Kontakt

Kazalo
 
  Domov|Novice|Pogledi|Vse o sindikatu|Ugodnosti članov|Pravna pomoč|Povezave|Predpisi NSDLU|Pišite nam|Peticije|New  
 
 
Aktualne novice
Arhiv novic
Splošna stavka 2012
Zakon o visokem šolstvu
Demonstracije 17.11.12
Splošna stavka 23.1.13
Javni poziv 20.1.2014
Novice jesen 2014
Novice
 
   
  Infotag: Novice/Novice jesen 2014
   
  Aktualne novice
Aktualne novice



Cerar: rebalans že za 1914 in krčenje porabe. M.J., Dnevnik, 7.10.2014
Vlada bo v kratkem pripravila rebalans proračuna, je povedal premier M. Cerar. To je nujno zaradi izpada nekaterih prihodkov in večjih obresti na posojila ter pokojnin. Na vseh ministrstvih bodo pripravili predloge, kje bi kaj prihranili. Položaj v 2015 bo zelo zahteven, zato bo treba spremeniti nekatere zakone.
Sredi oktobra bo pri nas misija komisije EU ugotavljala, kako odpravljamo makreekonomska neravnovesja.

Novi državni sekretarji in sekretarke. T.P., Dnevnik, 3.10.2014
Vlada je razrešila J. Lebna (zaradi uporabe naziva mag. zn. namesto m. sc. VB) in imenovala nove državne sekretarje: Tadej Slapnik bo odgovarjal za dialog s civilno družbo, Peter Maček (BF UL) za izobraževanje, Renata Zatler za javno upravo in Alenka Smerkolj za razvoj in kohezijsko politiko.

Lokalne volitve. Delo, 6.10.2014
V prvem krogu volitev v mestnih občinah (z univerzo, tudi bodočo), sta bila izvoljena dva župana:
v Ljubljani (UL): Z. Jankovič (58%) in v Kopru (UP): B. Popovič (52%).
V drugem krogu se bodo pomerili: v Mariboru (UM) A. Fištravec (41%) in F. Kangler (18%), v Kranju B. Trilar (38%) in M. Bogataj (34%), v Novi Gorici (UNG) M. Arčon (45%) in L. Manojlović (20%) ter v Novem mestu Milena Kramar Zupan (20,5%) in G. Macedoni (19,7%).
Skupaj so bili izvoljeni župani v 183 občinah, v drugem krogu bodo še v 150-tih. Volili so se tudi občinski svetniki.

Neakreditirani programi. Rešitev za študente še usklajujejo. T.K., Delo, 9.10.2014
Predlog spremembe Zakona o visokem šolstvu se še usklajuje, je dejala ministrica S. Setnikar Cankar. Spornim programom (16) bi akreditacijo podaljšali do konca septembra 2018 in študentom omogočili pridobiti javno veljavno  diplomo. Visokošolski zavod pa teh programov ne bi  smel razpisovati, razen če ne zaprosi za akreditacijo leto pred potekom programa.
Študentska organizacija (ŠOS) temu nasprotuje, saj so spremembe sistema akreditacije, del celovite prenove zakona. Pričeli so se že pogovori, npr. o ukinitvi podaljševanja programskih akreditacij, o priznavanju študija v tujini in našega drugje, je bilo slišati na pristojnem odboru Državnega zbora.

Nazivi. So diplome z »napačnim podpisom« veljavne? P.M., Delo, 8.10.2014
Na nacionalnem posvetu o visokem šolstvu na Brdu pri Kranju je prorektorica UM Mihaela Koletnik povedala, da sta dve vodilni na eni od fakultet UM napačno uporabljali naziv pridobljen v tujini, in sicer pri podpisovanju diplom. Ena od njih je Majda Pajnkihar, dekanka FZV UM. Na Univerzi še ne vedo, ali so take diplome veljavne.
Eva Vilfan Kavčič iz ENIC-NARIC centra, ki je skrbi za te stvari pravi, da bi morali svoj doktorski naziv zapisati za imenom in to tako, kot je zapisan v državi, kjer je bil pridobljen (na Finskem, v V. Britaniji). Pravi, da je treba od 2005 vsako izobrazbo pridobljeno v tujini nostrificirati, t.j. poiskati domačo fakulteto s takim programom. Vendar so ljudje odhajali na tuje zato, ker takega programa doma ni bilo. Nazivi in njihova uporaba se razlikuje od države do države.

Med 150 na svetu. Študij novinarstva. K.Š., M.H., Delo, 9.10.2014
V razvrstitvi 3000 univerz v lestvici QS se je UL uvrstila na 689. mesto. Na področju družbenih ved na 378. in na področju komunikologije in medijskih študijev (FDV UL) na 150. mesto.

Prvič mi je učitelj stisnil roko. V. Vaupotič, T. Skale, Dnevnik, 4.10.2014
Na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na Koroškem letos polovica učencev prihaja iz Slovenije.  Odlikuje jo red in prijaznost. Dijakinjo Jernejo je najbolj prevzelo rokovanje. Šola je petletna in dvojezična. Deluje od 1989 v  konventu  šolskih sester. Imajo tudi internat. Njen zrelostni izpit odpira tudi pot na univerzo.
Direktor S. Schelander : »Koroški Slovenci se veselimo, če k nam prihajajo dijakinje in dijaki iz Slovenije, tudi če se k nam preselijo cele družine, saj mnogi potem krepijo tudi naša društva.« To se dogaja, zaradi krize, zlasti v Podjuni in Pliberku.

Ali vseeno rastemo, čeprav tega (skoraj) nihče ne zazna? Č. Kostevc, Dnevnik, 3.10.2014
Statistični podatek, da je naše gospodarstvo zraslo za 3% glede na lansko drugo četrtletje komentira Črt Kostevc.
Poganjata nas »tuje povpraševanje in prodornost izvoznega sektorja«, po drugi strani pa domače povpraševanje ostaja nizko. »Državno trošenje je, seveda, podrejeno lovljenju magične 3% meje proračunskega primanjkljaja, ki jo od nas zahteva Bruselj /…/. Nov val nižanja plač v javnem sektorju, dodatno rezanje naložb države ali celo dvigi davkov bi lahko kritično ogrozili že tako plahe znake okrevanja. /…/ Čeprav je brezposelnost malenkost nižja kot lani, pa je še vedno razmeroma visoka, kar poleg bremena za socialno blagajno tudi blaži pritiske na rast plač. In rast povprečne plače v Sloveniji v zadnjem obdobju ne sledi niti rasti inflacije. »
»Za dvig zasebne potrošnje očitno še ni dovolj zaupanja v varnost delovnega mesta in višino naslednje plače.«. To potrjujejo tudi ankete Surs-a o zaupanju potrošnikov v prihodnje finance njihovega gospodinjstva.«  
Potrebno bo povečati naložbe, kar je tudi vloga bank in »izogniti se bo treba drastičnim varčevalnim ukrepom in javni dolg zniževati postopno«, privatizirati nestrateško državno lastnino, »znižati razlike med bruto in neto plačami in tako naprej«.

Septembra manj brezposelnih. E.R., Delo, 7.10.2014
Konec septembra je bilo registriranih 112.560 brezposelnih. To je 1,8% manj kot septembra 2013. Število upada od februarja. Največ jih je brez službe, ker se jim je iztekla zaposlitev za določen čas, sledijo iskalci prve zaposlitve, trajno presežni delavci in stečajniki. Okrepil se je delež tistih z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo.

Božičev spomenik. Mladina, 10.10.2014
Dramatik, pisatelj, urednik in novinar Peter Božič (umrl 2009) se je spet pojavil v Ljubljani na križišču Božičeve in Štajerske. (Zanjo je predlagal naj bo Titova, pa je bilo Ustavno sodišče proti.) Kip sta po volitvah odkrila župan in S. Pejovnik, donedavni rektor UL in je delo Mirsada Begića. (Ta je upodobil tudi škofe na ljubljanski stolnici, B.M.)

Einstein je takoj postal legenda. U.Š. K., Objektiv, Dnevnik, 4.10.2014
Pri založbi ZRC SAZU bo izšla knjiga A. Einsteina O posebni in splošni teoriji relativnosti (1917). Prvi prevod v slovenščino je pripravil mladi (glej fotografijo L. Cjuha) fizik Matjaž Ličer.  

Antropologija. Največji izum sapiensa so izmišljarije. Z.M., Delo, 7.10.2014
Yuval Noah Harari, zgodovinar, je ob izidu prevoda knjige Sapiens: kratka zgodovina človeštva v predavanju v ljubljanskem CD povzel svoje drzno-sveže poglede..
Ugotavlja, da je največja pogruntavščina Homo sapiensa (človeških vrst je bilo več,le ta je ostala!) sposobnost izmišljanja zgodb, izmišljarij, kot so države, narod, denar, religija… Te  nerealne utvare so omogočile, da se je veliko ljudi združilo in naredilo veličastne stvari kot npr. Beli album The Beatlesov, film Odiseja 2001 S. Kubricka, pa tudi srhljive, kot je koncentracijsko taborišče in A-bomba.



NA VRH STRANI  I  ARHIV  I  POGLEDI

   

Neodvisni sindikat delavcev
Ljubljanske univerze

Kongresni trg 12, Ljubljana
telefon 01.2418.554
email sindikat@nsdlu.si

 
 
 
   
 
 
 
Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze, Kongresni trg 12, Ljubljana, telefon 01.2418.554, design&development LSD