, 14.4.2016
V beli knjigi ministrstva (MDDSZ) je kot temeljni upokojitveni pogoj določena starost 67 let., zmanjšanje razmerja med najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo, upoštevanje 34 zaporednih let zaposlitve, omogočanje dela upokojencev, izenačitev moških in žensk, ukinitev predčasnega upokojevanja, plačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja s strani delodajalca in delavca ter drugačne davčne olajšave.
Nov pokojninski zakon bi po načrtih sprejeli do konca leta 2018, po temeljiti razpravi.

Ugotavljanje (ne)namenske porabe javnih sredstev. T.K., Delo, 11.4.2016
UL bo morala na zahtevo ministrstva (MIZŠ) vrniti 781 000 evrov zaradi izplačanih spornih dodatkov Največ na EF – 500 000, na FDV 111 000, itd.
Nekatere fakultete UL so sicer v zadnjih letih tako izplačale skupaj 1,6 milijonov, a zakon zahteva vračilo zgolj za 10 mesecev. V državni proračun mora to vplačali UL, oz. vse članice. Vračilo nenamensko porabljenih sredstev določa zakon o javnih financah in uredba o financiranju visokošolskih zavodov.

Rektorju ne uide odločevanje o upokojitvi. UM. T. Klipšteter, Dnevnik, 14.4.2016
O upokojitvi I. Tičarja se obeta burna razprava na UO UM, saj je ministrstvo (MIZŠ) Univerzi pisalo da je za to pristojen ta odbor, ki sklepa pogodbo o zaposlitvi. Ima pravico in dolžnost »izdati sklep o prenehanju delovnega razmerja ali /…/ z rektorjem skleniti dogovor o nadaljevanju /…/ za največ leto dni.« Argumenti s katerim je rektor zanikal pristojnost UO so se izkazali za zmotni. I. Tičar, ki bo pogoje za upokojitev izpolnil avgusta, vztraja, bo dokončal svoj mandat.

Tožba proti imenovanju Posedija padla na sodišču. T. Pihlar, Dnevnik, 15.4.2016
Upravno sodišče je razsodilo, da ni bilo nepravilnosti pri imenovanju nekdanjega sindikalista na čelo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Eden od prijavljenih na razpis za to mesto je v pritožbi menil, da ne izpolnjuje pogojev.
Razpisna komisija je menila, da je J. Posedi s honorarnim vodenjem sindika Pergam in z vodjem laboratorija na VF UL pridobil vodstvene izkušnje. Temu je javno oporekal R. Pirnat, PF UL, ki je menil, da vodenje sindikata in laboratorija po vrsti in zahtevnosti ni primerljivo z vodenjem velikega organa.

Kemijski inštitut brez odškodnine. B.F.Ž., Delo, 11.4.2016
Leta 2013 je Ki Lj. iz krivdnih razlogov odpustil D. Janežič, vodjo laboratorija, in dva njena sorodnika. Protikorupcijska komisija je ugotovila, da ta dva že leto dni ne prihajata na delo, registrirala jih je kar mama/tašča. KI je od nje zahteval odškodnino 141 000 evrov zaradi zlorabe položaja in goljufije. Delovni in socialno sodišče je zahtevek zavrnilo. D. Janežič, ki je mesec dni o odpustu dobila Zoisovo nagrado, zdaj pa je profesorica na FAMNIT UP, pa (doslej) ni uspela z izpodbijanjem zakonitost odpovedi.
Omenjeno sodišče je tudi zavrnilo zahtevke M. Janežiča, vendar se je pritožil in postopek še teče.

Mladi krvodajalci. Študentje tokrat ves mesec častijo pol litra. S.B., Delo, 14.4.2016
Študentska organizacija (ŠOS) in Zavod RS za transfuzijsko medicino sta organizirala tradicionalno krvodajalsko akcijo, v Mariboru, Ljubljani, v Kopru in drugih krajih. Do 14.4. je dalo kri 982 študentov. Več je bilo deklet, čeprav je med slovenskimi krvodajalci 60% moških.

Študenti snujejo čezoceansko jadrnico. Ž. Žakovec, Dnevnik, 14.4.2016
Za tekmovanje Microtransat Challenge http://www.microtransat.org/ želi sto študentov UL - FE, FMF, FS, FRI in FPP Piran - narediti jadrnico, ki bi prva sama, avtonomno, preplula Atlantik. Načrtujejo, da bi jo čez dve leti splovili na severni obali Španije.

Število uporabnikov mobilnega omrežja. Surs, Delo, 14.4.2016
V Sloveniji je bilo v zadnjem lanskem četrtletju 1.866.860 zasebnih in 487.066 poslovnih uporabnikov mobilnega omrežja.

Enakost II. P. Petrovič, Mladina, 15.4.2016 https://www.timeshighereducation.com/news/graduates-from-wealthy-backgrounds-reap-earnings-benefits
Obsežna britanska raziskava o diplomantih univerz v Cambridgeu(VB) in Harvardu (ZDA) je pokazala, da tisti z bogatejšimi starši po končanem študiju zaslužijo 10% več od kolegov iz manj bogatih družin.

Protest študentov v Parizu spremljalo nasilje. er, AP, Dnevnik, 15.4.2016
Že več tednov protestniki po vsej Franciji izražajo jezo zaradi predlagane reforme delovne zakonodaje, ki naj bi trg dela naredila fleksibilnejši. Bojijo se, da bo okrnila delavske pravice. http://droit-finances.commentcamarche.net/faq/52536-loi-el-khomri-loi-travail-ce-qui-va-changer

V Sloveniji manjša brezposelnost. Kariera in delo, Delo, 8.4.2016
Konec marca 2016 je bilo registriranih 110.226 brezposelnih, t.j. 6,7% manj kot marca lani. V prvem četrtletju se je zaposlilo 23.648 oseb, za 8,6% več kot v primerljivem obdobju leta 2015.

»Roboti nas ne bodo izrinili, postali bodo naši sodelavci«. U. Škerl Kramberger, Dnevnik, 7.4.2016
Tako je dejal študent J. Stegnar, vodnik po dnevih industrijske robotike na FE UL. Tam so si otroci, srednješolci, študenti in odrasli lahko ogledali delovanje deset robotov, ki so jih izdelali študenti. Za masiranje, peko pokovk, igranje pikada… V industriji se uporabljajo za zlaganje tiskanih vezij, električnih števcev, avtomobilov… Razvoj robotike bo zahteval vedno več inženirjev, ki jih bo treba ob podpori države vzgajati že v otroštvu, pravi.

Nova meteorologa na TVS. Vremenski kotiček, Nedeljski, 6.4.2016
Na TV Slovenija vreme napovedujejo in predstavljajo izkušeni univerzitetno izobraženi meteorologi, ki se dodatno usposobijo za javno nastopanje. Od aprila na http://www.rtvslo.si/vreme : magistrica geofizike V. Hladnik in univ. dipl. meteorolog L. Ravnik.

Štipendist Godinovega sklada. M. Lorenčič, Dnevnik, 8.4.2016
http://www.delo.si/novice/slovenija/dvajset-let-po-smrti-velikega-kirurga.html
V spomin M. Godina (1943-1986) začetnika mikrokirurgije v svetu so ameriški kolegi ustanovili spominski sklad. Iz njega je štipendijo prejel tudi J. J. Vranickx, belgijski plastični kirurg, ki je operiral žrtve terorističnega napada v Bruslju. Na spominskem predavanju na UKC Lj. je opozoril, da se lahko teroristični napad zgodi tudi pri nas. Zato morajo biti na voljo usposobljeni travmatologi, intenzivni zdravniki, fizioterapevti, plastični kirurgi, medicinske sestre in drugi specialisti.

Študentski klub Kamnik. Kamniški študentje izpustili tudi kakšno predavanje, da bi pomagali vrstnikom v stiski. A. Vošnjak, Dnevnik, 6.4.2016
ŠKK http://www.skk.si/ je v marcu zbral 3000 evrov za tiste dijake in študente, ki bi brez pomoči težko nadaljevali šolanje. Pri nabiranju denarja so, tudi v času predavanj, pridobili izkušnje, pravi N. Marinšek, koordinatorka dobrodelnih aktivnosti. Zbirali so še šolske potrebščine, zamaške in hrano za brezdomne živali. V klubu imajo študenti poleg prostorov za druženje in popustov tudi možnost za tiskanje in vezavo seminarskih/diplomskih del.

Rektor Marušič na sodišču zaradi mobinga. R. I., Dnevnik, 8.2016
Na delovnem sodišču v Kopru se je začelo sojenje D. Marušiču, UP, ki ga je nekdanja direktorica Študentskih domov UP A. Prašnikar obtožila, da jo je več let, od 2012, ko je postal rektor trpinčil in spolno nadlegoval na delovnem mestu. V skladu s pravilnikom o mobingu je njegove besede beležila v dnevnik. Npr., kako je zaradi postane »nekje mehak, ma ne spodaj«, da pričakuje, da ne podpira (na rektorskih volitvah) »Bilosavov, Pišotov, ne vem, Rasporjev /…/, da si nevtralna do vseh kandidatov.«
Univerzo toži tudi zaradi odpovedi. Potem ko so ji ponudili za 20 razredov nižjo plačo, jo je UP zaradi »finančno-organizacijskih razlogov« decembra 2015 odpustili brez odpovednega roka.

Univerzo lahko tožbe stanejo deset milijonov. P. Rak, Delo, 9.2016
Neka profesorica UM je bila pred leti habilitirana v redno profesorico, a nato ni bila uvrščena v ustrezni plačni razred. Od delodajalca (UM) bi rada zaradi neizplačanih povišanj plače iztožila 30.000 evrov, z obrestmi vred. O tem bo presojalo vrhovno sodišče.
Takih upravičencev je menda kar tretjina od zaposlenih, kar lahko skupaj znese do 10 milijonov evrov. Sporen naj bi bil pravilnik o napredovanju in celoten plačni sistem.
M. Javornik Krečič, sindikat VSS opozarja rektorja UM, da se ne zaveda, da je to največja zgodba na univerzi, saj je bilo na fakultetah zaradi spornega pravilnika množica šikaniranj in zlorab.
V sindikatu SVIZ menijo, da bi plaz tožb, ki bi sledil odločbi sodišča, ogrozil solventnost univerze, ki ima proračun 98 milijonov, zato ne razumejo pasivnosti rektorja I. Tičarja.
(Na fotografiji T. Regenta – očitno starejši - so trije mladi pred vhodom v rektorat UM ob napisu:
»+ UNIVERZA V MARIBORU 1975-1912? Za vsako leto življenja ti prižigamo svečo. Tvoji študentje.«

Širokopasovni priključki za dostop do interneta. AKOS, Surs, Delo, 9.4.2016
Za priključek na internet je v zadnjem četrtletju 2015 v Sloveniji imelo največ uporabnikov: XDSL 42,5%, kabelski modem – 31%, optiko 24% in drugo 2,5%.

Mladostniki, ki živijo s starši. Surs, Delo, 5.4.2016
Leta 2015 je v Sloveniji živelo s starši 95% fantov, starih 15-19 let, 80% tistih med 20 in 24 leti in 64% starih 25-29 let.
Mladostnice, ki živijo s starši. Surs, Delo, 6.4.2016
V Sloveniji je leta 2015 s starši živelo 93% deklet, starih 15-19 let, 68% med 20 in 24 leti in 48% tistih med 25 do 29 let.
(Vir: Statistični urad RS, Surs).

Mladi bankirji. Generacija Euro boljša od študentov ekonomije. D. Valenćič, Dnevnik, 2.4.2016
Skupina ljubljanskih dijakov je zmagala na tekmovanju Generacija Euro, ki ga organizirata ECB in Banka Slovenije (BS). Zmagali so s primerjavo njihove napovedi o obrestni meri ECB in odločitvijo te centralne banke EU. So člani krožka Mladi in denar Škofijske klasične gimnazije. Tekmovanje jim pomaga pri odločanju za študij ekonomije, finančne matematike… Njihov mentor je T. Rifel, profesor zgodovine in filozofije, ki je uspel vključiti finančne teme v predmet Državljanska kultura. K. Juran, BS, meni, da so nekateri referati boljši od diplom ekonomskem študiju, saj so tekmovalci visoko motivirani. (- Glej: https://www.ecb.europa.eu/ecb/educational/award/html/index.sl.html .)

Koruptivno dejanje nekdanjih dekana in profesorja ter izplačevanje honorarjev /…/. T.K., Kontrolna točka, Delo, 4.4.2016
Nekateri zaposleni FU so v 12 letih mesečno prejemali poleg plače dobivali še po nekaj tisoč evrov honorarja so odkrili podatki supervizorja. Zato je časnik zahteval od UL njeno revizijsko poročilo o tej članici. Dobil ga je šele na zahtevo informacijskega pooblaščenca.
Med 23 (s strani UL ugotovljenih) nepravilnostmi je tudi honorar (2009) vodstva fakultete za pripravo letnega delovnega načrta, kar sicer sodi v redne naloge in pogodba med dekanom S. Devjakom in profesorjem Z. Pečarjem, ki je s svojim podjetjem izvedel projekt.
Kljub ugotovitvam revizije UL takrat ni zahtevala vračila honorarja in se je glede projekta zadovoljila z obljubo, da bo v prihodnje pazila na navzkrižje interesov.
S tem sta se začela (konec 2015) ukvarjati računsko sodišče in protikorupcijska komisija.

Sviz za nadaljnje odpravljanje varčevalnih ukrepov. www.solski-razgledi.com , ŠR, 1.4.2016
Glavni odbor sindikata Sviz www.sviz.si je soglasno zavrnil formulo za izračun možne rasti plač, ki jo je predlagala vlada.

Za popularizacijo mehanike. D. Zupan, Šolski razgledi, 1.4.2016
Na FGG UL že od 1994 organizirajo državno prvenstvo v gradbeni mehaniki za srednješolce. Po kvalifikacijah na šolah je zaključek na fakultet v Lj. Poleg reševanja nalog si srednješolci ogledajo laboratorije, se družijo in kosijo. Razpis, navodila in primeri nalog: http://km.fgg.uni-lj.si/tekma/

Primanjkljaj lani spet pod 3% BDP. B. Križnik, Delo, 1.4.2016
Surs, državni statistični urad, je popravil oceno primanjkljaja države v 2015. Znašal bo 836 milijonov evrov, to je dvakrat manjši kot v 2014. Za 201 napovedujejo, da bo primanjkljaj le 2,2%.
Tudi drugi kazalci so ugodni. Indeks rasti prihodkov države je 104,0, indeks odhodkov pa 101,7. Državni dolg se j nekoliko zmanjšal, na 79,9% BDP. Cene so se glede na marec lani znižale za 0,9%, predvsem zaradi cenejšega bencina.

Drava vzela mladost in veselje, vrnila in žalost in trpljenje. V. Lovrec (Večer), Dnevnik, 1.4.2016
Pri elektrarni Zlatoličje so po enomesečnem iskanju našli D. Simoniča (20), študenta londonske univerze (Quen Mary). Prišel je na počitnice in zadnjič so ga videli pred mariborskim klubom Štuk.
V zadnjem letu sta med Štukom in Koroškim mostom izginila še K. Lenko in P. Alpinc. Našli so ju kasneje v Dravi.

Odvzem dveh dečkov razburil javnost in zdramil pristojne. M.K., S.M., Delo, 2.4.016
Po tragičnem dogodku v družini je Center za socialni delo (CSD)Velenje dal v rejo dva otroka (3, 5 let) umorjene matere. Stara starša, pri katerih sta živela in bi rada prevzela rejništvo, o tem prej nista bila obveščena. Na spletnih omrežjih ljudje podpisujejo peticije, socialna inšpekcija je v CSD, oglaša se pristojno ministrstvo (MDDSZ) in varuhinja človekovih pravic ter strokovnjaki.

NA VRH STRANI  I  ARHIV  I  POGLEDI