Kontakt

Kazalo
 
  Domov|Novice|Pogledi|Vse o sindikatu|Ugodnosti članov|Pravna pomoč|Povezave|Predpisi NSDLU|Pišite nam|Peticije|New  
 
 
Aktualne novice
Arhiv novic
Novice leta 2016
Novice leta 2015
Novice leta 2014
Novice leta 2013
Novice 10/2011 - 10/2012
Splošna stavka 2012
Zakon o visokem šolstvu
Demonstracije 17.11.12
Splošna stavka 23.1.13
Javni poziv 20.1.2014
Novice jesen 2014
Novice
 
   
  Infotag: Novice/Arhiv novic/Novice leta 2013
   
  Novice, objavljene v letu 2013




7. - 20. julij 2013

Kampanja za rektorja se začenja. T.K., Delo, 16.5.2013
UL je objavila programa kandidatov za rektorja J. Duhovnika in I. Svetlika.
Prvi med ključne naloge rektorja uvršča zavzemanje za odličnost, preverjanje kakovosti, internacionalizacijo, sodelovanje med članicami, zavarovanje študentov zadnjih letnikov in preverjanje dolžine izrednega študija.
Drugi meni, da zmanjšanje števila študentov omogoča, da se profesorji posvetijo raziskovanju in izboljšanju kakovosti pedagoškega dela, Izboljšati je treba mednarodno povezanost, tudi študentske izmenjave. Pridobili naj bi več sredstev EU, 2,5% proračuna UL je premalo.
Začenjajo se javne predstavitve kandidatov na fakultetah.

Že med študijem za gospodarstvo. J.K.-S., Delo, 16.5.2013
Mednarodna podiplomska šola (MPŠ) Jožefa Stefana deluje že 10 let. Ob tem bodo na 5. študentski konferenci predstavili najboljše študentske raziskave in primere sodelovanja z gospodarstvom. Kljub krizi je MPŠ ohranila odličnost, ki jo bodo še okrepili, pravi dekanja A. Kornhauser Fraser. Prednost so dosežki, uporabni v gospodarstvu pravi E. Rojc, svetovalec dekanje.
Na MPŠ so imeli doslej 40 magistrov in nad 80 doktorjev znanosti na področjih nanoznanosti, informacijske in komunikacijske tehnologije ter ekotehnologije.

Na zemljevidu sveta iz pradavnine. M. Megla, Delo, 17.5.2013
V ljubljanskem Mestnem muzeju je na razstavi, ki nas popelje od pradavnine, prek industrijske revolucije do vesolja, tudi 5200 staro kolo koliščarjev z Ljubljanskega barja. Arheologi so ga odkrili leta 2002 in nato uspešno konzervirali v Nemčiji. V teku je uvrstitev naših kolišč na seznam Unescove kulturne dediščine.

ITER – slovenski prispevek. T.S., Delo, 16.5.2013
V evropskem fuzijskem programu v 14 programih, predvsem v zvezi s stabilnostjo plazme v reaktorju, sodeluje 50 naših raziskovalcev (IJS, FS in FE UL, UNG, Cosylab). Doslej je Slovenska fuzijska asociacija (SFA) »počrpala« nad tri milijone evrov.

Slovenija 2012 = Slovenija 2005. nr, Dnevnik, 11.5.2013
Po stopnji razvitosti smo se lani vrnili v leto 2005, ugotavlja Umar. Letos bo padec DDV več kot 2%. Zaposlenost je lani upadala četrto leto zapored. Zaposleni so lani prvič po dveh desetletjih zaslužili manj kot leto prej; v javnem sektorju za odstotek manj. Razmeroma ugodni so nekateri kazalniki kakovosti življenja (dostopnost javnih storitev, pričakovano trajanje življenja, stopnja izobraženosti, kulturno udejstvovanje itd. Sicer nizko tveganje revščine se je začelo povečevati. Čakalne dobe v zdravstvu se povečujejo, leta zdravega življenja pa krajšajo.

Blaginje vse manj, revščina pa vse bolj ogroža družine. N.G., Delo, 1.5.2013
V Poročilu o razvoju 2013 Umar ugotavlja razvojno nazadovanje Slovenije kot posledico strukturnih slabosti. Oddaljujemo se od povprečne gospodarske razvitosti EU. Zasebna potrošnja je šla lani prvič navzdol. Skrb zbuja brezposelnost mladih. B. Vasle (Umar) pravi, da so nujni sanacija bank, konsolidacija javnih financ, ukrepi za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, ukrepi pri pokojninah in v zdravstvu ter okrepitev zaupanja v institucije.

Program stabilnosti – ukrepi. K.Š., N.G., A.B., Delo, 10.5.2013
Vlada bo do konca leta uvedla vrsto ukrepov za znižanje proračunskega primanjkljaja in spodbujanje gospodarstva.
Na področju davkov predvideva: povišanje DDV (na 22% oz. 9,5%); davek na nepremičnine, na loterijske srečke, na sladke pijače, povišanje sodnih taks in naslednje leto še krizni davek, če ne bo soglasja za zmanjšanje javnofinančnih odhodkov.
Za zmanjševanje porabe bo omejila plače v javnem sektorju, izdatke za pokojnine in socialne transferje ter znižala stroške za blago, storitve in naložbe.
Izpeljala bo sanacijo bank, razdolžitev podjetij, privatizacijo nekaterih podjetij in podprla izboljšanje korporativnega upravljanja.

Plače bodo nižje do pet odstotkov. M.B., Delo, 14.5.2013
Dogovor med vlado in sindikati bo javnim uslužbencem in funkcionarjem prinesel od 0,5% do 4,9% nižje bruto plače. Tisti do 20. plačnega razreda bodo dobili 6 evrov manj, profesorji v 31. razredu 14,2 evra, zdravnik specialist 87 evrov, ministri pa tudi do 245 evrov. Skupaj bi tako letos privarčevali 106 milijonov.

Vlada sita, sindikalisti celi, javni uslužbenci ob 110 milijonov.
M.K, Dnevnik, 14.5.2013
Dogovor o plačah med vladnimi pogajalci pod vodstvom G. Viranta in skupino sindikatov, ki jo vodita B. Štrukelj in D. Ščernjavič morajo potrditi še organi oz. člani sindikatov javnega sektorja.

Proti uničevanju znanosti. sta, Dnevnik, 15.6.2013
Sindikat SVIZ je pripravil protestni zbor proti uničevanju znanosti in visokega šolstva. Temu področju se jemlje že vrsto let bolj kot ostalim, zato sindikat zahtevam da ga oblast neha »obglavljati« z varčevanjem. Od 2012 so plače zaostale za 20%, oz. za 30% za povprečno plačo. M. Gams je dejal, da je področje v letu 2012 doletelo največje zmanjšanje – plač, statusa in družbenega pomena. M. Husić, KI, je dejal da na inštitutu odpuščajo tehnološke viške.
Ž. Turk, prejšnji minister je opozoril na manjšo produktivnost pri nas, stroške države in dolgove, ki jih ne moremo naložiti naslednji generaciji. Seveda moramo »vlagati v izobraževanje mladih«, v njihove znanstvene kariere.

Siva ekonomija odžre četrtino BDP. M.B., A.S., B.K., Delo, 11.5.2013
Slovenija je med prvimi v Evropi po obsegu sive ekonomije. Njen obseg pri nas je po različnih ocenah med 23 in 29% BDP. Finančni svetovalec D. Končan ocenjuje, da gre letno za 5 do 10 milijard evrov, ki niso zajeti v obdavčenje.

Po prostorih AGRFT. Šola, ki igralce publiki pokaže z ogledali.
T.K., Delo, 14.5.2013
Dekan AGRFT UL M: Zupančič je razkazal prostore akademije, ki jih je premalo in so premajhni. Imajo 2 gledališči predavalnici, potrebovali bi jih 5. Nekdanja samostanska kurilnica je danes vadnica. Vsak kotiček na hodnikih je zapolnjen z omarami. V arhivu je poleti 50 stopinj.
Tudi AG in ALUO nista v boljšem položaju. Žarišče mlade umetnosti, pravi dekan, je eden temeljev slovenske kulture, zato je treba samouničevalni trend zasukati v nasprotno smer.

Atraktivni programi le kot plačljiv študij. R.I., Dnevnik, 15.5.2013
Za dekana FDV UL kandidirata A. Kanjou Mrčela in B. Bučar. Na predstavitvi je kandidatka dejala, da bo treba prenoviti programe, da ne bodo tako specializirani in razdrobljeni in z mednarodnimi projekti dobiti svež denar, zdaj ko ne smejo več prelivati od izrednega študija. Potrebne bi bile spet paralelne nastavitve mlajših, starejših ni mogoče kar nagnati. V UL se FDV premalo sliši, je menila.
Kandidatu so očitki o neslišni FDV smešni, saj je njihov kandidat za rektorja obetajoč (I. Svetlik), a vreča denarja UL ima dno in bodo morali pomoč UL vrniti. Stroške bi znižali tako, da bi v (reakreditiranih) »vitkejših« programih skrčili izbirne predmete in razvili »tržno zanimive programe«, tudi za tujce. Tudi on je proti šolninam, da predlaga zaračunavanje »nadstandarda«. Lani so upokojili tri profesorje, ki lahko še delajo, letos tega problema ni. Tudi z njegovim odgovorom glede upokojevanja mlajši sodelavci niso bili zadovoljni.

Tri ministrice, tri afere. D.V., Delo, 13.5.2013
Na hrvaškem ministrstvu za kulturo je sodelavka prijavila načelnico M. Borovac, da je v disertaciji prepisala del njenega magisterija in knjige. Mentorica je bila ministrica A. Zlatar V., ki jo je tudi zaposlila. Primer, najbrž ne edini, proučuje zagrebška univerza.
Mediji še poročajo, da je menda mož ministrice za gradnje dobil službo v državnem podjetju, in da je zunanja ministrica pozabila prijaviti del premoženja svojega moža. Vse tri so članice (vladne) koalicijske stranke HNS.

Slovenci odhajajo. V novo okolje premišljeno in brez večjega tveganja.
M. Finc, Delo, 10.3.2013
Leta 2012 se je v tujino odselilo 8876 državljanov, leto prej pa 4679, poroča Statistični urad RS. V svetovalnici Eures pravijo, da se veča povpraševanje po zaposlitvi v Avstriji, Nemčiji, v Skandinaviji, Angliji, Avstraliji, Kanadi, Novi Zelandiji… Poleg mlajših in visoko izobraženih tudi starejši in manj kvalificirani.

Študente v tujini najbolj prepričajo nemška podjetja. J.P.Š., Dnevnik, 11.5.2'13
Študenti FE UL preverjajo svoja znanja tudi na tekmovanjih, kot je bil turnir
Lego Masters. Na dnevnih avtomatike so se srečali s predstavniki podjetij in raziskovalci, pravi profesor I. Škrjanc (FE UL).
Za študente, ki odhajajo na izmenjavo prek programa Erasmus je najbolj privlačna Nemčija. Vedno več diplomantov se v zadnjem času zaposli v tujini, pravi I. Papič, prodekan.

Ko so na grmadah gorele knjige. J:G., Delo, 11.5.2013
Pred 80 leti so goreli Brecht, Einstein, Freud, Kastner, Mann, Marx… , Židi, levičarji, liberalci… Najprej so časopisi objavili seznam neprimernih piscev in njihove knjige so zbrali po univerzah. »Študentom, tako polnim zanosa in samozavesti, se univerzitetno osebje ni postavljalo po robu, številni profesorji so pozneje spremljali gorenje knjig. Uprli se niso niti knjižničarji niti založniki. Uprl se ni nihče«. Zvečer so v Berlinu na Opernem trgu pred Humboldtovo univerzo in še na 21 nemških trgih desettisoči, med njimi so prevladovali študenti, metali knjige v ogenj in vzklikali »proti dekadenci in moralnemu razkroju«. piše J. Grgič.
Pisatelj za otroke E. Kastner je opisal noro početje:« Stal sem pred univerzo, stisnjen med študenti v uniformah SA, cvetom naroda, in gledal, kako naše knjige letijo v plameneč ogenj. Bilo je odvratno.«

Stopnjevanje bizarnih situacij za konec delovnega dneva. N.K., Delo, 11.5.2013
Ob 44. letnici Radia Študent, dnevu Evrope in osvoboditve Ljubljane je bil dogodek »
Banke Rote Dance«.
Najprej se je 40 prostovoljcev se je zbralo v prostorih UL, D. Živadinov jim je v dveh urah pojasnil, kako se bodo kot »
homo ludens« igrali v bližnji NLB, kamor so nato odšli, vsak k svojem okencu vprašat npr. kako dobiti kredit za malo podjetje. Ob 17, 50 so prišle v banko še kombinatke, razkrile rdeče majice in zapele špansko No pasaran.

17. - 30. junij 2013

Nepravo varčevanje. Mladina, 19.4.2013
Sodišča so razveljavila tri vladne varčevalne ukrepe in tako opozorila, da je vzdržnost proračuna sicer pomembna, a (za demokracijo) prav zako, da država spoštuje zakone.
Ustavno sodišče je presodilo, da je bilo selektivno
znižanje pokojnin (Zujf, 2012) neustavno; oškodovanim mora država vrniti 23 milijonov.
Višje socialno-delovno sodišče je odločilo, da mora država javnim uslužbencem povrniti neizplačana plačna nesorazmerja, z obrestmi (170 milijonov). Odločilo je tudi, na tožbo Sviza zaradi kršenja kolektivne pogodbe, da mora država javnim uslužbencem vrniti razliko do lanskega polnega regresa (za člane Sviz 12 milijonov, za vse 52 milijonov).

Lanski regresi letos. Žurnal24, 19.4.2013
Vlada je predlagala, da bi lani neiplačan del regresa javnim uslužbencem izplačala vsem, in to iz letošnjega proračuna. Sindikalist J. Posedi pavi, da so (prejšnjo) vlado opozarjali na protišpravnost varčevanja (Zujf) pri regresu, zato naj zdaj vsaj del plača tisti, ki je odgovoren zanj.

»Slovenija mora ukrepati takoj«. Napovedi IMF.
M.J., Delo, 17.4.2014
Mednarodni denarni sklad (IMF) v poročilu o Slovenji piše, da je pložaj lažje obvljadljiv, ker ima nizek delež javnega dolga (55% BDP), manj od povprečja evro skpine. Ima pa težave z bankami, zato mora vlada ukrepati s slabo banko na pravi način.
Za 2013 napoveduje 2% padec BDP, za 2014 pa rast 1,5%.
Za evrsko skupino napoveduje v 2013 padec 0,3% BDP, 2014 rast 1,1%Napoveduje težave za Italijo, Španijo, pa tudi Nemčijo in Francijo. Vzrok je finančna konsolidacija, nizek izvoz in »majhno zaupanje trgov«. Dobri novici sta rast v ZDA in odpravljeni dvomi o obstoju evra.

15. - 21. april 2013

Iz strankarskih aparatov v državno upravo. A.Ž., Delo, 2.4.2013
Med trinajstimi v novi vladi jih šest prihaja s poslanskih sedežev (T . Vonta, D. Kumer, D. Kričej), trije so bili že v Janševi vladi, en (minister) je bil pomemben v ljubljanski administraciji, dva prihajata iz akademskih vrst (A. Mrak Kopač, J. Pikalo, oba FDV UL), dva iz gospodarstva. Državni sekretar v kabinetu premierje je J. Pavlič (PS), državni sekretar na kulturnem ministrstvu A. Černič je iz akademskih vrst (FDV), državni sekretar na ministrstvu za (visoko) šolstvo A. Pertinač je mladi up aparata SD, državni sekretar na ministrstvu za delo D. Levanič, je bil poslanec SD.

Novi šolski minister. Dr. Jernej Pikalo. (ur), Šolski razgledi, 29.2.2013
J. Pikalo (37) je diplomiral in doktoriral (2003) na FDV UL, kjer je izredni profesor teoretične politologije; avtor knjige Neoliberalna globalizacija in država. Na
https://en.wikipedia.org/wiki/University_of_Warwick je bil gostujoči raziskovalec, sodeluje tudi z Evropskim meduniverzitetnim centrom v Benetkah in islandsko www.sl.wikipedia.org/wiki/Univerza_Bifröst .
Kot prednostno nalogo omenja sprejem zakona o financiranju visokega šolstva, ki ga je zahtevalo Ustavno sodišče. Urediti namerava tudi NAKVIS. V vpis v visokem izobraževanje ne bo posegal; a je treba skupaj z gospodarstvom premisliti, katere poklice potrebujemo in popularizirati tehniko in naravoslovje – ne na račun družboslovja. Nasprotuje koncesijam za študijska področja, kjer je že javni program. Dopušča gorenjsko univerzo, če bo v javnem interesu in bodo tako odločili poslanci.

Vodstvo mariborske univerze »izsiljuje«. R.I., Dnevnik, 28.3.2013
Senat UM je sklenil, da morajo zaposleni na sedmih članicah, ki imajo izgubo, popisati izjavo, da so pripravljeni opraviti vse delovne obveznosti v programih 2. stopnje, » ne glede na višino plačila«, sicer teh programov jeseni ne bo.
Za sindikalne predstavnike je to nezakonit in izsiljevalski sklep.
UM bo dobila iz proračuna v 2013 skoraj 30 milijonov manj, kar ogroža izvajanje študija. Rešitev išče tudi v komercialnih dejavnostih, npr. s tečaji na FF UM, kar pomeni degradacijo univerz, pravi M. Marinčič, Visokošolski sindikat Slovenije.

Rektor Rebolj: Delo za osnovno plačo, ne zastonj. R.I. Dnevnik, 30.3.2013
Rektor UM glede spornega podpisovanja izjav zaposlenih vztraja, da je njegov cilj ohraniti študijske programe in delovna mesta. Tako bi se izognili tožbam, če bi med izvajanjem programov zmanjkalo denarja, pravi.
S podpisi so se zaposleni obvezali, da delajo tudi za manjšo plačo, pravi M. Javornik Krečič, predsednica sindikata UM. To spominja na izsiljevanje delavcev s strani podjetnikov. »Če ni sprejemljivo za manjša podjetja, ne more biti niti za univerzo«.

Kako iz fižola nastane prdec. M.C., Delo, 27.3.2013
Za Mariborom in Ljubljano bodo jeseni tudi v Slovenj Gradcu osnovnošolci lahko obiskovali predavanja Univerze za najmlajše (MUF). Znanstveniki s FF in drugih fakultet UM jim bodo, ob pomoči strokovnjakov za poučevanje, na primeren način predstavljali znanstvene teme. Ob vpisu dobijo tudi »indeks« z naslovi predavanj in pravili obnašanja. Odzivnost je dobra otroci veliko sprašujejo in presenečajo z vprašanji npr. kako nastane prdec, ali se lahko zgradi nebotičnik do neba, zakaj lovec, ki ubije volka ne gre v zapor… Program MUF načrtujejo tudi v Celju. MUF se povezuje v mednarodno mrežo otroških univerz.

Fiktivnim vpisom so štete ure. (am), Šolski razgledi, 29.3.2013
Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje se podprli rešitve za zmanjševanje možnosti fiktivnega vpisovanja na višje šole. Glede sprememb Zakona o višjem strokovnem izobraževanju niso bili enotni, kdo naj imenuje komisijo za akreditacijo programov in predavateljev višjih šol – vlada ali strokovni svet. Ob poročilu o praktičnem usposabljanju študentov višjih šol so ugotavljali, da gospodarstvo to preveč prepušča šolam.

Oblast naj vsaj do jeseni »ustavi konje«. M.V., Delo, 28.3.2013
V Koaliciji solidarnih, ki združuje 14 civilnodružbenih organizacij in tri sindikate menijo, da ustavnih določil o referendumu ne kaže spreminjati na hitro. Oblast naj raje prisluhne ljudem. Referendum so doslej zlorabljale politične stranke. V Koaliciji se ne strinjajo z omejevanjem neposredne demokracije in vsebine referendumov (na teme, ki niso povezane s financami) in rešitvijo, da državni zbor ne bi bil vezan na izid referenduma. Pričakujejo, da bosta vlada in DZ še enkrat razmislila o spremembah. DZ bo predvidoma o tem odločal konec aprila.

Kaj zmore vstajniško gibanje v Sloveniji. M.Z., S.V., Delo, 3.34.2013
Po protestih v Grčiji, Španiji in Italiji so se protesti zgodili tudi pri nas, najprej v Mariboru. Zamudi je vzrok dolgoletna pasivnost državljanov. Politične elite jemljejo položaj kot pravico, pravi A. Kirbiš, FF UM. »Ne plagiatorstvo ne korupcija zanje nista vzrok za odstop.« J. Amon Prodnik, FDV UL pravi, da so bili protesti uspešni, padla sta, poleg enega župana dva pomembna politična akterja, politična elita se je prestrašila. Na nedavni četrti vstajniški skupščini v ljubljanskem K4 je bilo nekaj kritik med skupinami. Gibanje ni usahnilo, čeprav imajo udeleženci težave s preživetjem. V Ljubljani bo 27.4. peta vseslovenska vstaja.

Umar: Večji padec BDP in več brezposelnih. M.J., Delo, 30.3.2013
Gospodarsko nazadovanje se bo v 2013 nadaljevalo, BDP bo manjši za 1,9%, za 2014 pa
www.umar.gov.si napoveduje skromno 0,2% rast. Glavni vzrok so recesija v evroskupini in finančni trgi in domače razmere, kjer pričakujejo ukrepe za stabilizacijo bank, konsolidacijo javnih financ in povečanje konkurenčnosti gospodarstva.
Umar napoveduje povečanje brezposelnosti od lanskih 110.000 na 123.000 in drugo leto 124.000. Povprečna bruto plača se bo prvič znižala, realno za 1,8%.
V marcu je bila letna inflacija 2%.

Sindikati premagali vlado. Kolektivna pogodba. Ma.B., Delo, 30.3.2013
Višje delovno in socialno sodišče je ugodilo zahtevi Sindikata državnih organov in razsodilo, da je vlada kršila kolektivno pogodbo za javni sektor. To pomeni, da so javni uslužbenci upravičeni do izplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij, z obrestmi, in sicer za 19 mesecev v letih 2010 - 2012.

Janeza Janšo izključili iz slovenskega Pena. K.Š., Delo, 283.2013
UO PEN se je strinjal s časnim razsodiščem tega pisateljskega združenja, da je J. Janša v več izjavah zaničljivo govoril o protestnikih, izbrisanih in članih PEN in kršil zavezo o nasprotovanju zatiranja svobode izražanja. J. Janša je napovedal pritožbo. (Nekaj članov pa izstop.)

Slovenski lektorati: bogastvo pridobljeno s prevodom. G. Babnik, Delo, 2.4.2013
Na severu Anglije
www.nottingham.ac.uk je od 1917 do 1954 J. Lavrin www.sl.wikipedia.org/wiki/Janko_Lavrin poučeval slavistiko in imel tudi tečaje slovenščine. Tam je oddelek »za jugoslovanske študije« leta 1974 uvedel pouk slovenščine v obliki lektorata, edini v V. Britaniji. Lektor M. Klemen, s Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik (FF UL) pripoveduje - pod plakati jadrnic pred Piranom, konjev v Lipici in kurentov – da imamo lektorate na 58 tujih univerzah, z 2000 študenti. Za program Slovenščina na tujih univerzah skrbita ministrstvi za visoko šolstvo in za zunanje zadeve, javne agencije za knjigo ter založbe, npr. Študentske založbe. Obstoj lektorata je odvisen od univerze gostiteljice. Lektor s študenti prebira literaturo, organizira obiske avtorjev in projekcije filmov ter prevajalske delavnice, katerih rezultat so knjižice z odlomki del naših avtorjev. V Angliji je med izdanimi knjigami 3-6% prevodov, pri nas polovica. Tako se z našo literaturo seznanjajo tudi na Japonskem, Kitajskem, v ZD, Argentini in drugod.

Direktorica magistrirala s seminarsko nalogo. M.K., Dnevnik, 28.3.2013
Direktorica zavoda za zaposlovanje Z. Srdoč Majer naj bi v magistrski nalogi na Fakulteti za državne in evropske študije na Brdu pri Kranju
www.fds.si prepisala 14 strani iz seminarske naloge treh študentk FDV UL. Tudi nekaj naslovov poglavij je enakih in celo napačno postavljenih vejic…. Z. Srdoč M. pravi, da naj o tem, ali gre za plagiat odloči komisija fakultete. Dekan M. Avbelj meni, da bi bilo ustrezno, »da se na fakulteto vloži formalna zahteva zaradi suma«.

Znanstvena odličnost. George ne bo shodil brez države.
U.Š.K., Dnevnik, 28.3.2013
Na SAZU so predstavili najboljša tehnološka odkritja naših znanstvenikov. Med njimi je robot George, ki ima nalogo razmišljati o predmetih in jih razumeti, kot dojenček.
D. Skočaj, FRI UL, pravi, da je raziskovanje na tem področju dobro razvito, raziskovalne skupine so tudi na FE in FS UL. Vendar je do sredstev težko priti. Zmanjšanje vlaganj v raziskave in izobraževanje je nacionalna škoda, pravi I. Emri, predsednik sveta za tehniške vede. Podjetja sama ne morejo biti nosilci tehnoloških prebojev, potrebno je vključevanje države.

Bruselj bi rad privabil in zadržal (nekatere) izobražence. S.B., Delo, 29.3.2013
V EU primanjkuje strokovnjakov nekaterih področij, npr. za informacijsko tehnologijo, zdravstvenih delavcev. Zato je Evropska komisija predlagala, da bi študentom, raziskovalcem in pripravnikom, ki niso iz EU, olajšali dostop in bivanje v EU za dlje kot tri mesece.
Največ dovoljenj za študente in raziskovalce izven EU so izdali v V. Britaniji, Franciji, Španiji, Nemčiji, Italiji, Irski, na Nizozemskem, blizu sredine je Slovenija – 1.030 študentov in 17 raziskovalcev.

Kroženje možganov z mislijo na beg. U.Š.K., Dnevnik, 2.4.2013
Vrsta perspektivnih diplomantov naravoslovja nadaljuje študij v tujini. R. Jerala, KI, mentor študentov, ki zmagujejo na tekmovanjih IGEM
www.dnevnik.si/ljudje/dr-roman-jerala pravi, da je v tujini petina najboljših študentov. Vprašanje je, kdaj se bodo vrnili. Tam najdejo povezave s podjetji, ki so pri nas šibke, raziskovalne dosežke pretvarjajo v visokotehnološke izdelke. Ob takim možnostih se jim ne mudi v domovino.

Slovenija enotna v podpori evropski Hrvaški. Z.P., Delo, 3.4.2013
DZ je z 82 glasovi podprl ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške v EU. Pred tem sta 11.3.2013 predsednika vlad podpisala memorandum o varčevalcih Ljubljanske banke v Zagrebu. Premierka A. Bratušek se je ob ratifikaciji spomnila J. Drnovška in I. Račana, dogovora med B. Bahorjem in J. Kosor ter dejala, da se potrditve politik »dogajajo v šolah in vrtcih, na delovnih mestih in pri okencih upravnih enot /…/ in za univerzitetnimi katedri, tam se ratificirajo evropske politike«. (Opomba: Kateder je manjši oder v predavalnici, katedra pa govorniški pult predavatelja. B.M.)

Širitev Nature 2000 ni več vprašanje. D.J., Delo, 28.3.2013
Vlada obravnava uredbo o širitvi varstvenih območij na 38% ozemlja (na Kozjaku, v Slovenskih Goricah, Vitanju-Oplotnici, na Krasu, v dolini Vipave, Polhograjskem hribovju. Do sprememb prihaja zaradi novih znanstvenih in drugih podatkov. Grozi nam tožba EU zaradi direktive o pticah ter sankcije, ki niso finančno zanemarljive.

Promocija umetnosti kot protest. H.P.P., Delo, 22.3.2013
Študenti akademij UL (AG, AGRFT, ALUO) so izvedli skupno akcijo »Triado na kolesih«. PO 10 študentov je izvedlo umetniški program na vlakih proti Logatcu, Kamniku, Zidanem mostu in Grosupljem (na slednjem performans na temo Tri sestre.
nekaj potnikov je bilo navdušenih, pri drugi pa so vzbudili nelagodje.
M. Zupančič, dekan AGRFT pravi, da je tudi deseta Triada namenjena promociji umetnosti in ustvarjalnega potenciala študentov, hkrati pa je protest proti neurejenim razmeram za delo.

En evro za sto prevoženih kilometrov. Ž.R., Dnevnik, 23.3.2013
Ekipa študentov UL je predelala avto Twingo, da se na črpalki polni preko vtičnice. V okviru projekta Električna mobilnost za Slovenijo sodelujejo študenti FS, FE in FKKT, mentorji pa so s Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije in Kemijskega inštituta.
Nameravajo izdelati še električni dirkalnik.

Zoisove štipendije. Pol leta brez denarja. T.P., Žurnal24, 23.3.2013
Okoli 220 dijakov in študentov čaka na odločbe o podaljšanju Zoisovih štipendij. Na štipendijskem skladu so do septembra prejeli 15.500 vlog, poleg tega se je spremenil zakon. ŠOS ne razume zakaj zamuda, ki te mlade postavlja v nezavidljiv položaj.

Janša bo pisal in predaval. A.B., B. P., Dnevnik, 22.3.2013
Prejšnji predsednik vlade se ne vrača med poslance. Imel bo serijo predavanj na inštitutih v Evropi in ZDA, svetoval bo par vladam in do konca leta izdal dve knjigi.


Zlata nit 2012. Dnevnik, 22.3.2013
Priznanje za najboljšega zaposlovalca »Zlata nit« so dobila podjetja Lotrič meroslovje, Krka in Riko ter (za zgledno prestrukturiranje) Steklarna Hrastnik.
Aktivno povezujemo akademski in poslovni svet, pravi M. Makovec Brenčič, EF UL, ki sodeluje pri tem projektu Dnevnika. D. Purg, IEDC Bled meni, da podjetja, ki imajo kakovosten odnos z zaposlenimi, dosegajo na trgu večjo uspešnost. V. Pečjak, Slovenska kadrovska zveza pravi, da danes potrebujemo prav to – prenos znanja med zaposlenimi, povezovanje z univerzami in inštituti doma in v tujini.

Elektronske knjige. Knjižnice vesele, založniki skeptični.
M.P., Dnevnik, 23.3.2013
Spletna platforma Biblos,
www.biblos.si/lib namenjena izposoji e-knjig v slovenščini, bo junija omogočala tudi nakup knjig. Pri tem poleg Študentske založbe sodeluje tudi Izum, sodelovale pa bodo že MK, ZRC SAZU, UMco, Studia humanitatis, Ur. list, Goga, Kmečki glas …

8. - 14. april 2013

Slovenija dobila enajsto vlado in prvo premierko. T.P., M.R., Dnevnik 21.3.2013
V DZ so izvolili novo vlado (A. Bratušek, predsednica, U. Čufer, K. Erjavec, T. Gantar, U. Grilc, I. Maher (odstopil čez par dni, B.M.), R Jakič, T. Komel, A. Kopač, Mrak, J. Pikalo, S. Pličanič, S. Stepišnik, G. Virant, D. Židan.)
»V ekipi smo tri ženske, trije magistri in šest doktorjev znanosti. Dovolj smo stari, da vemo, kako se svet vrti in dovolj mladi« (povprečna starost je 46 let), »da še vedno verjamemo, da ga lahko spremenimo, je dejala A. Bratušek.
Pred parlamentom se je zbralo nekaj protestnikov, ki so vzklikali: »Oblast ljudem, ne pa strankam. Nihče nas ne predstavlja. Vi ste gotovi.«. Nekaj (domnevnih) privržencev SDS je imela transparent: »Ta vlada je plagiat.«

IMF poziva k takojšnemu ukrepanju. M.J., Delo, 21.3.2013
V Sloveniji recesijo podaljšuje povezava med finančnimi težavami, fiskalno konsolidacijo in slabimi rezultati podjetij, zato je potrebno ukrepati za zagon gospodarstva, ugotavlja v poročilu Mednarodni denarni sklad (IMF, november 2012):
www.imf.org/external/pubs/ft/survey/so/2012/car112912a.htm .
Po rednem obisku IMF podpira »slabo banko«, priporoča dokapitalizacijo bank in reševanje prezadolženih podjetij, postopno zmanjšanje primanjkljaja v proračunu, reformo pokojnin in trga dela, zmanjšanje vpliva vlade v gospodarstvu in javnem sektorju, tuje naložbe in privatizacijo.
Za letos napoveduje 2% padec BDP, za 2014 pa ras - če bomo imeli dostop do finančnih trgov in če bo evrsko območje okrevalo.

V Zagorici /so/ se /…/ spomnili Jurija Vege. B.R., Delo, 22.3.2013
Na slovesnosti ob 259. smrti matematika in izumitelja J. Vege je bila tudi vojska; govoril je profesor F. Grad. Iz pomanjkanja se je dvignil z delom, znanjem, pogumom in zvestobo. Služboval je v avstrijski vojski in bil odlikovan; postal je tudi baron. Njegovi možnarji so med sovražniki sejali strah, logaritemske tablice pa brez napak. Po njem je imenovan krater na Luni in planetoid. Glej:
www.sl.wikipedia.org/wiki/Jurij_Vega .

Vodna politika naj postane inovativna. B.T., B.P., Delo, 22.3.2012
Ob dnevu voda je klimatologinja L. Kajfež B. dejala: »Poplave, suše, onesnaženje in bolezni zmanjšujejo BDP. Če bi vode bolje upravljali, tega stroška ne bi bilo.« Politike zanima samo gospodarska rast. Vodna politika bi morala postati sinonim za inovativno politiko. Morska biološka postaje Piran ugotavlja (V. Flander P.) veliko težavo z (mikro)plastiko, masovnim turizmom, prometom, čezmernim ribarjenje in segrevanjem. Organizmi ne morejo pobegniti na sever iz našega plitvega morja.

Novi in manj novi ljudje nove vlade. A.B., Delo, 15.3.2013
J. Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport: Ljubljančan, profesor politologije FDV UL in gostujoči profesor v Benetkah in na Islandiji. (Doslej) tudi predsednik programskega sveta RTVS. Ni član stranke SD. I. Lukšič, predsednik SD (v predprejšnji vladi tudi minister, B.M.) mu je bil mentor na FDV.
A. Kopač Mrak, ministrica za delo, družino in socialne zadeve: Živi v Domžalah, je docentka sociologije FDV UL, doktorirala iz socialne politike 2004, med 2008 in 2012 državna sekretarka pod ministrom I. Svetlikom, zavzemala se je za enake možnosti, pokojninsko zakonodajo in družinski zakonik, ki sta padla na referendumu.
U. Grilc, minister za kulturo: Doslej vodja odd. za kulturo MO Ljubljana, sodelavec Z. Jankovića. Doktoriral 1989 na FF UL, mentor S. Žižek. Na (prejšnjem) ministrstvu za kulturo delal na knjigah, knjižničarstvu in na nacionalnim programom za kulturo.
/…/

Z obljubami za boljšo prihodnost čez prvo oviro v DZ. Pe, Dnevnik, 19.3.2013
Na odboru za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino se je predstavil kandidat za ministra Jernej Pikalo. Na glasovanju je bilo 11 poslancev za in 6 proti.
O visokošolskih koncesijah zasebnikom je dejal: »Jaz sem za to, da se koncesije dajejo tam, kjer ni javnega programa, kjer je smiselno, da se javni program dopolni s koncesijo. Kjer pa /…/ že obstaja, pa to ni potrebno. Mislim,da je trošenje denarja in nesmiselno ustvarjanje umetne konkurence z javnimi sredstvi.«
O razmerju med družboslovjem ter tehniko in naravoslovjem: »«To govorim kot družboslovec, ampak zavestno: tehniko in naravoslovje je treba popularizirati. To so poklici prihodnosti in to je znanje prihodnosti. To je treba narediti – ne nujno na račun družboslovja. Je pa pomembno, da se naravoslovju in tehniki daje, da se krepi primeren inženirski kader. /…/na nižjih stopnjah /…/ tudi poklicno izobraževanje.«

Hanžku je dovolj tihe diplomacije. B.P., Dnevnik, 20.3.2013
Predsednik stranke TRS M. Hanžek pravi, da ne podpirajo nove vlade, ki »predstavlja njeno predhodnico z malce bolj človeškim obrazom«. V njej so ljudje, ki so v prejšnji pomagali rušiti državo in podpirali projekte slabe banke, državnega holdinga, TEŠ6, omejitve referendumov; DZ vodi človek ki je pozival proti Romom. Nadaljevati je treba vseljudsko vstajo (peta je predvidena za 27. aprila) in bolj povezati protestniške skupine. Z njimi si TRS »želi ustvariti skupno fronto okoljsko vzdržne, socialno prijazne, ekonomsko uspešne in kulturne Slovenije.«

Zmagal je Fištravec. R.G., M.R., Delo, 18.3.2013
Za novega župana Maribora je bil v prvem krogu izvoljen neodvisni kandidat sociolog Andrej Fištravec. Dobil je 53% glasov, ob nizki udeležbi – 31%.

Koprska univerza najstnica. B.Š., Delo, 19.3.2013
Na UP je v desetih letih od ustanovitve dala 79 doktorjev. Rektor D. Marušič je o UP na promociji novih petih doktorjev dejal: »Najstnica postaja bolj predrzna in od okolja zahteva, da upošteva njene želje, aspiracije, hotenja.« Sme zahtevati kot ji pripada po pomenu in številu študentov. Na najmlajši univerzi najbolj zategujejo pas. Financirana je slabše od UL in UM, kar se pozna tudi pri prostorih za študij in za študente. Vpisanih jih je 6707, 3% več kot lani. Ima nove programe aplikativne kineziologije in biopsihologije. Upajo na kredit za nove prostore za Center mediteranskih kultur v Izoli.
V okviru praznovanja bodo podelili častni doktorat B. M. Zupančiču in predstavili knjigo Hic et nunc aude, (prve rektorice) L. Čok.

Študentski servisi postopoma ugašajo. A. Hreščak, 16.3.2013
V zadnjem letu je vrata zaprlo 10 študentskih servisov. V rekordnem letu 2008 je 150.000 dijakov preko ŠS zaslužilo 341 milijonov evrov, letos jih bo 120.000 predvidoma 230 milijonov. Obseg dela se je zmanjšal vsaj za tretjino. Kjer se posluje z gotovino, v gostinstvu, turizmu, na prireditvah se vrača plačevanje na roko.
Od koncesijskih dajatev (prej 12%, od letos 23%) zdaj manj dobijo servisi in ŠOS, večji delež pa gre v sklad pri ministrstvu za delo.

Slovenske plače čedalje dlje od evropskih. I.D., Dnevnik, 16.3.2013
Povprečne plače se je pri nas lani znižale, v EU pa so se zvišale. To je predvsem posledica rezov v javnem sektorju, kjer je januarja 2013 delavec dobil 1140 evrov neto, za 0,8% manj kot lani.
Najbolj so se neto plače znižale v izobraževanju -4,1%, kulturi -3,2%, zdravstvu in sociali -1,7%. V zasebnem sektorju so se povečale za 1,2% (povprečje 920 evrov).

Najprej racionalizirali, sedaj zaposlujejo. A.H., Dnevnik, 20.3.2013
V zavodu Študentski dom Ljubljana, v katerega so pred časom združili tudi Dom podiplomcev je vlada (opravlja tekoče posle) imenovala novo direktorico Meto Škufca (članico SDS), sedaj pa iščejo še tri vodje sektorjev.

Ustavno sodišče razveljavilo znižanje pokojnin. I:D., Dnevnik, 20.3.2013
Ustavno sodišče je razveljavilo odstavke 134. člena »varčevalnega« Zujfa, s katerim so prikrajšali 26.000 upokojencev (borce, internirance, begunce, zavarovancem, ki so delali v drugih republikah in v JLA, delavcem ONZ in zaporov in osebam na podlagi zakona o popravi krivic. Zahtevo je lani vložila Z. Čebašek T., takratna varuhinja človekovih pravic.

Globoko pod dnom. B.Š., Delo, 20.3.2013
Z raziskovalno ladjo OGS Explora geofiziki in geologi snemajo zemeljsko skorjo pet kilometrov pod slovenskim morjem. Z lastnikom ladje Nacionalnim inštitutom za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko iz Trsta sodelujejo: NTF UL, Geološki zavod Slovenije in Harpa Koper.

Kakšno je vaše zaupanje v znanstvene raziskave? Delo, 15.3.2013
V spletni anketi
www.delo.si , marca 2013, je od 236 respondentov označilo odgovore: 32,2%: »od vseh mehanizmov preverjanja v družbi še najbolj zaupam znanstvenim raziskavam; 30,5%: »če je naročnik znanstvene raziskave vpleten v posle, povezane z raziskavo, potem vem, da raziskavi ne morem zaupati; 21,2%: »znanosti zaupam brez zadržkov, religiji pa nič«; 16,1%: »znanost je bila vedno pod pritiskom političnih interesov, zato rezultate spremljam z distanco.«

Prestolnica se je priklonila Tininim kristalom. M.F., Delo, 20.5.2013
Na Kongresnem trgu je 12.000 ljudi pričakalo T. Maze in druge zmagovite zimske športnike (P. Prevc, J. Fak, R. Marguč. Idr.)

Protestniško branje. I.B., Delo, 19.3.2013
Izšla je knjiga govorov s tribune Društva slovenskih pisateljev in civilne družbe 31.1.2012 v CD »Slovenska kultura sredi razpada vrednot.« Dobi se v pisarni DSP na Tomšičevi 12.

Tveganje socialne revolucije vznemirja Evropo. P.Ž., Delo, 15.3.2013
V Bruslju se je zbralo 10.000 protestnikov in voditelje na vrhu EU opozorilo, da ustavijo uničujoče zategovanje pasu, preden bo prepozno. Pozdravljali so pozive k obdavčitvi bogatih, javnim naložbam v industrijo in ohranjanju socialne države.
(Na fotografiji AFP mlada dekleta in fantje nosijo velik transparent:
FOR EUROPEAN SPRING. OUR
DEMOCRACY AGAINST THEIR AUSTERITY.)

Umestitev papeža. STA, Dnevnik, 20.3.2013
V pridigi med umestitveno mašo je papež Frančišek I. pozval – tudi tiste na odgovornih položajih, v politiki in gospodarstvu – k varovanju celotnega stvarstva, vseh živih bitij in okolja.

Kakšna je po vaše prihodnost protestov? Spletna anketa Delo.si, Delo, 13.3.2013
Od 408 respondentov jih je 36,5% menilo, da protesti ne bodo dosegli nič, gibanje bo razpadlo, 33,3% da bo zaradi njih padla podpora vsem etabliranim politikom, 22,3% da ne bodo nič dosegli, nehali pa tudi ne bodo in 7,8% da bodo dosegli umik Jankoviča.

Kaj bo nova vlada postorila v 356 dneh? N.K., T.P., I.D., Dnevnik, 14.3.2013
Koalicijska pogodba oz. dogovor (prihodnjih) vladnih strank PS, SD, DL in DESUS navaja naslednje prednostne naloge: umiritev političnih strasti; zagon gospodarstva; konsolidacija javnih financ; učinkovito koriščenje sredstev EU; javni sektor; upravljanje premoženja; rešitev slabih terjatev bank; boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji; zmanjšanje sodnih zaostankov; široko dostopno, kakovostno javno zdravstvo; debirokratizacija; trajnostna raba naravnih virov.
Pogodba predvideva znižanje plač v javnem sektorju, nekoliko popravljeno slabo banko in državni holding gradnjo velikih infrastrukturnih projektov (elektrarne, Luka, energetska sanacija zgradb), spodbujanje gospodarskih panog z učinkovito rabo naravnih virov in ustvarjanje zelenih delovnih mest en. Poenostavili bodo zakonodajo in odpravili administrativne ovire pri razvojnih projektih in črpanju sredstev EU; potrjevanje razpisne dokumentacije želijo skrajšati na 3 mesece. Zmanjšali bi radi sivo ekonomijo in tudi začasno dvignili DDV.
Za visoko šolstvo napovedujejo, da bo obseg financiranja določen z zakonom, obljubljajo stabilno financiranje obstoječih zavodov in financiranje le tistih zasebnih, ki zapolnjujejo vrzeli oz. zagotavljajo presežno kakovost.

Proračun resorjev v 2013
. Dnevnik, 15.3.2014
Po podatkih (prejšnje) vlade je v proračunu RS za letos predvideno največ sredstev (v milijonih evrov) za (ministrstvo za) finance: 2700, nato za izobraževanje, znanost in šport: 1698, za delo: 1564, za kmetijstvo in okolje: 815, za infrastrukturo in prostor: 787, za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo: 476, za obrambo: 378, za notranje zadeve: 322, /…/, za kulturo: 170, /…/ itd.

Magisterij pod lupo poslancev. An.B., Delo, 13.3.2013
Poslanec B. Grims je zaradi domnevnega plagiatorstva mandatarke A. Bratušek sklical izredno sejo odbora DZ za izboraževanje. Podmladek SDS je v DZ vložil njen sporni magisterij (na FDV UL), z opombami, ki naj bi dokazovale prepisovanje.

Koncesije. Brez presenečenj. A.A., Dnevnik, 14.3.2013
Vlada je pred odhodom podelila koncesije trem zasebnim visokošolskim ustanovam: fakulteti za medije
www.fame.si , za študij mediji in novinarstvo, Visoki gospodarski šoli Celje www.vgs-ce.si za študij proizvodnega inženirstva in Fakulteti za znanosti o okolju UNG www.ung.si za drugostopenjski program. Zavrnjeni sta bili: Alma Mater Evropea – Evropski center (Maribor, www.almamater.si ) in Fakulteta za industrijski inženiring (NM , www.fini-unm.si ).
O koncesijah je odločala komisija: M. Škrinjar MIZKŠ, K. Šteblaj MF, G. Dovžan, vladna služba za zakonodajo.

Fakulteta po pritožbi do 130.000 evrov. T.K., Delo, 12.3.2013
Fakulteta za informacijske študije
www.fis.unm.si se je prijavila na razpis ARRS za infrastrukturne programe. Nihče od prijaviteljev ni dosegel dovolj točk. FIŠ se je pritožila in UO ARRS ji je ugodil.
Zadevo preiskuje protikorupcijska komisija, saj je predsednik UO predavatelj FIŠ, prav tako kot še dva člana: D. Jelovac in B. Rončevič. Vlada J. Janše je lani zamenjala štiri člane UO in njegovega predsednika P.Venturinija.
FIŠ je bila ustanovljena 2008, v času prve vlade J. Janše in je edina javna fakulteta, financirana iz proračuna, ki ni del javne univerze.

Korupcija uničuje tudi gospodarstvo. N.G., Delo, 12.3.2013
V raziskavi za protikorupcijsko komisijo (KPK) so ugotovili, da je sistemska korupcija med glavnimi razlogi za upad konkurenčnosti gospodarstva. Rezultate je predstavil sociolog U. Vehovar (FUDŠ). Na poslovanje podjetij najbolj vplivajo politični pritiski na banke, nato korupcija javnih uslužbencev in funkcionarjev pri javnih naročilih, korupcija pri pripravi in sprejemanju zakonov, pri pridobivanju poslov, patronaža in nepotizem, korupcija sodnikov in odvetnikov ter prispevki političnim strankam.
P. Domadenik (EF UL) je predstavila raziskavo, v kateri so ugotovili, da se zaradi enega politično postavljenega člana v nadzornem svetu zniža produktivnost podjetja za 2%; na drugi strani število ženskih članov pozitivno vpliva na produktivnost.
(Fotografija T. Lombarja s protestov, napisa: SAMO LOPOVI OBOGATIJO;
»Vrzimo /…/ tajkunske gospodarstvenike in finančnike, lopovske odvetnike, neupravičeno preplačane svetovalce, bankirje, menedžerje in vse ostale skorumpirane, egoistične, /…/, kriminalne /…/«.

Habemus papam: J. M. Bergolio, papež Frančišek. R.I., Dnevnik, 14.3.2013
Kardinali so v Vatikanu izvolili novega papeža, M. Bergolia (76), nadškofa Buenos Airesa. Izbral si je ime Frančišek I., po preprostem ubožnem svetniku iz Assisija, kar morda napoveduje njegovo usmeritev.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Fran%C4%8Di%C5%A1ek_Asi%C5%A1ki

1. - 7. april 2013

Kronologija ljubljanskih protestov. Dnevnik, 11.3.2012
Povzetek dogajanja na ulicah in v politiki med 27.11.2012 in 9.3.2013.
27.11. Po mariborskih vstajah protest v Lj. (1000 protestnikov; 4 pridržani).
30.11. Shod proti politiki RS (10.000; 30). Najhujše izgrede od 1991 povzroči skupina skrajnežev; policija uporabi vodni top.
7.12. Spontani shod (1000). Oblikovanje skupine, ki zastopa interese nekaterih.
18.12. Na Metelkovi prva vstajniška skupščina.
20.12. Na Metelkovi neznanec pusti vreče z molotovkami in granitnimi kockami.
21.12. Prva vseslovenska ljudska vstaja (8000; 4).
Poročilo protikorupcijske komisije o Janši in Jankoviču.
22.12. Proto festival ob dnevu samostojnosti in enotnosti (1000).
SDS na Twiterju označi protestnike za zombije.
11.1.2013. 2. vseslovenska ljudska vstaja in kulturniški Protofestival (10.000; 2).
Policija začne postopke zoper organizatorje protestov.
23.1. Stranka DL izstopi iz vlade.
26.1. Zbor za republiko napove shod.
8.2. 3. vseslovenska ljudska vstaja in Protofestival, z organiziranim prevozom Mariborčanov. (20.000; 5).
Pred tem shod Zbora za republiko; J. Janša (na daljavo) spregovori o levem fašizmu.
12.2. SLS odhaja v opozicijo.
27.2. Državni zbor izglasuje nezaupnico vladi. (In imenuje mandatarko A.B. B.M.)
9.3. 4. vseslovenska ljudska vstaja (5000; 4).

Proti vsem, ki so zavozili državo. An.B., Nedelo, 10.3.2013
Vseslovenska ljudska vstaja je na ulice in trge glavnega mesta privabila več kot pet tisoč ljudi. Spletni organizatorji so pozvali k obsodbi »vseh, ki so zavozili to lepo deželo«. Po nezaupnici je bilo manj protivladnih gesel. Mandatarke A. Bratušek kljub vabilu ni bilo na protest. Županu so pred mestno hišo sporočili »Zoki spoki!« Na enem od številnih transparentov je pisalo: »Vladajočo stranko, ki podpira korupcijo, so zamenjali z vladajočo stranko, ki podpira korupcija. In temu pravijo sprememba.« Mnogi so po ulicah nosili raznobarvne zastave, maske zombijev, napise, slike, glasbila, lonce… Na odru na Kongresnem trgu so nato nastopale skupine Dan D, MI2, Murat&Jose idr. Nekakšen žur z razlogom.
V podhodu pod Slovensko so policisti pridržali tri ljudi, zato jih je tisoč odšlo na Trdinovo. Zahtevali so izpustitev in dekriminalizacijo protestov. Enega so pridržali na začetku protesta, ker je nosil vrtne vile.
(Na fotografiji ljudje pri sidru, z dežniki in transparenti, npr.: »Moč ljudem. NE RABIMO NOVE VLADE, AMPAK REVOLUCIONARNE SPREMEMBE! VODA JE SVOBODA. Ne strankam.« In: VODA JE SVOBODA. VODE SO NAŠA LAST.
Ter: »
I donn't need sex…«

Zelo lokalno, skoraj osebno. K. Keller, Dnevnik, 11.3.2013
Novinarka časnika Rheinpfalz piše o protestu v Ljubljani 9.3.: »Krediti, banke, kriminalci, mafija, menežerji« so bile ključne besede govornikov na Kongresnem trgu. Značaj vstaje je globalen in lokalen, skoraj oseben. Skozi mesto se tri ure pomika več tisoč protestnikov. Ljudje, kot s tržnice. »Mladi, starejši in starci, zakonci, skupinice, posameznik.« Bolj performans, mnogi z maskami zombijev, z nogavicami čez obraz. Žvižganje pred sedežem župana. Nalepke na bankah NAŠA LAST. Na Dalmatinovi v NLB prileti nekaj balonov z barvo. Skupinica mladih radikalno kritizira kapitalizem s krsto in transparentom z imeni iz politike, gospodarstva in pravosodja. »Tisti zgoraj morajo stran«, se vsi strinjajo. Mladi pa: »
I don't need sex, my goverment fucks me every day.« (Fotografija L. Cjuhe s Tromostovja: rdeče(črne) zastave in del transparenta (belo na črnem): MOČ LJUDEM.)

Policisti v civilu razjezili množico. pb, Dnevnik, 11.3.2013
V Ljubljani 9.3. v času 4. vstaje so policisti v civilu komunikologinjo S. Bašič Hrovatin
www.media-forum.si/slo/o-forumu/kontakt/sandra označili za vodjo protestnikov, vzeli naj bi ji tudi osebni dokument. »Provocirali so nas«, je dejala. Dva prijatelja sta jo zaščitila, a »v črno oblečena« sta agresivno posredovala. Z marico so ju odpeljali v Moste. Pred postajo Center je nato prišla skupina protestnikov, skandirala: »Policija povsod, pravice nikjer« in zahtevala izpustitev pridržanih. Policija je sporočila, da je poleg omenjene dvojice priprla osebo, ki je metala barvo. Vse tri so izpustili, s plačilnimi nalogi. Uredništvo Časopisa za kritiko znanosti (član je tudi eden od pridržanih) je pozvalo proti represivnim ukrepom.

Če bi bile volitve jutri, katero od strank bi volili? M.P., Delo, 11.3.2013
V anketi Dela Stik je od 614 respondentov 18% povedalo, da se volitev ne bi udeležili, kar 25% pa da vedelo katero stranko bi volili, ali pa ne bi nobene. Za SD bi se jih odločilo 17%, precej manj pa za ostale stranke (PS 9,5%, SDS 9,1%, SLS 6%, DL 4,6 %, NSi 4%, Desus 3,8.
Delo vlade in parlamenta so ocenili kot slabo (ocene 1,9 in 2,2). Med politiki so bili (v začetku marca) najbolje ocenjeni B. Pahor, R. Žerjav, J. Potočnik, J. Šušteršič. A Bizjak, F. Bogovič … Na koncu lestvice sta bila Z. Janković in J. Janša.

Napovedujejo rast naložb. M.P., Dnevnik, 11.3.2013
Po več letih namerava 13 naših največjih poslovnih skupin spet vlagati. V 2013 načrtujejo za 510 milijonov evrov naložb. Poleg vlaganja elektrogospodarstva bo največ – 180 milijonov - investirala Krka. Nove proizvodne in razvojno raziskovalne zmogljivosti bo gradila v Novem mestu in še obrata v Krškem ter v Rusiji.

Zmanjka za literaturo in konference. U.Š.K., Dnevnik, 13.3.2013
Zaposleni na UL opozarjajo na posledice varčevanja.
Na PF UL se študenti, ki se visoko uvrščajo na tekmovanjih iz mednarodnega prava, preusmerjajo v gospodarsko pravo in mnogi razmišljajo o tujini. Pravno področje lani ni dobilo niti enega mesta za mlade raziskovalce.
S. Brlek Slaček, predsednik sindikata (VSS) FDV UL pravi, da največje breme nosijo mladi raziskovalci, težko si privoščijo nakup literature in konference, situacija ne omogoča kakovostnega usposabljanja. Zaradi usihajočih sredstev sin omejevanja zaposlitev na pedagoškem področju so mlajši raziskovalci v negotovi situaciji.
Novih zaposlitev ni, prav tako ne razpisov za raziskovalne projekte opozarja M. Bučar, prodekanka FDV UL. Družboslovju pogosto očitajo, da ne služi gospodarstvu, odvisno je od državnih razpisov in »merjenje« rezultatov je politično obremenjeno.

Teden možganov. Nedelo, 10.3.2013
V Ljubljani in drugih mestih so od 11.-16.3. predavanja strokovnjakov s področja nevroznanosti, delavnice, filme, okrogle mize. 10. teden možganov ima naslov: Na sledi razvoju možganov posameznika in skozi evolucijo, nevroznanosti in o najnovejših spoznanjih na tem področju. Več:
www.sinapsa.org .

Renata Salecl: Izbira. Nedelo, 10.3.2013
Kaj je iz perspektive posameznika temeljna poteza poznega, postindustrijskega kapitalizma? Sociologinja Renata Salecl, avtorica knjige Izbira odgovarja: tiranija izbire. Toda izbira, ki nam je dana je zgolj iluzorna… O tem je spregovorila11.3. v Knjižnici Otona Župančiča. Več
www.mklj.si .

Ustvarjalke in železna pravila. T. Mahkota, Dnevnik, 12.3.2013
Prevajalka, visokošolska učiteljica T. M. je bila izbrana na razpisu MIZKŠ za enomesečno bivanje v Londonu. Morala je odstopiti od podpisa pogodbe, iz katere je izhajalo, da z njo v za to namenjenem stanovanju ne more bivati tudi 6-letna hčerka.
Poleg te diskriminacije navaja še druge težave samozaposlenih v kulturi:
»Velikokrat delam ponoči, med vikendi, prazniki in počitnicami, nimam odmora za malico, plačanega dopusta, regresa, dodatkov za delovno dobo in uspešnosti, delam tudi, ko sem bolna, delam, ko je bolna hčerka.«

Obup brezposelnih zaradi reforme. P.M., Dnevnik, 12.3.2013
Nad 7000 brezposelnih je nehalo plačevati prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki se je podražilo za trikrat - na 185 evrov mesečno. To so v pogajanjih o pokojninski reformi spregledali tudi sindikati. Ministrstvo za delo bo predlagalo bolj postopno dvigovanje prispevka.

Potovanje po ljudski glasbi. Z.M., Delo, 12.3.2013
Prekmurska skupina Ethnotrip je izdala istoimenski album in ga predstavila v Zlatem zobu
www.zlatizob.si . Spievaj nama, Katica, Zrielo je žito, Pastirče mlado, Selyem hajad, Szep aszonyak kuriozolok, Dekanovo grobiće, Igrale se delije, Scarborough Fair, Jovano, Jovanke, Katjuša, Podmoskovnye vechera.


18. - 24. marec 2013

Reforma trga dela je dokončno uveljavljena
. M.B., Delo, 6.3.2013
V DZ so poslanci brez glasu proti potrdili zakona o delovnih razmerjih in o urejanju trga dela. Po mnenju snovalcev reforme naj bi z njima zagotovili večjo fleksibilnost. Zadovoljni so tudi na GZ, a čakajo še davčno in zdravstveno reformo.
Sindikati jo razumejo kot kompromis (KSS Pergam, Konfederacija 90), ki prinaša nekatere sistemske rešitve in je prvi korak k večjemu redu na tem področju (ZSSS).

Bratuškovi bo uspelo, a ne do konca mandata. M.P., Delo, 4.3.2013
V anketi Dela Stik je konec februarja od 482 respondentov 62% menilo, da bo A. Bratušek uspelo sestaviti vlado. Prav toliko jih podpira koalicijo PS, SD, DL in Desus.
Novi vladi jih 37% napoveduje eno leto delovanja, 33% do leta 2015 in 27% nekaj mesecev. Zaradi poročila o korupciji bi se morala iz aktivne politike posloviti Z. Jankovič – 89% in J. Janša – 82% respondentov.
Delo predsednika vlade J. Janša jih je kot slabo ocenilo 53%, niti slabo niti dobro 24% in dobro 20%.

Sindikati: Merilo uspešnosti nove vlade bo število brezposelnih.
E.R., Delo, 5.3.2013
D. Semolič, ZSSS upa, da se nova vlada ne bo, tako kot Janševa, »slepo oklepala neoliberalnih konceptov iz Bruslja. Njeni prednostni nalogi morata biti zmanjševanje števila brezposelnih in ustvarjanje novih delovnih mest. Javne storitve – zdravstvo, šolstvo, kultura in tudi voda morajo ostati javne dobrine. O ključnih razvojnih problemih morajo odločati ljudje in ne centi moči, kapitala. Ohraniti je treba socialni dialog, ekonomsko socialni svet mora razpravljati o projektih, ki posegajo v položaj delavcev, upokojencev in mladih.

Prekinjeno povečanje brezposelnosti. E.R., Delo, 7.3.2013
Konec februarja je bilo na zavodu prijavljenih 124.066 brezposelnih, kar je za 192 manj kot januarja. Še vedno pa je to za 7,8 % več kot pred enim letom.
A. Vahčič, EF UL sedanje zmanjšanje pripisuje zaposlovanje visoko usposobljenega kadra (projektnim menedžerjev, pravnikov in inženirjev) v manjših podjetjih, saj se je njihova cena (plače) znižala zaradi krize v večjih podjetjih.

Stroški dela so se v enem letu zmanjšali. K.F., Delo, 7.3.2013
Statistični urad ugotavlja, da so se v zadnjem četrtletju 2012 stroški dela za opravljeno delovno uro znižali za 2,1% (plače za 1,7%, drugi stroški za 4,3%). Največ v rudarstvu (10%) in strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 8,3%).
www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5349

S poklicem fizika zgolj do vrat Inštituta Jožefa Stefana. B.K., Dnevnik, 9.3.2013
Sabina, ki je diplomirala na FMF UL smer fizika opozarja, da podjetja zaradi slabe ozaveščenosti delodajalcev in javnosti razpisujejo le mesta za diplomante strojništva in elektrotehnike, ne pa tudi za fizike. Njih je pred recesijo snubil le IJS.
Glej
www.zaposlimodelodajalca .

Slabo leto dni za prvo zaposlitev. J.P.Š., Dnevnik, 9,3.2013
Zavod Nefix
www.nwfix.si je opozoril na slabšanje razmer za zaposlovanje mladih žensk. Med 124.000 brezposelnimi je 14.477 žensk do 29 let; od tega jim ima 3100 visoko ali univerzitetno izobrazbo ali magisterij. Na prvo zaposlitev čakajo povprečno 11 mesecev. Politiki naj sprejmejo ustrezno zakonodajo za hitrejše zaposlovanje.

O visokošolskem razpisu bo odločilo sodišče. J.K.-S., Delo, 6.3.2013
UL je od upravnega sodišča zahtevalo, da razsodi, ali je pri letošnjem razpisu vpisa ministrstvo MIZKŠ ravnalo nezakonito. Rektor S. Pejovnik meni, da je ministrstvo poseglo v avtonomijo univerze, predsednik UO D. Mramor pa da je zmanjšalo vpisan mesta na najboljših programih, ohranilo pa na zasebnih, poleg tega pa razpisalo še nove koncesije. Glede ekonomistov je analiza EF UL pokazala, da ni večjih težav z njihovim zaposlovanjem, analiza MIZKŠ pa (za 2011), da je po njih sicer največje povpraševanje, vendar jih je tudi največ med brezposelnimi.
Večje probleme od razpisa pa UL povzroča (vladni) proračunski rez, saj bo sredstev za 13% manj kot v 2011. Rektor pravi, da se bo UL odločala med ukinitvijo zaključnega letnika druge bolonjske stopnje ali ukinitvijo prvih letnikov. UL letos potrebuje vsaj še 10 milijonov.

Pejovnik ne bo več kandidiral. J.K.-S., Delo, 6.3.2013
Jeseni se izteče mandat rektorju UL
www.uni-lj.si S. Pejovniku. Kot kandidati za novega rektorja se omenjajo D. Mramor, I. Svetlik, J. Kristl, J. Duhovnik…
S. Pejovnik (*1946,
www.sl.wikipedia.org/wiki/Stane_Pejovnik) ne bo kandiral. Meni, da je 70 let meja za takšno funkcijo oz. za poučevanje s polnim delovnim časom.

Namesto Lukšiča za ministra Jerneja Pikala. A.B., T.S., M.B., Delo, 8.3.2013
Stranka SD, katere predsednik je I. Lukšič (FDV UL) za ministra za izboraževanje (znanost in šport) predlagajo J. Pikala (FDV UL, predsednik programskega sveta RTV). Vrhu stranke je »predstavil razmere v visokem šolstvu«.
Glej predstavitev:
www.politologija.si/1/Katedra/Clanikatedre/JernejPikalo.aspx .

FDV. Nekdanje vodstvo delno razbremenjeno obveznosti.
P.M., Dnevnik, 6.3.2013
A. Grizold, nekdanji dekan FDV UL si je s svojimi prorektorji po prenehanju funkcije »privoščil« razbremenitev neposredne pedagoške obveznosti. V 2011/12 je predaval le dva predmeta in se pripravljal za dva nova. To dovoljuje sklep rektorja UL na podlagi meril za vrednotenje dela učiteljev in sodelavcev. A. Grizold pravi, da je ob nastopu mandata imela FDV 350.000 primanjkljaja, ob koncu pa pozitivno stanje.
Na fakulteti so se začeli postopki za volitve senata.

FDV bo preverila, kaj je z magisterijem mandatarke. A.Ž., Delo, 6.3.2013
Na FDV UL je dekan imenoval komisijo, ki bo preverila ali obstajajo okoliščine, ki kažejo na morebitni plagiat pri nalogi A. Bratušek
http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_Bratusek-Alenka.PDF . Če bo sum izkazan, bo nova komisija proučila, ali so očitki o neupoštevanju pravi citiranja utemeljeni, kar je razlog za odvzem naziva. Gre za odstavke iz dokumentov o zavodu za protokolarne storitve, ka je bila tema naloge. A. Bratušek pravi, da ima čisto vest.
(Opomba: Mnenje F. Adama, profesorja FDV UL o nalogi glej v Pogledih. O postopku glej
www.uni-lj.si/novica.aspx?id=8248 .B.M.)

Lov na akademske plagiate. J.K.-S., Delo, 7.3.2013
Na okrogli mizi Društva univerzitetnih profesorjev Maribor je M. Ojsteršek, FERI UM, povedal, da bo do jeseni skupni digitalni knjižnični sistem naših univerz omogočal odkrivanje plagiatov dipl. mag. in dr. nalog ter znanstvenih del. Središče, kjer bodo shranjevali vsa dela v e-obliki, bo na UM, kjer podoben sistem deluje že nekaj let. Meni, da je slovenščina v nekaterih diplomah takšna, da je lahko sram tudi mentorje.
V razpravi so predlagali, tako študenti kot učitelji, da bi študente že od začetka učili, kako se lotiti pisanja.
Š. Ivanjko, UM, je za Delo dejal, da je porast plagiatorstva tudi posledica usmerjenosti študija v kopičenje strokovnega znanja, ne pa v razmišljanje in samostojno delo.

Delno zadovoljstvo z bolonjo po ljubljansko. J.K.-S., Delo, 7.3.2013
V predstavitvi raziskave opravljene na UL v 2011/2012 je rektor S. Pejovnik poudaril, da je za večino od deset tisoč anketiranih študentov UL zelo zaželena visokošolska institucija. Skrb zbujajo navedbe, da je med njihovimi kolegi veliko takih, ki jih študij ne zanima. 70% jih je zadovoljnih s profesorji.
Ocene bolonjske reforme so po fakultetah različne, splošno zadovoljstvo je zmerno. 60% respondentov je menilo, da so študijski programi primerno zastavljeni, a več kot polovica študentov 2. stopnje na EF, FMF, FF in ZF, da ne. Študenti želijo več možnosti izbire predmetov, tudi na drugih članicah UL. Večina ni zadovoljna z ovrednotenjem predmetov s kreditnimi (ECTS) točkami. Z možnostmi mednarodnih izmenjav niso zadovoljni, poleg financ navajajo strah pred tujino, pomanjkanje informacij in nepriznavanje opravljenih obveznosti.
Avtorji razsikave – I. Svetlik, J. Kristl, M. Širok in J. Komljenovič pravijo, da bo treba dobiti še ocene diplomantov, delodajalcev in učiteljev. Bolje od reforme reforme bo sproti vnašati popravke.
(Glej publikacijo z rezultati razsikave:
www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/o_univerzi_v_lj/univerzitetne_publikacije/BolonjaPoLjubljansko_listajocaKnjiga/Bolonja%20po%20ljubljansko.html . B.M.)

Fakultetna manija. T.K., A.D., Delo, 4.3.2013
P. Jambrek, lastnik dveh fakultet (FDŠ, EPF), je novembra dobil od agencije NAKVIS dovoljenje za ustanovitev Fakultete za slovenske in mednarodne študije, čaka pa na dovoljenje za Fakulteto za finance.
EPF (solastnik Inštitut za civilno pravo R. Čeferina), v Novi Gorici, ima 850 študentov in enega predavatelja za poln delovni čas ter 1,1 milijona koncesijskih sredstev.
FDŠ (solastnik Inštitut za pravno svetovanje A. Jerovška), na Brdu pri Kranju, ima tisoč študentov in nobenega stalnega predavatelja ter 890.000 koncesijskih sredstev.
Obe imata s predavatelji, ki nimajo kabinetov in redke govorilne ure, sklenjene avtorske ali podjemne pogodbe. Na obeh že poteka postopek za podaljšanje akreditacije, ki mora biti praviloma opravljen vsaj v sedmih letih po prvi akreditaciji.
Časnik podrobneje piše o zgodovini ter o (spornem) financiranju fakultet in inštitutov, katerih (so)lastnika sta P, Jambrek in A. Jerovšek.

Ob koncu mandata tri koncesije zasebnim šolam. R.I., Dnevnik, 5.3.2012
Očitke, da privilegira zasebno šolstvo na račun javnega je minister Ž. Turk zavračal z argumentom, da ni podelil niti ene koncesije. Ob izteku vladavine pa bo podelil tri, od tega enemu družboslovnemu zavodu, enemu na področju tehnike in enemu na področju žive narave. O prijavah na razpis odloča komisija, v kateri so M. Škrinjar MIZKŠ, K. Šteblaj, min. za finance in G. Dovžan, vladna služba za zakonodajo.
M. Marinčič, Visokošolski sindikat Slovenije pravi, da gre za moralno sporen klientelizem, ki ga bomo plačali vsi in upa, da naslednja vlada ne bo sledila slabim zgledom in se bo odrekla univerzi v Kranju.

Prijatelji v tekočih poslih. Visokošolske koncesije. A.A., Dnevnik, 8.3.2013
Natančen pregled meril razpisa za podelitev visokošolskih koncesij (za 15.000 davkoplačevalskih evrov letno) pokaže, da je prilagojen vnaprej izbranim samostojnim zavodom. Med njimi je Fakulteta za kemijski inženiring, katere solastnik je univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto, kjer je med ustanovitelji B. Rončevič z MIZKŠ. Ta je povezan tudi s drugim zavodom, Fakulteto za medije, ki sta ga ustanovili FUDŠ (tu uči B. Rončevič) in Inštitut Intea, ki ga je ustanovil B.R.

Za več družbene odgovornosti. Delo, 4.3.2013
www.irdo.si/images/2013-spm--7-3-2013.pdf
Izobraževanje in komuniciranje za več družbene odgovornosti je bila tema mednarodne konference IRDO 7.-9.3- v Mariboru. Soorganizatorica je bila UM, ki je lani sprejela svojo strategijo Trajnostne in družbeno odgovorne univerze.
www.um.si/univerza/predstavitev/Strani/Poslanstvo-in-vizija.aspx

Kriminalisti ovadili Sebastjana Kokla. T.T., Dnevnik, 5.3.2013
Direktorju študentske organizacije na Primorskem (tudi nekdanjemu prvaku stranke SD v Kopru) v ovadbi očitajo ponarejanje in uničenje (poslovnih) listin in zlorabe položaja. Najprej je bil predsednik ŠOUP, ko je 2007 ostal brez statusa pa je s sporno reorganizacijo dosegel imenovanje za direktorja. S ŠOUP je posloval preko svojega podjetja in podjetij prijateljev in tako denar pretakal v zasebne žepe.

Ko je denar pomembnejši od vsebine. Klub K4. A.H., Dnevnik, 8.3.2013
Zaradi izgube namerava novo vodstvo zapreti ljubljanski K4, ki je (bil) od začetka '80 pomemben za alternativno kulturno sceno.

Slovenci in Evropa. T.J., Delo, 5.3.2013
Zgodovinar J. Pirjevec je v prvem od štirih predavanj v CD (Tisočletno iskanje kulturne identitete, 7.3.) govoril o naselitvi naših prednikov na stičišču bizantinske in rimske civilizacije, o vzrokih kulturnopolitične odvisnosti od tujih fevdalnih gospodov od 9.stol. naprej, o protireformaciji in njeni dediščini ter o pojavu razsvetljenstva na Kranjskem. 20.3. bo predavanje: Od kulturne do politične identitete.

Dow Jones na naslovnicah. A.A., Dnevnik, 9.3.2013
Osrednji borzni indeks DJ je presegel doslej najvišjo vrednost 14.329 točk. V dveh tednih je pridobil 3,2% vrednosti, prav toliko tudi tehnološki indeks Nasdaq1000, indeks S&PP500 pa 2,8%. Razlog so izjave iz centralne banke FED (ZDA) o spodbudah s tiskanjem denarja in pripravljenosti bank na ponovitev recesije. Vendar pa v gospodarstvu ZDA ni opaznejšega nastajanja novih delovnih mest.


11. - 17. marec 2013

Kriza naposled prizadela tudi gospodinjstva. E.R., Delo, 1.3.2013
V Sloveniji je v zadnjem četrtletju 2012 v primerjavi z letom prej BDP upadel za 3%. Padec je med največjimi v evroobmočju. SURS
www.stat.si poroča, da so gospodinjstva trošila za 5,8% manj, potrošnja države pa je bila manjša za 1,3%.
B. Vasle,
www.umar.gov.si pravi, da je za padec gospodarske rasti krivoa premajhna pozornost ukrepov za povečanje konkurenčnosti gospodarstva v zadnjih letih. Izboljšanja za letos ne napoveduje.

Janša še vedno parkira kadre na stolčke. B.P., Dnevnik, 1.3.2013
Vlada, ki opravlja tekoče posle je imenovala več visokih uradnikov, imenovala J. Dežmana za direktorja Državnega arhiva, podaljšala mandat A. Valič Zver, direktorici Študijskega centra za narodno spravo, in P. Debeljaku, direktorja Urada za mladino in imenovala M. Škrinjar (MIZKŠ) v komisijo za podeljevanje visokošolskih koncesij. Po pozivu mandatarke A. Bratušek, naj tisti, ki jih je imenovala Janševa vlada razmislijo o odstopih, se je za to odločil G. Klemenčič, v.d. direktorja Geodetske uprave.

Študentski direktor 5250 evrov plače. A.H., Dnevnik, 1.3.2013
A. Klasinc, doslej direktor Term Ptuj, bo kot novi direktor ŠOS imel 5250 evrov bruto plače. Odpravnina bo 47.000 oz. 63.000 evrov.
V ŠOSu so v 9 letih zamenjali 6 direktorjev, nihče ni dočakal konca 4-letnega mandata. Problem je v tem, da imajo poslanci in predsednik ŠOS dveletni mandat. Direktorji so bili E. Makuc (2004-2007), J. Drnovšek, J. Barle, R. Didović in R. Sotlar (2011-2012).

NUK II. Po devetih letih arhitekti še brez dela. B.S., Dnevnik, 1.3.2013
Na natečaju za novo Narodno in univerzitetno knjižnico je lani zmagal Arhitekturni biro Bevk-Petrovič, a še vedno čaka na podpis pogodbe z MIZKŠ.
Na prvem natečaju 1989 je zmagal M. Mušič, a je ministrstvo po dveh desetletjih ugotovilo, da je načrt zastarel in zdaj pravico išče na sodišču.

Tudi Novak je diplomiral na Dobi. T.K., Dnevnik, 1.3.2013
Strokovnjak za komuniciranje
Božidar Novak, Spem, se hvali s tem, da je bil prvi Slovenec vpisan na specializirani študij za lastnike in predsednike podjetij na poslovni šoli Harvard www.hbs.edu . Študiral je skupaj s fotomodelom T. Banks http://en.wikipedia.org/wiki/Tyra_Banks , piše v svoji knjigi Prestolnica, a je študij prekinil. Ni pa omenil, da je leta 2011 diplomiral iz ekonomije na mariborski zasebni fakulteti Doba www.doba.si . Najprej je končal višješolski program na VEKŠ UM www.epf.uni-mb.si , se vpisal na Dobo, tam namesto diplomske opravil dva dodatna predmeta in končal leta 2011. Na spletni strani www.spem.si sicer piše, da je diplomiral iz ekonomije in se izobraževal na specialističnih študijih v Washingtonu, New Yorku in Los Angelesu. Za časnik je dejal, da ima namen doktorirati oz. da je pred 10 dnevi doktoriral na Harvardu. (Opomba: Na svoji spletni strani piše, da je bil konec '80 »predsednik študentov na Univerzi v Mariboru«. Ne omenja Harvarda, s sedežem v Cambridgeu pri Bostonu, Mass. O domnevnem študiju T. B. glej na Harvardu glej www.huffingtonpost.com/2012/08/27/tyra-banks-a-harvard-busi_n_1834728.html .)

1. - 10. marec 2013

Plače v javnem sektorju so se lani znižale za 2,8%
. I.D., P.M., Dnevnik, 21.2.2013
V letu 2012 je bruto plača zaposlenih v javnem sektorju padla s 1826 evra na 1775 evra, t.j. za 2,8%. K temu je prispevalo linearno znižanje plač za 8% po Zakonu o uravnoteženju javnih financ (Zujf), ob sočasni odpravi plačnih nesorazmerij. Zaradi Zujf so se tako plače v povprečju znižale za 3-4%.
Število zaposlenih v javnem sektorju se je v zmanjšalo za 1%, z 160.868 na 159.214.

Plače. Vzeli bi tam, kjer je še kaj ostalo. I.D., P.M., Dnevnik, 21.2.2013
Vladna pogajalska skupina je predlagala, da bi se v letu 2013 masa za plače v javnem sektorju namesto za doslej napovedanih 5% zmanjšala za 8%. Na področju ministrstva MIZKŠ bi se masa znižala za 9% in sicer bolj v višjih strokovnih šolah – 14% in osnovnih šolah za 11,6%.
Realizacija plač v javnem sektorju v 2012 je znašala 3,287.652 evrov, za letos pa (ministrstvo za finance) načrtuje 3,032.707 evrov. Največ proračunskih sredstev gre za področje MIZKŠ, kje je bila realizacija 1,35.977, načrtuje pa se 1,233.771 evrov.
Na predlog vlade se je ostro odzval sindikat SVIZ, ki ne izključuje niti možnosti za referendumsko pobudo.

Reforma trga dela usklajena s socialnimi partnerji. M.B., Delo, 27.2.2013
Vladi, delodajalcem in sindikatom je uspelo doseči soglasje o dveh zakonih s področja delovnih razmerij in trga dela. Minister za delo in predstavniki sindikatov so to označili za kompromis. »Minister Bizjak (A. Vizjak) nam je prinesel pisno zagotovilo, da odpuščanj zaradi sprememb standardov in normativov ne bo, zato smo se uskladili glede besedil reforme«, je dejal B. Štrukelj, KSJS.

Janeza Janšo zapustil še »najslabši« minister. A.B., K.Š., Delo, 25.2.2013
Iz vladne koalicije je izstopila še SLS, iz vlade pa ministra za kmetijstvo (F. Bogovič) in za gospodarstvo (Radovan Žerjav, za katerega je predsednik vlade J. Janša na twiterju zapisal, da je bil »najslabši«.)

Kadrovski izplen vlade po dobrem letu dni. K.Š., A.Ž., Delo, 27.2.2013
Vlada J. Janše je opravila nad 300 imenovanj in razrešitev, od tega 58 direktorjev direktoratov (npr. B. Rončevič in J. Šink na MIZKŠ), 14 generalnih sekretarjev in 39 direktorjev javnih služb, zavodov, agencij…

Podpora prehodni vladi. Anketa Dela. M.P., Delo, 25.2.2013
V telefonski anketi je 21.2. od 405 vprašanih 56% odgovorilo, da bi podprli prehodno vlado do predčasnih volitev, 27% pa ne. Med simpatizerji strank bi jih tako vlado največ (84%) podprlo v SD in Desus, najmanj pa v SDS (32%).

Namesto Janše po 383 dneh Bratuškova. T.P., Dnevnik, 28.2.2013
V DZ so poslanci izvolili novega predsednika DZ, Janeza Vebra, nato pa (s 55 glasovi) izglasovali konstruktivno nezaupnico vladi J. Janše in izvolili mandatarko nove vlade A. Bratušek. Ob podpori strank PS, SD, Desus in DL (delno tudi SLS) bo v dveh tednih sestavila vlado, v kateri bo več strokovnjakov kot politikov, kot je dejala. Spet bo imela ministrstvo za kulturo (in civilno družbo), tožilstvo bo pod pravosodnim ministrom. Z rebalansom proračuna bo popravila »najusodnejše napake varčevalne politike« in dvignila bo kak davek. Prednostne naloge bodo zagon gospodarstva, uravnoteženje javnih financ, varovanje in razvijanje javnega sektorja, zaupanje ljudi v institucije in pozornost opozorilom varuhinje človekovih pravic.
Odhajajoči premier J. Janša (njegova vlada bo opravljala tekoče posle) je v razpravi obračunal s KPK, ki ga bremeni korupcije, in očital A. Bratušek, da je prepisovala pri svoji magistrski nalogi, kar je le-ta zanikala.

Dobili prvo mandatarko v zgodovini Slovenije. K.Š., Z.P., Delo, 28.2.2013
Po izvolitvi v DZ je A. Bratušek dejala, da je konec politike žalitev, zaničevanja in ustrahovanja. Prva prioriteta vlade, ki jo bo sestavila, bo uspešno privesti Slovenijo do volitev čez leto dni. Rebalansom proračuna bi »razelektril napeto stanje v državi ter preselil socialni dialog z ulic nazaj za mizo«. Napovedala je posege v organizacijo ministrstev.

Papež Razinger se je poslovil. T.H., Delo, 28.2.2013
Benedikt XVI. se je po odstopu še zadnjič sešel z verniki na Trgu sv. Petra v in se umaknil v zanj pripravljeno bivališče v Vatikanu. V prihodnjih dneh se bodo sešli kardinali in izvolili novega poglavarja rimokatoliške cerkve.

Slovo velikana. Delo, 28.2.2013
Umrl je Stephane Hessel (95), avtor manifesta
Indigne vous! (Dvignite se!). Rojen v Berlinu, član francoskega odporniškega gibanja, taboriščnik, diplomat, ki je sodeloval pri pisanju Splošne deklaracije o človeških pravicah. Leta 1997 je napisal avtobiografijo : Danse avec le siecle. Njegov manifest je leta 2010 postal medijska uspešnica, za svojega so ga vzeli protestniki v Španiji in drugod.

Država vile Rafut ne bo odstopila občini. K.Ž., Delo, 26.2.2013
MIZKŠ bo objavilo razpis za obnovo vile Rafut, v Novi Gorici. Občina je v njej načrtovala kulturni center vzhodnega in zahodnega Mediterana, z muzejem Aleksandrink. (Opomba: Prejšnje ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je vilo prevzelo v upravljanje, je tam načrtovalo prostore za EMUNI (Evro-mediteransko univerzo
www.emuni.si , ki ima zdaj sedež v Piranu, kjer je bila 23.2.2013 5. generalna skupščina EMUNI. Glej:www.emuni.si/si/novice/id_888 B.M.)

Medicinska fakulteta. Gradnja se bo pričela v prihodnjih dneh.
A.H., Dnevnik, 28.2.2013
Marca se bo na Vrazovem trgu ob Ljubljanici začela gradnja prizidka MF UL. Vrednost prve faze, ki bo končana v pol leta, je 3,2 milijona evrov.

Slovenski portal s predavanji prejel nagrado Unesca. ba, Dnevnik, 27.2.2013
Spletna stran
www.videolectures.net, ki je nastala na IJS, je dobil nagrado Unesca, ker zagotavlja »brezplačen dostop do visokokakovostnih posnetkov predavanj priznanih učenjakov in znanstvenikov. V tej videoknjižnici so predavanja 10.700 avtorjev in sicer 6800 prispevkov iz računalništva, 948 iz poslovanja, pa naravoslovja, tehnike, tudi nekaj družboslovje, večinoma v angleščini, nekaj v slovenščini.

Še eno leto krize za EU, slabi obeti za Slovenijo. P.Ž., Delo, 23.2.2013
Evropska komisija napoveduje za letos 0,3% znižanja rasti za območje evra, v letu 2014 pa 1,4% rast. Stopnja brezposelnosti se bo povečala na 12,2%.
Za Slovenijo ugotavlja recesijo z dvojnim dnom, tako da se bo letos gospodarstvo skrčilo za 2%. Nezaposlenost se bo zvišala za 1,6%. Proračunski primanjkljaj bo 5,1%; maastrichtska meja 3% je nedosegljiva.

Nagrajeni videolectures.net. I.K., Delo, 21.2.2013
www.videolectures.net z IJS je dobil nagrado Unesca za najboljšega v e-znanosti in tehnologiji. Štefanov www.ijs.si Center za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij in Laboratorij za umetno inteligenco od 2006 razvijata portal, na katerem je brezplačno dostopnih 14.251 predavanj nad deset tisoč avtorjev.

Janševa Nika in Tankov Tadej do zaposlitve mimo vrste.
B.P., Dnevnik, 21.2.2013
Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da sta hčerka in sin vodilnih funkcionarjev SDS (predsednik vlade in vodja poslanske skupine SDS) dobila službo v državnem podjetju Plinovodi, čeprav nista izpolnjevala pogojev sistemizacije. Ostalih prijavljenih kandidatov sploh niso povabili na pogovor.

Letos več denarja za aktivno politiko zaposlovanja. I.D., Dnevnik, 22.2.2013
Ministrstvo za delo načrtuje za ukrepe APZ za brezposelne (delovna mesta, zaposlovanje mladih, pridobivanje znanj in veščin) 95,2 milijona evrov (lani 79 milijonov). Vanje bo vključenih 40.000 oseb. Zaposlitev naj bi jih dobilo 13.000, od tega 4500 kot samozaposleni. Večina sredstev bo iz socialnega sklada EU.

Alenka Bratušek kandidatka za mandatarko. T.S., Z.P., A.Ž., Delo, 22.2.2013
Po odhodu iz koalicije in vlade so se stranke DL in DeSUS dogovorile s PS in SD, da bodo vložile konstruktivno nezaupnico vladi J. Janše. Za mandatarko predlagajo A. Bratušek (*1970), dipl.inž. tekstilstva, ki je podiplomsko študirala menedžment na FDV UL. Več let je delala v ministrstvu za finance na proračunu. Od 2012 je poslanka stranke PS, zdaj tudi v.d. vodje. Z. Jankovič, od KPK tako kot J. Janša obtožen korupcije, pristaja na odstop; to je bil pogoj za sodelovanje ostalih strank v novi vladi.

Vlada bi se znebila tudi Korotana. V.V., Dnevnik, 21.2.2013
Študentski dom Korotan na Albertgase (Dunaj) je vlada uvrstila na seznam družb, ki bi jih rada prodala. V njem so tudi znanstvene kulturne prireditve s slovenskim ozadjem. Slovenija ga je 2009 odkupila od Mohorjeve družbe. Direktor doma je M. Valič, MIZKŠ, kjer pričakujejo, da ga bodo z omenjenega seznama izločili.

Razprava o vodi se pri nas šele zares začenja
. B.T., Delo, 22.2.2013
Direktivo o koncesijah, ki vključuje tudi vodne vire in je v razpravi v Evropskem parlamentu so obravnavali trije odbori DZ. Komisar M. Bernier poudarja, da ne gre za privatizacijo vode, vendar se prav tega bojijo mnogi v državah EU in pri nas.

Sodniki so Kanglerja vrnili v DS. P.J., Delo, 23.2.2013
Ustavno sodišče je razveljavilo odločitev Državnega sveta, ki so zavrnili potrditev mandata F. Kanglerju. Presodili so, da je šlo za nedopusten poseg v pravico F.K. biti izvoljen in v pravico elektorjev, ki so ga izvolili v Mariboru.

S krvodajalskimi akcijami nad delodajalce. M.M., Dnevnik, 23.2.2013
Sindikat kovinske in elektro industrije SKEI organizira krvodajalske akcije in poziva člane, da se jih udeležijo v čim večjem številu, prav tako, da obiščejo zdravnika.
»Če nam že pijejo kri, je bolje, da jo darujemo«, pravijo v sindikalisti v Zasavju.


25. - 28. februar 2013


Nelogične odločitve pri srednješolskem razpisu. T.K., Delo, 13.2.2013
Ministrstvo je zvišalo število vpisnih mest na programu za vrtnarja, ki pa jih je precej brez dela. Brez kriterijev je zmanjšalo število oddelkov oddelke na nekaj gimnazij, npr. ekonomski v Lj. in v Radovljici (in se kasneje premislilo), na splošni gimnaziji v Kranju in v Škofji Loki, a hkrati ustanovili novo gimnazijo F.P. v Kranju. Na MIZKŠ pravijo, da so se odločali »na podlagi demografske projekcije, vpisnih trendov, potreb gospodarstva in proračunskih zmožnosti.« Nekaj ravnateljev odločitve kritizira. Glej:
www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/vpis_v_srednje_sole

Žrtvovana vzporedni študij in študij diplomantov. J. K.-S., Delo, 14.3.2013
V razpisu vpisa za 2012/2013 je poleg zmanjšanja vpisnih mest za redni študij (npr. na UL: arhitektura, gradbeništvo, pravo, splošna medicina, zdravstvena nega, več smeri , npr. jezikovnih na FF, na UM arhitektura, kemija, razredni pouk) odpadla možnost (rednega) študija za vzporedni študij in študij diplomantov (skupaj 922 mest); na voljo je le nekaj mest za izredni študij . Na MIZKŠ pravijo, da zaradi varčevanja in »z vidika zagotavljanja dostopnosti visokega šolstva« predvsem za tiste, ki še nimajo dosežene »določene« ravni izobrazbe.
Višje strokovne šole (48 jih je, 26 javnih in 2 s koncesijo) imajo 500 mest več kot lani.

Informativni dnevi. Delo, 16.2.2013
Na srednjih šolah in fakultetah so v petek in soboto lahko dobili informacije bodoči dijaki in študenti, tudi izredni. Devetošolci, maturanti in njihovi starši so postavljali vprašanja, v čem se razlikujejo od podobnih, kakšno izobrazbo omogočajo, kako jo bo mogoče uporabiti in ali bo z njo mogoče najti zaposlitev.

Politična kriza spodnesla tudi bonitetno oceno. M.J., Delo, 14.3.2013
Agencija Standard&Poor's je znižala oceno Slovenije z A na A-, zaradi pričakovanega povečanja javnega dolga zaradi državne pomoči bankam, ob negotovi gospodarski rasti. Verjetno bodo znižale ocene še druge. Sledi dražje zadolževanje, manj denarja v proračunu, kreditov za gospodarstvo in tujih vlagateljev.

Manj iz bruseljske malhe. S.Č., Delo, 14.2.2013
V potrjeni finančni perspektivi 2014-2020 EU je za Slovenijo predvideno 3,3 milijarde evrov. V izrekajoči perspektivi smo dobili 4,1 milijarde in v 2013 moramo »počrpati« 1,1 milijarde. Nove razpise lahko pričakujemo šele sredi 2014, prednost pa bodo imeli razvojni projekti, ki ustvarjajo delovna mesta, za srednja in mala podjetja, raziskave in zaposlovanje mladih.

Veliko priložnosti – za tiste, ki bi delali zastonj. S.B., Delo, 15.2.2013
Časnik je 4 mesece spremljal 4 diplomant/k/e pri iskanju službe. Trije so jo našli, ena pričakuje otroka, ena pa dela prostovoljno. (Glej arhiv Novic na tej strani. B.M.) Morda je ta uspeh pripisati delno tudi medijski izpostavljenosti.
Od leta 2008 se je podvojila registrirana brezposelnost starih od 25 do 40 let, v začetku leta 2013 jih je bilo 46.550 (Vseh je 125.000). Prostih delovnih mest je malo, več je ponudb za volonterska pripravništva in možnosti za različna prostovoljstva. Številni mladi so dolgotrajno nezaposleni, delo iščejo delo več kot 2 leti. Torej, »vztrajnost /…/ večkrat slišijo o vas, več možnosti imate. /…/ Večkrat, ko boste opozorili nase, več možnosti boste imeli«, pravi R. Kragelj, kadrovski strokovnjak.
(Na fotografiji T. Regenta je mlajša ženska, protestnica, ki drži karton z napisom:
IMAM IZOBRAZBO.
SO WHAT? NIMAM VEZ 0 SLUŽBE! )

Javna uprava. Plače. Vlada znova v lov za 244 milijoni evrov.
I.D., Dnevnik, 15.2.2013
V letošnjem proračunu je za stroške dela v njegovih neposrednih uporabnikih (nevladni, vladni in pravosodni organi) namenjenih 1070 milijonov evrov, 7% manj kot lanska realizacija. Za posredne uporabnike (javni zavodi, agencije, skladi) je načrtovano 1589 milijonov, 9% manj kot lani. Celoten prihranek je 244 milijonov, so izračunali na finančnem ministrstvu.
Iz podatkov ni razvidno, za koliko naj bi se znižale plače javnih uslužbencev, saj so v stroških dela še dodatki, regres, prevoz, prehrana, uspešnost, nadure, nagrade, odpravnine, prispevki idr. Pred nadaljevanjem pogajanj s sindikati novi pooblaščenec vlade Ž. Turk o tem ni želel govoriti.
J. Posedi, koordinator sindikatov javnega sektorja je dejal, da so vladne primerjave z realizacijo problematične. Zaradi »napačne primerjave« naj bi se v nekaterih zavodih stroški dela zmanjšali nad 20%. Sindikati so se dogovorili za predlog spremembe zakona o proračunu, tako da bi proračunskim uporabnikom še naprej dovolili dobivati sredstva iz drugih postavk. Predlagali bodo tudi rebalans. Zagrozili so z zaostrovanjem sindikalnih aktivnosti.

Cerar se ne gre, Janša ostaja. A.B., T.S., Delo, 14.2.2013
Stranka SLS, ki je sicer izstopila iz vlade, ne bi šla v novo »projektno« vlado. Stranka PS je na razgovor povabila Mira Cerarja, PF UL, enega od v medijih omenjenih kandidatov za premiera. »Bolj kredibilnega kandidata za mandatarja ni mogoče najti, je dejala A. Bratovž. Zaradi neenotnosti in premajhne podpore strank, ki nasprotujejo sedanji J. Janše, ponudbe ni sprejel.

Izstop DESUSa in interpelacija. M.B. Delo, 18.2.2013
Stranka DESUS izstopa iz vladne koalicije, z njo ministra K. Erjavec in T. Gantar. Sledila bo še SLS. Stranka SD je napovedala interpelacijo proti ministru Ž. Turku.

Tudi FUDŠ ugotavlja: Vlada izgublja podporo. M.P., Delo, 19.2.2013
Javnomnenjska raziskava Slovenski utrip (
www.fuds.si ) je februarja pokazala, da vlado podpira le 14,4% anketiranih, 82% pa ne.
Če bi bile volitve, 65,5% vprašanih ne bi dalo glasu nobeni od parlamentarnih strank. Sicer sta dobili po 8,8% vladna SDS in opozicijska SD. 45% vprašanih meni, da bi tudi po padci sedanje vlade morali sprejeti zakona o slabi banki in državnem holdingu.


Če bi bile jutri volitve, katero od strank bi volil? Delo Stik, Delo, 18.2.2013
Sredi februarja je od 700 vprašanih 19% odgovorilo, da ne bi šli na volitve, 14% jih ne ve, katero stranko bi volilo, 14,6% bi volilo SD, 10,2% SDS, 7,2% PS, 6,4% SLS, 5,5% DL, 3,7 DESUS, 2,7% NSi in 17% nobene od navedenih.
Najbolj priljubljeni politiki so B. Pahor, R. Žerjav, J. Potočnik, D. Turk…najmanj pa V. Gorenak in Ž. Turk, medtem ko sta že prejšnji mesec izpadla J. Janša in Z. Jankovič.

Delovna zakonodaja zaposlila poslance. I.D., Dnevnik, 14.2.2013
Odbor za delo DZ je potrdil več kot 100 dopolnil k zakonu o delovnih razmerjih, ki so bila usklajena v pogajanjih socialnih partnerjev. Sprejel je tudi kompromisni amandma, po katerem lahko delodajalec sklepa pogodbe za določen čas za največ dve leti za isto delo. DL je umaknila svoja dopolnila, tudi tistega, ki je delodajalce odvezoval pobiranja članarine za sindikat. Odprto je ostalo vprašanje kvote za agencijske delavce. Nadaljevala se je obravnava zakona o urejanju trga.

Mikl podpisal sistemizacijo. R.G., Delo, 19.2.2013
Mariborski podžupan M. Mikl je kljub nasprotovanju sindikata podpisal akt o reorganizaciji mestne uprave. Povečalo se bo število (pod)sekretarjev, glede prihranka pa so mnenja različna. Sindikat delavcev uprave je kot pogoj za soglasje zahteval obrazložitev, kaj reorganizacija pomeni za posamezna delovna mesta. Novi sistemizaciji nasprotujeta tudi dva od kandidatov za župana, A. Fištravec in M. Frangež, pa tudi Povezovalni odbor za boljši Maribor.

Iz vstaje se počasi rojeva strankarska koalicija. M.B., Delo, 18.2.2013
I. Koršič (KOKS) pravi, da se je začelo ustanavljanje novih strank, ki na koordinaciji usklajujejo skupne politične zahteve. Te bodo poslali strankam, »ki se igrajo z usodo države«. Najverjetnejša oblika organiziranja protestnega gibanja bo koalicija (novih) strank, ki bi skupaj nastopile na (predčasnih) volitvah. V njej bi bili npr. Mreža za neposredno demokracijo, Piratska stranka, stranka TRS… To »mora biti res nova politična sila, ne reciklaža obstoječega, pravi U. Lubej
www.cuvar.si in poziva politično elito, da se umakne. (Na fotografiji R. Šipiča množica s tablami z napisi: DEMOKRACIJA JE VLADAVINA LJUDSTVA. LJUDSTVO JE SPREGOVORILO; (Fotografiji J. Janše in Z. Jankoviča z napisom, FERTIK JE! ; ZOMBIJI SO POL ŽIVI POL MRTVI. ZVENI KOT ZBOR ZA REPUBLIKO; KAJ JE ROP BANKE V PRIMERJAVI Z USTANOVITVIJO (SLABE) BANKE; /…/ zamrznjen /…/ PONUDBE POD: IZ LEVEGA V DESNI ŽEP.

Marca teden svobodne univerze. U.Š.K., Dnevnik, 16.2.2013
Odbor za svobodno univerzo, ki združuje študente in profesorje nekaterih fakultet UL napoveduje za teden 11.-15.3. proteste pod naslovom Svobodna univerza. Ker je zaradi vladnih ukrepov je »ogroženo normalno delovanje slovenskih javnih univerz«, bodo deloma ali v celoti ustavili študijski proces in namesto njega pripravili razprave o pomenu kakovostnega javnega izobraževanja in o razmerju med stroko in politiko. Protestno zborovanje bo 14. ali 15. marca v Cankarjevem domu.

Izselitev. »To je nagrada za najboljši akreditaciji«. T. Kristan, Delo, 15.2.2013
EF UL
www.ef.uni-lj.si je izpraznila prostore na Dunajski c. 104, kjer so izvajali doktorski študij. Z MIZKŠ niso dosegli soglasja glede najema prostorov, ki so jih pred leti po pogodbi z ministrstvom obnovili.
Dekan D. Mramor pravi, da so dobili odpoved 28.11.2012 »zanimivo, ravno na dan, ko so bili zbori na fakultetah, v katerih smo izražali svoje nesoglasje z izjemnimi rezi v visokem šolstvu.« Ministrstvo pravi, da je EF v prostorih izvajala tržno dejavnost in zato določila (pre)visoko ceno. Dekan pravi, da so se javna sredstva lani zmanjšala za 9,1%, letos bo izguba. Gre za napad na tiste javne fakultete, ki so zelo uspešne, da bi omogočali večji vpis na zasebnih šolah, pravi. Dobili so dve najvišji akreditaciji, evropsko in ameriško. (EQUIS:
www.efmd.org/index.php/accreditation-main/equis
AACB
www.aacsb.edu/aacsb-accredited , B.M.)

Štipendije za doktorski študij morda le še za letošnjo generacijo.
R.I., Dnevnik, 15.2.2013
Vse štiri univerze, MPŠ IJS in dve zasebni fakulteti FUDŠ in FIŠ so objavile razpis štipendij za doktorski študij. Rok za prijavo je 8.3.2013. Za štipendije je namenjeno skoraj 6 milijonov evrov. Ker je 85% sredstev iz programa EU za razvoj človeških virov, bo po tem programu mogoče štipendije sofinancirati do konca leta 2015.
(Glej:
www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/Aktualno/Inovativna%20shema.aspx , B.M.)

»Univerza v Mariboru se bo uprla z vsemi sredstvi«. D. Rebolj, 14.2.2013
UM ponovno zatrjuje, da ne obstaja »noben sklep organov FOV, ki bi omenjal vključevanje FOV v novo univerzo na gorenjskem«. Senat in akademski zbor FOV UM (Kranj) sta sicer leta 2006 podprla ustanavljanje univerze na Gorenjskem.

Najelitnejši travnik. K. Željan, Delo, 13.2.2013
Novogoriška občina se je odločila odkupiti travnik sredi mesta, kjer bi zgradili sodišče, kulturni dom in dolgo pričakovani kampus z upravno stavbo UNG. Rektor D. Zavrtanik glede denarja računa na razpise EU.

Univerza zakupila Lanthieri. K.Ž., Delo, 16.2.2013
Rektor UNG in župan Vipave sta podpisala pogodbo, po kateri bo UNG 85 let v obnovljenem Lanthierijevem dvorcu izvajala pedagoško, raziskovalno in protokolarno dejavnost. Prostore bodo dobili Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo, center z raziskave vina ter Center za biomedicinske znanosti in inženiring. V obnovo so vložili 4 milijone evrov, od tega tri iz sredstev EU.

Študij oblikovanja na Goriškem. K.Ž., Delo, 15.2.2013
FS UL in ALUO UL bosta jeseni v Novi Gorici začeli izvajati študij »dizajn inženiringa prve stopnje«. Program sta pripravili v sodelovanju z referenčnimi tujimi univerzami. Na 90 vpisnih mest pričakujejo študente iz vse Slovenije, saj bodo diplomanti hitro zaposljivi, doma in v tujini, pravi J. Duhovnik, dekan FS. »Pri študentih bomo iskali tehnično in likovno nadarjenost«, pravi V. Pezdirc z ALUO. Težav z namestitvami študentov na Goriškem ni, pravi U. Saksida,
www.virs-primorske.si

Ali občina spet pripravlja teren za »izbrance«? D.S., Dnevnik, 14.2.2013
Svetniki občine Novo mesto so obravnavali spremembe odloka o ustanovitvi zavoda Univerzitetno raziskovalno središče
www.unm.si/si/unm/urs . Pri pogojih za imenovanje direktorja URS bi znižali zahtevano izobrazbo z magistrske na univerzitetno. Ob ustanovitvi zavoda je bilo to pomembno, ker je bil usmerjen v razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Po zagonu novih fakultet pa je vse bolj pomembno »projektno in lobistično delovanje« s ciljem ustanovitve nove univerze, pravi G. Macedoni, predsednik sveta UR in možni kandidat za direktorja.

Si je Bušljetova prisvojila tuje raziskovalno delo? T.K., Dnevnik, 18.2.2013
V.d. direktorice bolnice na Ptuju M. Bušljeta so osumili, da je v magistrskem delu (o organizaciji bolnišnice, 2011) na FOV UM brez soglasja avtorjev in navajanja vira uporabila raziskovalno delo drugih. Na fakulteti poteka postopek ugotavljanja morebitnega plagiatorstva.

Kdo je v resnici »ropal« državne banke. T.M., Dnevnik, 16.2.2013
Seznam Banke Slovenije navaja t.i. slaba posojila državnih bank v skupni vrednosti 3,4 milijarde evrov: NLB (2,09 m.), NKBM (0,612 m.) in Abanka Vipa (0,7235 m.).
Propadli cerkveni (mariborski) finančni holding (Zvon 1, Zvon 2, T 2, Gratel…) ima nad pol milijarde takih posojil, SCT 206 milijonov, Primorje 184, Vegrad AM 87, Vegrad 62, Sava 80, Energoplan 77, Grep 73, CPM, 70, navedenih je še več gradbenikov, Merkur 45 ... Med odgovornimi so, navaja časnik: I. Bavčar, B. Šrot, B. Kordež, Z. Pavček, P. Tevž, R. Glaser, H. Rigelnik, J. Škrabec, A. Lovšin, D. Južna, T. Jeršič, E. Svetlik, V. Baraga, D. Černigoj, I. Zidar, H. Tovšak, J. Škoberne, D. Dolamič idr. Gre za poslovneže z leve in desne strani, ki »so se do podjetij in donosnih poslov dokopali ob pomoči vsakokratne politične oblasti«. Prek državnih deležev o usodi podjetij odloča vladajoča politika.

OECD nezadovoljna s slovenskimi reformami. E.R. Delo, 20.2.2013
www.oecd.org/eco/growth/GfG-2013-summary-Slovenian.pdf
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je v poročilu Prizadevanja za rast 2013 kritizirala slovensko pokojninsko reformo in slabši položaj nestalno zaposlenih. OECD predlaga povečanje upokojitvene starosti in usklajevanje pokojnin z inflacijo, lažje odpuščanje delavcev, omejevanje rasti plač v javnem sektorju in minimalne plače in tudi uvedbo šolnin ter študentskih kreditov.
Sindikati so priporočila, zlasti za odpuščanje, zavrnili kot nestrokovna, saj temeljijo npr. na domnevi, da so pravice (redno) zaposlenih vzrok za segmentacijo trga dela.

Pahor po sledi Drnovška. N.R., STA, Delo, 16.2.2013
Predsednik RS B. Pahor
www.up-rs.si je napovedal projekt »Slovenija 2030«, v katerem bodo v sodelovanju s SAZU izkoristili »slovenski intelektualni potencial za reševanje težav, ki presegajo dnevno politiko. V seriji razprav bodo strokovnjaki obravnavali ključne teme, od trajnostnega razvoja do etičnih vprašanj. Poudarek bo tudi na promociji slovenske znanosti. Podobne razprave o www.prihodnosti-slovenije.si je organiziral tudi nekdanji RS J. Drnovšek (2002-2007) http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Drnov%C5%A1ek

Viktor Orban še nad ustavno sodišče. U. Červek, Delo, 13.2.2013
Madžarska stranka Fidesz, ki je dosegla zgodovinsko zmago na volitvah 2010 je v začetku leta 2012 uveljavila ustavo, ki izhaja iz krščanske tradicije dežele. Nato je s številnimi zakoni omejila moč institucij, ki bi se lahko zoperstavile vladi (mediji, centralna banka, sodišča. Po pritiskom EU so nato te zakone omilili, npr. odpravili so starostno mejo za sodnike in tožilce pri 62 letih in po intervenciji ECB in IMF vrnili pristojnosti centralni banki. Ustavno sodišče je nedavno razveljavilo (vladi naklonjeno) zakonsko določilo o obvezni registraciji volivcev in o prepovedi političnih oglasov na komercialnih TV in spletnih portalih.
»Z novimi amandmaji hoče vlada ustavnemu sodišču zavezati roke«, piše
Nepszabadsag (glej angl. pregled tiska http://budapost.eu/nepszabadsag , B.M.). Eden od spornih amandmajev ustave se tiče visokega šolstva. Uvaja obvezo za diplomante državnih univerz, da morajo delati v domovini vsaj dvakrat toliko časa, kot so študirali. Zoper šolnine in nove ukrepe so študenti večkrat protestirali in še bodo. (Glej http://budapost.eu/tag/universities B.M.)

Yoko Ona osemdesetletnica. Delo, 16.2.2013
V Frankfurtu razstavlja svoja dela japonska umetnica Yoko Ona, znana po poroki z J. Lenonom (1969) in domnevni krivdi za razpad skupine Beatles.
http://sl.wikipedia.org/wiki/The_Beatles Na tiskovni konferenci je dejala, da ji je John govoril: »Prinesi mi resnico« in dodala: »Umetniki imamo čast, da v nasprotju s politiki ljudem prenašamo resnico. A poznamo le polovico resnice, druga polovica ostaja nevidna. Zamislite si jo morate sami. Ustvarjalci ste, morate sodelovati.«
V Berlinu bo nastopila z
http://en.wikipedia.org/wiki/Yoko_Ono/Plastic_Ono_Band

»Spektakularno kozmično naključje«. Ra.K., Delo, 16.2.2013
Mimo Zemlje je 15.2. v oddaljenosti 27.680 kilometrov letel asteroid premera 50 metrov. V osrednji Rusiji je padel večji meteorid, eksplodiral v ozračju in poškodoval tisoč ljudi in mnoge zgradbe. Podoben je leta 1908 eksplodiral nad Tunguško.

18. - 24. februar 2013

Zbor in vstaja. Dopoldne za Janeza Janšo, popoldne proti.
Z.P., AB., M.B., Delo, 9.2.2013
Na kulturni praznik, 8.2. je bilo najprej na ljubljanskem Kongresnem trgu 9000 zborovalcev Zbora za republiko. (Na fotografijah starejši ljudje, ki mahajo z zastavicami, v prvi vrsti politiki vladne stranke in transparenta: DEMOS UPANJE ZA SLOVENIJO; BREZ JANŠE MI ŽIVETI NI.)
Mirno je bilo tudi popoldan in zvečer, ko je s Kongresnega trga po ulicah krenilo 12.000 udeležencev 3. vseslovenske vstaje do Trga republike. Vztrajali so več ur ob govorih, kulturnem programu z revolucionarnimi napevi. (Na fotografijah pestra množica z malo zastavami, a z baloni, transparenti, slikami: NAŠA LAST na Banki Slovenije (in tudi NLB, op. B.M.); ZOMBIJI SO POL ŽIVI POL MRTVI. ZVENI KOT ZBOR ZA REPUBLIKO; (slika J.J. z napisom) FERTIK JE; JANŠA, PREŠEREN SE TE SRAMUJE« STOP LAŽEM, KRAJI, GOLJUFANJU! /…/ IN Z NJO ČAST, KO PRED SPET NAŠA BOSTA LAST!

Kulturni in politični protofestival. Je K., T.J., Z.M., Delo, 9.2.2013
Že 7.2. so ulice Ljubljane obšli znani kulturniki, humanisti in študenti akademij ter v govorih in nastopih opozarjali politike »da vladajo Prešernovemu ljudstvu« (D. Jovanovič). Pred CD je bila preddržavna proslava, v CD pa podelitev nagrad. (In prikaz življenja in težav nastopajočih, pretežno mladih umetnikov, B.M.)
Na praznik 8.2. je skupina Novi kolektivizem (v '80 je delovala v NSK, lani je izvedla akcijo
No Fear, No Fuhrer!) lepila plakate Memento mori, s parlamentom v krsti. Vstajo so popestrili bobnarji, poulični gledališčniki, maske (npr. zombiji), glasba in A. Rozman Roza: »Do dneva okupacije se je treba osvoboditi tistega, ki nas ves čas okupira!« (Zvečer Kombinatke v Unionski dvorani - kot APZ decembra 1941. B.M.)

Praznovanje vlade v senci bližajočega konca. T.S., B.H., Delo, 9.2.2013
Februarja 2012 je bila s 50 poslanskimi glasovi izvoljena »protikrizna vlada«, kot je dejal njen predsednik J. Janša. Maja je bil sprejet ZUJF, ki je sprožil kritike civilne družbe, junija so se koalicijski sprli zaradi državne proslave, julija zaradi kadrovanja v AUKN. Oktobra so bile izdane obveznice RS za 2,25 milijarde dolarjev, novembra so bili prvi protesti v Mariboru zaradi župana, decembra je bil izvoljen predsednik B. Pahor, bili so protesti v Ljubljani in sprejeti so bili zakoni o pokojninski reformi, o slabi banki in državnem holdingu. Januarja 2013 je KPK obtožila J.J. in Z. Jankoviča korupcije, G. Virant (DL) je oba pozval k odstopu, nato odstopil kot predsednik DZ, prav tako ministra J. Šušteršič in S. Pličanič, februarja pa še Desus. Vlada ima podporo le še 36 poslancev SDS in NSi. Za to vlado je bilo torej značilno zategovanje pasu, koalicijski spori in protesti oz. vseslovenske vstaje.

Ocena dela vlade: slika ni črno-bela. M.J., B,H., Delo, 9.2.2013
Po enem letu delovanja vlade so njeni gospodarski dosežki precej porazni. BDP je manjši za 2%, brezposelnih je 10.000 več. Se je pa proračunski primanjkljaj zmanjšal za 600 milijonov, zaradi varčevalnih ukrepov. Sindikalist D. Semolič pravi, da so le-ti zmanjšali rast, kapitalu je vlada podarila 20 milijonov z znižanjem davka na dobiček, novih delovnih mest ni. M. Gams, IJS (SVIZ) sicer pohvali manjši deficit, vendar je storjena prevelika kolateralna škoda. Najslabše je, da je ostaja premier človek obtožen korupcije, ki mu njegovi privrženci oproščajo napake iz ideoloških razlogov.

Nova koalicija nastaja, Janša ostaja. T.S., Delo, 12.2.2013
Po odhodu ministrov DL in SLS iz vlade, ki jim bosta sledila tudi DESUSova, nova koalicija išče mandatarja za t.i. tehnično, oz. projektno vlado. SLS meni, da bi jo morali podpreti (poleg PS) še SD in morda NSi; še prej se mora umakniti Z. Jankovič. Premier J. Janša je ob obletnici vlade dejal, da je »pot iz krize tlakovana in samo še politične blokade ogrožajo našo bodočnost«. Problemi imajo globoke korenine, zato bo prva prioriteta vlade – reforma sodstva.

Inkubatorjem in parkom letos manj, za lani sploh nič denarja.
S. L., Dnevnik, 11.2.2013
Ministrstvo za gospodarski razvoj je končno objavilo razpis za (univerzitetne) inkubatorje in tehnološke parke. Z tri inkubatorje je namenjeno pol milijona evrov.
www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi . J. Verhovnik, vodja inkubatorja UM www.tovarnapodjemov.org pravi, da na ta način ne bodo več dolgo zdržali. »Če bi se situacija iz 2012 nadaljevala, /…/ bi vsebine izvajali v zelo omejenem obsegu.« Za podjetnike oz. startupe v najranljivejšem obdobju je vsaka pomoč dobrodošla.

Edina razvojna sredstva za Slovenijo so sredstva EU
. N.G., Delo, 9.2.2013
Vlada je sprejela strategijo za industrijsko politiko za obdobje 2014-2020
www.vlada.si Glavni cilj je krepitev konkurenčnosti gospodarstva oz. povečanje dodane vrednosti na zaposlenega s 60% na 80% evropskega povprečja. Naše prednosti so: geostrateška lega, naravni viri, izobraženost, EU (od nje pričakujemo skoraj vseh 1,7 milijarde za vlaganja), itd. Slabosti: nespodbudno poslovno okolje, zadolženost podjetij, nizko vlaganje v RR, premalo končnih proizvodov, usmerjenost na tradicionalne trge, nerazvit javni promet, energetsko potratne zgradbe, izgubljanje kmetijskih zemljišč, menedžerska znanja. Država pada na lestvicah konkurenčnosti.

Napoved za leto 2013: dolgotrajna brezposelnost in brezposelni mladi.
A.H., Dnevnik, 11.2.2013
UMAR napoveduje za 2013 nadaljnje krčenje gospodarske aktivnosti, kar pomeni zmanjšanje zaposlenosti v skoraj vseh dejavnostih zasebnega in državnega sektorja, krčenje prostih delovnih mest in prilagajanje zaposlenosti nižji gospodarski rasti.
Zavod za zaposlovanje meni, da bodo na področju trga dela največji izzivi v prihodnjih letih: dolgotrajna brezposelnost, brezposelnost mladih, staranje brezposelnih in politična neskladja.
Boljše zaposlitvene možnosti ležijo v razvoju obnovljivih virov energije, strokovnjakih informacijskih tehnologij in izvozno naravnanih nišnih podjetjih z izdelki z visoko dodano vrednostjo. Možnosti bodo imeli strokovnjaki s področja tehnike in naravoslovja, zelenih tehnologij, zdravstva, farmacije, trženja, financ, računovodstva in turizma.

Gorenjci želijo imeti novo javno univerzo. P.M., Dnevnik, 9.2.2013
Gorenjski poslanci so podprli idejo o četrti univerzi in ministru Ž. Turku predlagali, naj vlada začne postopek za njeno ustanovitev. Sestavljali bi jo FOV (zdaj članica UM), Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem (Bled) in Visoka šola za zdravstveno nego (Jesenice). Prepričani so, da bi univerza izboljšala izobrazbeno raven prebivalstva, gospodarstvo in trg dela ter odpravila razvojni zaostanek Gorenjske.
Na MIZKŠ pravijo, da ni političnih zadržkov, če bo univerza prispevala k pestrost akademskega prostora. Je pa pred tem treba preveriti akademsko odličnost ustanov, financiranje in angažiranost gospodarstva in občin.
Na agenciji
www.nakvis.si , ki je pristojna za to ocenjevanje trenutno ni v postopku nobena od novih univerz, o katerih se govori (npr. novomeška, celjska). Za celjsko so se sicer postopki začeli, a so bil kasneje umaknjeni, pravijo. Novim univerzam ni naklonjen rektor UM in tudi ne bivša ministra S. Gaber in J. Zupan.

Urbanc ostaja predsednik. Študentska organizacija Slov. ah,Dnevnik, 9.2.2013
Študentski poslanci so Mitji Urbancu, predsedniku ŠOS podaljšali mandat še za eno leto. Sklenili so še, da bodo volitve v zbor ŠOS odslej vsaki dve leti. Potrdili so finančni načrt 10,9 milijonov evrov, kar je 20% manj kot lani. Večina denarja bo šla področnim študentskim organizacijam. Glej
www.studentska-org.si .

Ministrica je morala odstopiti. V.V., Dnevnik, 11.2.2013
Univerza v Dusseldorfu je nemški ministrici za izboraževanje A. Schavan odvzela doktorski naslov, zaradi plagiatorstva, in je odstopila. Ob tem je dejala, da ni prepisovala in bo šla na sodišče. »Toda, če ministrica za znanost toži univerzo, to nedvomno bremeni njeno funkcijo, ministrstvo, vlado in stranko (CDU).« Imenovali so novo - J. Wanka (61), ministrico za znanost na Sp. Saškem – vzhodnonemško doktorico matematike, natančno, pragmatično, podjetno – »mini Merkel«.


O vstajah tudi v Kinu Šiška
. ušk, Dnevnik, 1.2.2013
V Ljubljani so se 28.1. sestali »delegati« 30 protestnih pobud, med njimi DSP, protikapitalistični blok z Metelkove in Protofestivala. Pogovarjali so se o načrtovanju protestov 7. in 8.2. ter o spremembah referendumske zakonodaje. Zdaj so v fazi spoznavanja, oblikovanje trdnejših sklepov in enotnejše strategije bo terjalo daljši čas. V naslednjem tednu je (bila) že četrta »vstajniška« skupščina. Dosedanje so bile na Metelkovi, v Rogu in v Zlatem zobu.
(Glej
www.facebook.com/pages/Gotofje/448989388495867 in https://exposer.herokuapp.com , spletni portal družabnih omrežij o demonstracijah.)

Protesti preraščajo v politične zahteve. K.Š., Delo, 1.2.2013
Na javni tribuni Društva slovenskih pisateljev 31.1.2013 v ljubljanskem Cankarjevem domu se je zbrala množica udeležencev iz 70 skupin civilne družbe. V. Taufer, DSP, je kot namen zbora navedel artikulacijo zahtev protestnikov. Govorniki so bili predvsem akterji gibanj iz konca '80 let (F. Bučar, V. Taufer, S. Hribar, T. Peršak, M. Butara… Udeleženci so z aplavzom potrdili temeljne zahteve: odstop vlade in prehodna vlada, odstop politikov osumljenih korupcije, kaznovanje in odvzem premoženja roparjem tranzicije. Dosledna ločitev Cerkve od države, sprememba volilnega zakona ob sodelovanju državljanov, razpustitev parlamenta.

Mikl začasno popustil sindikatu. R.G., M.R., Delo, 1.2.2013
Podžupan Maribora M. Mikl ni podpisal akta o sistemizaciji delovnih mest na občini, saj bi ga prej rad uskladil s sindikatom. G. Rajić, s sindikat delavcev MO Maribor pravi, da želijo pojasnila, kakšne bodo posledice na ravni delovnih mest. Domneva, da bi radi z novo sistemizacijo utrdili klientelistično omrežje odstopljenega župana.

Regres. Sindikati dobivajo tožbe, država vztraja. P.K., Dnevnik, 4.2.2013
Nekateri javni uslužbenci so lani dobili polni regres, ki ZUJF junija ukinil vsem nad 13. plačnim razredom. Trije sindikati so že dobili tožbo proti državi zaradi neizplačanega regresa – sindikat vojakov, SVIZ, sindikat RTV. Sindikat MOL je vložil tožbo. Vlada je na vse odločitve sodišč vložila pritožbe in napoveduje, da bo razliko za izplačan regres odtegnila pri letošnjem izplačilu regresa.

Vlada za višje reze pri plačah. I.D., Dnevnik, 6.2.2013
Po stavki javnega sektorja sta vladna in sindikalna stran sedli za pogajalsko mizo. Vlada predlaga znižanje mase plač za javne uslužbence za 5,5% vendar od mase, kakršna bi bila, če bi ZUJF lani veljal vse leto. Novi pogajalec Ž. Turk se ne bo pogajal o obsegu mase za plače, pač pa le o načinih za zniževanje. Pomagata mu nova državna sekretarja M. Pogačnik in M. Kucler D.
J. Posedi, pogajalec sindikatov javnega sektorja pravi, da ostajajo stavkovne zahteve enake. Vlada je od sedmih izpolnila le eno – priznala je sindikate za enakovredne partnerje. Sindikati bodo vztrajali, da se plače dodatno ne zmanjšujejo in da ni odpuščanja nad 1% zaposlenih letno.

Odprto pismo nekdanjemu ministru dr. Senku Pličaniču.
dr. N. Vrečer,mag. T. Vilič K, nag. A. Dobrovoljc, D. Novak, mag. P. Beltram, mag. T. Možina, J. Rupert, Objektiv, Dnevnik, 2.2.2013
Podpisniki (z
www.acs.si , večina člani SVIZ) nasprotujejo »odpravi dodatkov za akademske nazive, kot so specializacija, magisterij in doktorat. Večina zaposlenih si ni pridobila teh nazivov zaradi nazivov, temveč zato, da lahko delo opravljamo na višji zahtevnostni ravni, s čimer želimo zagotoviti tudi evropsko primerljivost kakovost storitev javnega sektorja.« Vlada je predlagala v spremembi zakona o sistemu plač v javnem sektorju, da se odpravi ta dodatek. Nasprotujejo tudi načrtovani pripojitvi ACS bodočemu Nacionalnemu inštitutu za razvoj izobraževanja.

Univerza na Gorenjskem. Grims trdi, da ima podporo. M.H., Delo, 1.2.2013
Poslane B. Grims je povabil poslance k podpisu pobude za novo univerzo. V njej bi bila tudi FOV Kranj, zdaj članica UM. B. Grims, ki je tudi predsednik parlamentarnega odbora odgovornega za visoko šolstvo pričakuje podporo ne glede na stranko in podporo gorenskih občin. Predlog odloka za univerzo mora podati pristojno ministrstvo oz. vlada, sprejeti pa DZ. Vodstvo UM ima do odcepitve FOV in nastajanja novih univerz odklonilno stališče.

Kulturni praznik. Nagrade Prešernovega sklada. Delo, 7.2.2013
www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/nagrajenci-presernovega-sklada.html . (Glej tudi: www.arhiv.mk.gov.si/si/o_ministrstvu/strokovne_komisije_sveti_in_skladi/presernov_sklad . B.M.) Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela Marlenka Stupica, ilustratorka in Zorko Simčič, pisatelj. Nagrade sklada so prejeli baritonist J. Vidic, pesnik G. Kocijančič, prevajalka M. Javoršek, baletnica R. križaj, režiser M. Pevec, mezzosopranistka B. Fink in basbaritonist M. Fink

O neodvisnih ocenjevalcih projektov. A.A., Dnevnik, 5.2.2013
Časnik dokazuje povezave med strokovnjaki, ocenjevalci v komisiji
http://www.mizks.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi razpisa za kreativna jedra (v njem je MIZKŠ razdelil 4 milijone evrov) in direktorjem B. Rončevičem ter novomeško FIŠ (ta je dobila skoraj 1 milijon). W. O. Gorman www.wit.ie je predaval v D. toplicah leta 2010 na konferenci Regije znanja in nova vloga univerz http://www.unm.si/si/konference/?v=knowledge_regions Organiziralo jo je www.unm.si/si/unm/urs , tam so bili B. Rončevič in J. Povh, dekan www.fis.unm.si ter M. Tomšič www.fudš.si , kjer je gostujoči profesor F. Peck www.cumbria.ac.uk , član komisije. F. Cecelja www.surrey.ac.uk pa je 2012 predaval na poletnih šolah FIŠ in bo med 9 gostujočimi profesori.

Rektor S. Pejovnik: Direktor Rončevič laže. J.K.-S., Delo, 6.1.2013
Na vladinem Svetu za znanost in tehnologijo
www.mziks.gov.si je rektor UM dejal: »Prišel je čas, ko se moramo nehati sprenevedati« in napovedovati analize za pripravo nove strategije in zakonodaje za raziskovanje in razvoj. Saj je B. Rončevič, direktor resorja izjavil, da ministrstvo deluje na osnovi koalicijske pogodbe (vladnih strank) in ne sprejetih strategij. (V času prejšnje vlade sta bili sprejeti strategiji za visoko šolstvo in za RR, B.M.). »Rončevič je odgovoril, da tega uradno ni nikoli izjavil, Pejovnik pa je zatrdil, da bo to trditev zlahka dokazal«.

Rušilna delitev. J.K.-S., Delo, 7.1.2013
Vlada je potrdila odločitev ministra Ž. Turka, da visoko šolstvo ne more dobiti več kot polovice dodatnih 16 proračunskih milijonov. Ti so bili odobreni v DZ v času akademskih protestov in živem obroču okrog parlamenta. Novica je bila potisnjena na obrobje ob vladni drami, ki je zmanjšala interes za težave akademske sfere. Minister zatrjuje, da bodo s tem denarjem pomagali mladim raziskovalcem, da ne bi odšli v tujino in da bo nekaj denarja prek projektov priteklo nazaj na univerze. Najslabše bi bilo, če se tako »neti nadzor med sicer prepletenim visokošolskim in znanstvenim delom akademske sfere.«

Zrelostni izpit po novem. R.I., Dnevnik, 4.2.2013
Osnutek reforme mature predvideva splošno in strokovno smer mature s štirimi možnimi zaključki. Strokovna naj bi bila bolj zahtevna od sedanje poklicne. Tisti manj ambiciozni pa bi lahko z zaključnim izpitom dobili dokazilo o srednji izobrazbi, ne pa tudi možnosti za vpis na študij.
Reformo pripravlja ga je skupina ministrstva, v kateri so bili B. Zmazek, predsednik državne maturitetne komisije, I. Bahovec in B. Dular. Večina poznavalcev, npr. V. Bucik, prejšnji predsednik DMK so do sprememb kritični. D. Zupanc, v.d. direktorja Državnega izpitnega centra opozarjajo, da se raven zahtevnosti v gimnaziji niža. Kar nekaj ravnateljev opozarja, da je koncept nove mature zapleten in ga bo težko pojasniti dijakom in staršem.

Brez meril nad vpis. J.K.-S., Delo, 5.2.2013
Rektorja UL in UM od ministra Ž. Turka pisno zahtevata, da vladi predlaga umik sklepa o razpisu, saj njen na pristojnost ni spreminjanje njegove vsebine. Predlogi za manjši vpis so narejeni brez analiz in jasnih meril. Nedopustno je zmanjševanje mest na programih, ki jih država hkrati financira zasebnim zavodom.

Ob znanju je nujna tudi iznajdljivost. Kadrovske potrebe gospodarstva.
B.P., Delo, 4.2.2013
Raziskavo o trendih na trgu dela je opravil Adeco.
www.mojadecco.com/content/mediji/napovedtrendov2013.pdf . Ugotovili so, da še vedno iščejo dobre prodajnike s tehničnim znanjem, finančnike ter strokovnjaki s tehničnih področij (kontrola kakovosti, menedžerji). Prednost je širina znanj, iznajdljivost in sposobnost mreženja. Znanje je le ena od prednosti, med študijem je dobro izkazati nadpovprečen potencial z obštudijskimi dejavnostmi. Med iskalci (prve) zaposlitve je veliko družboslovcev, ki se javljajo tudi na mesta, za katera niso strokovno usposobljeni (npr. profesorji in učitelji za vodje marketinga, poslovne potnike…. ). Opazen je priliv iskalcev iz javnega sektorja. V Osrednji regiji ima velik vpliv pri povpraševanju storitveni sektor. V ostalih iščejo predvsem delavce s tehničnimi znanji za proizvodna podjetja, predvsem tista, kjer je prisoten tuj kapital.

Brezposelnih skoraj 125.000, monopolisti pritiskajo na inflacijo.
M.J., Delo, 6.1.2013
UMAR
www.umar.gov.si ugotavlja, da je število ljudi brez zaposlitve v zadnjih mesecih pospešeno raslo in decembra jih je bilo 4,7% več kot leto prej. Stopnja registrirane brezposelnosti je od oktobra 12%.
Skrb zbujajo tudi finančne težave čedalje večjega števila podjetij in slabo vračanje posojil bankam. Inflacija je bila v 2012 povprečno 2,8%. Dodatno povečanje v začetku leta so povzročili dvig cen komunalnih storitev in električne energije.

Dr. Andrej Fištravec kandidat. R.G., M.R., Delo, 5.2.2013
V Mariboru so med sprejemanjem proračuna policisti iz avle občine odstranili protestnike. Ti so začeli zbirati podpise za spremembo Zakona o lokalni samoupravi, da bi lahko neposredno odpoklicali župane in mestne svetnike. Med napovedanimi kandidati za župana sta tudi A. Fištravec, sociolog in T. Lorenčič z UM.

Anton Martin Slomšek. M.Z., Delo, 5.2.2013
V prevodu knjige o (mariborskem) knezoškofu lavantinskem
so objavljeni številni dokumenti, članki, spisi in pričevanja »o njegovem delu, značaju, popularnosti, karizmatičnosti in vsesplošnemu poslanstvu«, ki jih je zbral F. Kosar, škofov sopotnik, prijatelj in spremljevalec. www.sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Martin_Slomšek

Na plesišču je tisto, kar je Tina Maze med količki. T. K., Dnevnik, 7.2.2013
Uroš Umek znan kot DJ Umek
www.umek.si je na dan kulture v Ambasadi Gavioli obeležil 20. obletnico kariere. V svetu je po prepoznavnosti prehitel Laibach, približuje se Avsenikom, primerjajo ga s filozofom Žižkom, najboljšo smučarko. V tujini ga uvrščajo v vrh tehno in tech-house didžejev.
(Poslušaj
www.sl.wikipedia.org/wiki/Techno http://en.wikipedia.org/wiki/Tech_house.)

Manifest 20 let slepote. Zgroženi ekonomisti. P.J., Delo, 5.2.2013
Pri Založbi *cf je izšel prevod manifesta, v katerem ekonomisti, ki so ga podpisali, razkrivajo napačne temelje sedanjih evropskih politik in predlagali drugačno paradigmo in strategijo. »Trdo varčevanje in ukinjanje socialnih pridobitev je le ena od alternativ, ki pa ne ponuja rešitve.« Ekonomska znanost mora pokazati, da je možnih izbir več.

Šemljenje je ena najstarejših dejavnosti človeka. A. Bebar, Dnevnik, 6.2.2013
»Raziskave /…/ pustnih obredij so pokazale zelo davna izhodišča, vsekakor še v predkrščanskih obdobjih«, pravi etnolog Janez Bogataj, FF UL. Šemljenje ni nujno vezano na karneval, »ampak je človek s pomočjo maske uresničeval tudi druge gospodarske, družbene in duhovne potrebe ter dejavnosti, denimo lov.«. Beseda pust najverjetneje pride iz »mesopust«, ital. »carneleva«, pred 40 dnevnim postom.
Našteva maske in skupine, ki so danes del turistične ponudbe: brkinski škoromati, laufarija v Crknem, kurentovanje na Ptuju, borovo gostuvanje v Prekmurju, karneval v Cerknici z »zažiganjem babe«, čarovnicami in Butalci…

Sindikalni zaupniki na sedežih prvega razreda. V.V., Dnevnik, 7.2.2013
B. Eichler, član predsedstva nemškega kovinarskega sindikata IGM je tudi član nadzornega sveta koncerna Tyssen Krupp. Na stroške podjetja se je nekajkrat peljal v prvem razredu letala. »Nisem korupten«, je dejal za Suddeutsche Tageszeitung. Vseeno je moral odstopiti kot član nadzornega sveta in povrniti razliko v ceni. B. Huber, predsednik IGM: »Ne gre zate, gre za sindikat in delavsko soodločanje.«

Bitka za tisoč milijard 1.0. Bruseljski proračun. P.Ž., Del, 4.1.2013
Končujejo se pogajanja o sedemletnem proračunu EU. Gre za 972 milijard evrov, 1% BDP članic. Predsednik ES van Rompuy je pod pritiskom V. Britanije in drugih bogatih držav moral del sredstev za razvoj in infrastrukturno premestiti v postavki za kohezijo (pomoč manj razvitim) in kmetijstvo – zanju gre 3/4 proračuna. Slovenija bo dobila za kohezijske projekte manj kot doslej. Kritiki očitajo EU vlaganje v te zastarele strukture, namesto naložb v prihodnost: znanost, razvoj, infrastruktura.

11. - 17. februar 2013

Trg dela. Reforma še brez soglasja, čas za pogajanja se izteka.
M.B., Delo, 31.1.2013
Poslanci bodo v DZ začeli razpravljati o reformi trga dela 13.2. Štirimesečna pogajanja med socialnimi partnerji še niso zaključena. Kompromisno predlog ministrstva za delo predvideva:
(1) poenostavljeni postopek zaposlovanja in odpuščanja, disciplinski postopek in obveznosti delodajalca pri odpustih, varovana kategorija nad 58 let, delovno sodišče lahko odloči o denarnem povračilu;
(2) stroški dela: odpovedni roki,največ 60 dni, nižje odpravnine, ob upokojitvi samo za 10 let pri delodajalcu,vračilo stroškov dela ob spremembi bivališča le po dogovoru;
(3) preprečevanje kršitev in zlorab:v pogodbi o zaposlitev za določen čas naveden razlog, odpravnina tudi po delu za določen čas, omejevanje števila agencijskih delavcev in subsidiarna odgovornost delodajalca, če delodajalec 3 mesece ne plačuje prispevkov lahko delavec odpove pogodbo.

Trenutno deficitarni poklici. A.A., Dnevnik, 28.1.2013
Zavod RS za zaposlovanje ugotavlja, da delodajalci najbolj povprašujejo po poklicih s področja tehnike (inženirji strojništva, elektrotehnike, elektronike), naravoslovja (farmacija), zdravstva (zdravniki, specialisti, zobozdravniki, medicinske sestra), specialnih pedagogih in defektologih), informatike in računalništva (sistemski analitiki, razvijalci programov) ter po poklicih v turizmu in gradbeništvu s poklicno izobrazbo.

Nepreslišano. M. Lavrič (7 dni), Dnevnik, 29.1.2013
Sociolog
Miran Lavrič: »Trendi na področju zaposlovanja mladih, še posebno /…/ diplomantov, so katastrofalni. /…/ leta 2000 smo imeli 950 brezposelnih diplomantov, danes jih imamo več kot 11.000. Se pravi, da smo v dobrem desetletju enajstkrat povečali število brezposelnih diplomantov. Tukaj je glavno torišče boja za boljšo prihodnost mladih.«

Kranjec: Glavni problem je sanacija podjetij. M.J., E.R., Delo, 31.1.2013
Guverner Banke Slovenije
Marko Kranjec pravi, da so vse banke v Sloveniji solventne, se jim pa slabša portfelj http://hr.wikipedia.org/wiki/Portfelj , ker so podjetja preveč zadolžena, saj smo iz samoupravljanja prinesli filozofijo, da lastniški kapital v podjetjih ni pomemben. Glavni problem Slovenije je sanacija realnega sektorja; če se bo zgodil gospodarski preobrat, bodo krediti lahko poplačani.
Na isti tiskovni konferenci je
Holger Schmieding iz Hamburga napovedal močnejši evro in dejal, da ima Slovenija dobro priložnost, da se izvije iz krize z reformo trga dela in izvoza. Pokazati pa mora, da je zaupanja vredna država za naložbe, povečati mora svoj mednarodni ugled, da bi pritegnila kapital.

Nepreslišano. H. Schmeiding (Finance), Dnevnik, 31.1.2013
Ekonomist
Holger Schmiedling (banka Berenberg) pravi o nas med drugim:
»Slovenija ima precej majhen državni dolg. Ima razvito gospodarstvo. Vendar pa mora rešiti bančni sistem«. Podobna je Španiji, ki je imela solidno gospodarstvo. »vendar pa je v dobrih letih dovolila, da se je napihnil nepremičninski balon, ki je počil, ter posojilni balon. Tudi Slovenija si je to dovolila, čeprav v manjšem obsegu. Slovenija si je dovolila tudi, da so se stroški dela preveč zvišali.«


Z nekoliko sreče konec krize že leta 2014
. J. Bratanič, Dnevnik, 30.1.2013
Ekonomist
Holger Schmieding http://topics.bloomberg.com/holger-schmieding meni, da bi se evropska kriza lahko končala že v 2014. Grčija in Španija napredujeta, Nemčija okreva zaradi reforme trga dela, le v Parizu »se delajo francoze«.
Igor Masten (EF UL) meni, da bo Slovenija, ki še ni reformirala trga dela, čakala dlje. »Lahko se zgodi, da zvozimo leto z ničelno gospodarsko rastjo, vendar pri tem ne smemo pozabiti na probleme z vlado in zadolževanjem v tujini, ki bi lahko zavrli okrevanje.«

Referendum. Nemogoči pogoji. Mk, Dnevnik, 29.1.2013
Sindikati so opozorili, da bi bilo nemogoče za začetek postopka za referendum zbrati 5000 overjenih podpisov v 7 dneh. Previsok je tudi prag 25% volilnih upravičencev, ki bi ga morali doseči za zavrnitev zakona, saj 400.000 glasov doslej na volitvah ni zbrala nobena stranka. Nasprotujejo tudi omejevanju vsebine, saj so socialne pravice povezane s financami, o katerih pa naj ne bi odločali volivci. Referendum so doslej zlorabljale politične stranke, ki so zahtevale večino od dvajsetih.

Spreminjanje referendumske zakonodaje v današnjih razmerah je neresno početje. T. Dolenc, Pisma, Dnevnik, 31.1.2013
Predstavnica za odnose z javnostjo ŠOS Tina Dolenc piše, da v študentski organizaciji nasprotujejo oženju pravice do referenduma, zlasti kvorumu 35%. ŠOS predlaga kvorum 20%, ki naj bi veljal tudi za volitve. Za začetek postopka predlagajo 5000 ali celo 10.000 podpisov, vendar neoverjenih. Podpirajo spremembo, ki poslancem jemlje pravico pobude za referendum.

Dobitniki milijona evrov. Fiš namesto milijona dobil 880 evrov manj.
A.A., Dnevnik, 29.1.2013
V (štirimilijonskem) razpisu MIZKŠ za vzpostavitev kreativnih jeder je novomeška Fakulteta za informacijske študije (FIŠ
www.unm.si , dekan je J. Povh, sodelavec tudi B. Rončevič, MIZKŠ) dobila malo manj kot milijon evrov. Uspela je tudi zato, ker so pri kriteriju policentričnega razvoja nekoliko prilagodili Umarjeve razrede za razvitost regij. Uspešne so bile še UM, UNG in Visoka šola za tehnologijo polimerov (Slovenj Gradec www.vstp.si ). UL ni dobila nič, čeprav bi glede na razpisne pogoje lahko, prav tako FUDŠ (Nova Gorica). A v tem primeru bi omenjene institucije dobile manj. Ko je novembra Dnevnik pisal o tem, je B. Rončevič (direktorat MIZKŠ) odločno zavrnil namigovanja, da gre za prijateljsko podeljevanje sredstev. J. Povh pa je zanikal, da bi bilo vodstvo FIŠ simpatizer stranke SDS. Glej tudi http://www.mizks.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_

Negotovo o Univerzi na Gorenjskem. M.H., Delo, 28.1.2013
M. Ferjan, dekan FOV Kranj, ki je del UM, je župana obvestil o načrtovani reorganizaciji UM in ga prosil, da podpre samostojnost FOV znotraj UM. (Nasprotuje združevanje v družboslovno fakulteto UM. B.M.). D. Rebolj, rektor UM pravi, da sicer želijo okrepiti notranjo (interdisciplinarno in multidisciplinarno) povezanost, a fakulteta ni ogrožena, Niso pa naklonjeni nastajanju novih univerz in predlagajo temeljit razmislek o razvoju sistema izobraževanja v RS.
V Kranju so zbrali argumentacijo za ustanovitev nove javne univerze in jo posredovali poslancu B. Grimsu (predsedniku odbora DZ odgovornega za visoko šolstvo). Ta zbira podpise poslancev za pobudo za ustanovitev univerze s sedežem v Kranju.

Naj raziskovalka je Ana Volk Korže. M.R., Delo, 29.1.2013
Na srečanju z gospodarstveniki so na UM podelili naziv naj raziskovalke
A. Volk Korže (FF UM). (
Glej njeno predavanje zelenih tehnologijah na: http://videolectures.net/ana_vovk_korze .B.M.)

Ministri so varuhinjo ignorirali. U.Š.K., Dnevnik, 31.1.2013
Varuhinja človekovih pravic Z. Čebašek Travnik je c DZ predstavila poročilo za leto 2011. Izpostavila je ogroženost socialne in pravne države, varovanje človekovega dostojanstva, zaščito otrok, delavcev, varovanje zdravja in okolja ter revščino, ki se še povečuje. Dvorana je bila pol prazna, razprava pretežno naklonjena. Ministrov ni bilo tam, predsednik vlade pa ni imel časa, da bi jo sprejel. Zaradi nasprotovanja ZUJFu se je namreč zamerila vladajoči politiki.

Gibanje za razmislek o moških vrednotah. N.B., Dnevnik, 29.1.2013
nedavno ustanovljeno žensko gibanje »Nič več brez nas žensk« je pripravilo manifest o enakomernejšem statusu spolov v družbi. V odboru gibanja so: A. Caruso, M: Jogan, N. Kirn Špolar, N. Lekše, V. Leskošek, S. Lokar, V. Neubauer, D. Obersnel, T. Rener, I. Selišnik, R. Šribar, Ž. Vidmar, L. Vučenović in D. Zaviršek.
Pridružujejo se vstajniškemu gibanju. R. Šribar pravi:«Spola ne moremo ločiti od same ideologije, ki poganja kapitalizem.« Zahtevajo enako zastopanost v vseh organih odločanja, trajnostni razvoj, univerzalno zdravstveno in socialno varstvo, izboljšanje družinske zakonodaje, dvig socialnih prejemkov, svobodni vstop v izobraževalni proces in ločitev verskih skupnosti od države ter ureditev delovnih pogojev.

UKC (še) ne ustreza mednarodnim standardom. M.Z., Delo, 29.1.2012
Mednarodna komisija je decembra pregledala skrb za kakovost v slovenskih bolnicah. Sedem jih je dobilo pozitivno oceno, UKC pa negativno.
Akreditacijski postopek za bolnice, ki ga je predpisala vlada, se bo sicer pričel junija. H. Meden Vrtovec (UKC) pravi, da ocene pomagajo pri uvajanju izboljšav in da bo akreditacija prinesla nov način razmišljanja predvsem za mlajšo generacijo.

Nedokončane modernizacije: med utopijo in pragmatizmom.
V.U. Delo, 31.1.2013
V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje
www.mao.si je razstava o arhitekturi in urbanizmu »socialistične in samoupravne Jugoslavije, v kateri je modernizacija države po razhodu s SZ našla temelj v zahodnem modernizmu, neuvrščenost države pa je omogočila izvoz arhitekturnih zamisli tudi v tretji svet«.
A vsi kakovostni urbanistični in arhitekturni načrti niso preživeli trka z realnostjo. Po razstavi bo 3.2. vodil arhitekt J. Lajovic, avtor hotela Prisank v Kr. Gori, ki so porušili.

Fizikalni dosežki v letu 2012. Higgisov bozon, kljub nekaterim pomislekom.
J. Strnad, Delo, 31.1.2013
Strokovni reviji
Physics World www.physics.world.com in Science (naravoslovje, prev. J.S.) www.sciencemag.org ) sta za najpomembnejša lanska dosežka na področju fizike izbrala odkritje novega delca v Cernu in odkritje t.i. Majaronovih kvazidelcev v trdni snovi. Ustanova J. Milnerja, fizika in bogataša, je nagradila 7 fizikov, ki so sodelovali v dveh skupinah pri odkrivanju Higgisovega delca. In še S. Hawkinga, znanega po vesoljskih teorijah. Pravi, da zaradi nagrad javnost spozna dosežke v fiziki, a da »nihče v fiziki ne raziskuje zato, da bi bil nagrajen«.

Razblinil se je čudež Kanglerjeve diplome. T.K., Dnevnik, 31.1.2013
Senat
www.Doba.Fakulteta.si je zaradi plagiata odvzel naziv dipl. ekonomista F. K-ju. Razen 15 vrstic je 50 strani diplomske prekopiral iz treh člankov, česar ni citiral. In še na EPF UM mu bodo razveljavili vpis na magisterij in vrnili 2373 evrov šolnine.

Kvaziznanost in zavajanje potrošnikov. S. Zgonik, Mladina, 1.2.2013
Steklo »Flaške« je »programirano z orgonskimi topovi«, 5 minutah se voda spremeni v bolj zdravo. Na
www.flaska.si sicer piše, da »po trenutno veljavnih standardih klasična znanost učinkov programiranja Flaške na strukturo vode ne priznava«.
V Sloveniji kritike »Flaške« ni zaslediti, na
www.skeptik.si pa piše, da se je eden od profesorjev zagrebškega vseučilišča www.unizg.hr obregnil ob dvomljive navedbe, zgodbo je zagrabila televizija, zganila se je sanitarna inšpekcija in zaradi zavajanja potrošnikov so sprožili postopek na sodišču.

28. - 31. januar 2013

»Vlada se pogaja neresno«. M. K., Dnevnik, 19.1.2013
Pogajanja o stavkovnih zahtevah javnega sektorja so nadaljevala 18.1. Dan prej se jih predstavniki vlade niso udeležili. B. Štrukelj je označil za neresnost. Tudi odhajanje vladnih predstavnikov po uri pogajanj. Stavko bi odpovedali le, če odstopi vlada, dva ministra sta premalo. Eden od njih, S. Pličanič, vladni pogajalec je dejal, da se o ni pripravljen pogovarjati o obsegu znižanja mase za plače niti o obvezi (vlade), da ne bo znižala števila javnih uslužbencev za več kot 1%.

Dve tretjini javnega sektorja ohromljeni. P.M., Dnevnik, 23.1.2013
Zaradi stavke 100.000 javnih uslužbencev (23.1.) je odpadla »šola« za 240.000 otrok, šolarjev in študentov.
Z ministrstva (MIZKŠ) so pozivali, da razlogov za stavko ni več, saj so umaknili obravnavo standardov in normativov v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. J. Veličkovič, predsednica SVIZ, je dejala, da o razlogih za stavko odločajo tisti, ki so jo v velikem številu izglasovali. B. Štrukelj, generalni tajnik SVIZ je dejal, da napovedano zmanjšanje mase za plače in odpuščanja, razloga za stavko, ostajata.

Boj za pravično razdelitev bremena krize. M.K., S.L., N.O., Dnevnik, 24.1.2013
Po manj kot letu dni so javni uslužbenci zaradi varčevalnih ukrepov vlade znova izvedli splošno stavko. V vrtcih, šolah in v zdravstvu (Fides ni stavkal) večjih težav zato ni bilo, cariniki pa so povzročili zastoje na mejah. B. Štrukelj, Sviz, je na množičnem shodu pred poslopjem vlade na Prešernovi dejal: »Ne bomo prevzeli vloge žrtve, ampak se bomo skupaj z delavci v zasebnem sektorju, prekerci in brezposelnimi borili za bolj pravično delitev bogastva in bremen, ki nas čakajo.«
(Gesla na fotografijah: OTROCI NISO ŠTEVILKE; ZA MOJE, TVOJE IN NAŠE OTROKE; OTROCI BOGASTVO, VLADA SIROMAŠTVO; NE ZAPRAVITE PRIHODNOSTI NAŠEMU NAJVEČJEMU BOGASTVU!; LE VKUP, LE VKUP UBOGA GMAJNA; /…/ PLAČILO!; GOTOV JE!( na sliki Ž. Turk);

Zgodovinski protesti. D.V., Mladina, 25.1.2013
NUK
www.nuk.uni-lj.si zbira transparente, letake, fotografije in drugo gradivo z, vseslovenskih vstaj. tako kot jih je zbiral leta 1988. (Menda tudi leta 1971. B.M.). Odnesete ga lahko k vratarju. V. Potočnik, vodja odd. posebnega knjižničnega gradiva, pravi, da je to pomembno za «raziskovalce, zgodovinarje in druge proučevalce naše kulture, obnašanja našega naroda, ki je »vstal«. /…/ Prikazujejo klic navadnih ljudi. Tisti, ki je šel ven, je letake sam napisal in delil.

Minimalna plača bo višja za 2,7%. M.G., Delo, 19.1.2013
S 1. januarjem se je minimalna plača zvišala na 784 evrov. Novembra jo je prejemalo 36.142 delavcev. Sindikati so prej zavrnili predlog vlade, da uskladitve z večjimi cenami ne bi bilo, v GZS pa predlagajo, da bi se ta plača prilagajala tudi BDP.

Ubranili dodatek na delovno dobo. E.R., Delo, 25.1.2013
Na pogajanjih socialnih partnerjev so v skupini za trg dela na zahtevo sindikatov umaknili predlog ministrstva za delo za omejitev dopusta na 35 dni in za ukinitev dodatka na delovno dobo. Pogajanja se nadaljujejo.

Izkoriščani kreativci. K. K., Mladina, 25.1.2013
S 1.1. je vlada poslabšala položaj prekernih delavcev (umetnikov, kulturnikov, novinarjev, prevajalcev, samozaposlenih…) jih dodatno davčno obremenila. Odslej bodo uveljavljali 70% normiranih stroškov družinskih članov ne bodo šteli za davčno olajšavo. Davek se bo povečal večini, ki zasluži manj kot 20.000 evrov. Povečal se bo tudi prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na 24,3%. Doslej ni bilo uspešnih poskusov sindikalnega povezovanja »prekercev«. (Fotografija: Zaskrbljena mlada ženska s portretom Ž. Turka s črticami čez čela, nad njim »20%«.)

Kako je Rončevič povozil konkurenco. A.A., Dnevnik, 19.1.2013
Na razpisu ARRS za mentorje mladih raziskovalcev je novogoriška FUDŠ je dobila denar za tri mentorje (med 160 izbranimi izmed 782 je B. Rončevič, direktor direktorata MIRS), FDV UL eno (A. Ferligoj). Čeprav je minister Turk twittnil, da »izbiro opravi algoritem na podlagi objav in citatov), je FUDŠ dobila pri tem kriteriju manj točk kot FDV. Prevagalo je več točk pri kriteriju pridobivanja sredstev zunaj ARRS. FUDŠ dela za 15 podjetij, tudi za Hit in za podjetja v državni lasti.
(Foto. T. Zajelšnik: Izdelava letaka s portretom B.R. in tekstom GOTOF JE!)

Novi stari direktorji direktoratov. N.R., Dnevnik, 25.1.2013
Vlada je imenovala 9 direktorjev direktoratov na MIZKŠ
www.mizks.gov z mandatno dobo 5 let. To so A. Kofol (predšolska v. in OŠ), J. Šink (srednje in višje šolstvo), A. Vihtelič (investicije), B. Rončevič (visoko šolstvo in znanost), M. Turk (informacijska družba), M. Petek (mediji), D. Pečnik (kulturna dediščina), B. Koželj P. (ustvarjalnost), D. Balent (šport). Direktor javne agencije za knjigo bo A. Novak, Eko sklada M. Ziherel. Imenovali so tudi nove člane sveta NUKa.

Nova kadrovska menjava v ARRS. A.A., Dnevnik, 19.1.2013
Vlada je v UO raziskovalne agencije namesto T. Savška imenovala D. Jelovca, kot predstavnika uporabnikov. Je tudi predavatelj na FUDŠ in FIS.

Glej: www.fuds.si/si/sodelavci/ucitelji; /www.fis.unm.si/si/sodelavci/ucitelji

Zadnje ure vladne koalicije, Virantovi odhajajo. A.B., T.S., Delo, 23.1.2012
Ker predsednik vlade J. Janša po objavi poročila KPK, ki ga, tako kot Z. Jankoviča, sumi možnosti korupcije, ni odstopil, so odhod iz koalicije in odstop napovedali ministri J. Šušteršič, S. Pličanič in predsednik DZ G. Virant. (In tudi stranki SLS in Desus.) Posredovanje stranke NSi ni uspelo, obeta se manjšinska vlada in čez čas predčasne volitve.

Do volitev ali prehodne vlade je še daleč. A.B., T.S., Z.P., M.J., Delo, 26.1.2013
Politična kriza utegne trajati, saj premier J. Janša ni pripravljen odstopiti. Predsednik republike B. Pahor je pozval premiera naj gre po zaupnico v DZ in stranke, naj se dogovorijo o projektih, ki bi jih izpeljali v prihodnjih mesecih, do predčasnih volitev. Ministri, ki napovedujejo odstop bodo še nekaj časa delali, ali pa bodo imenovani oz. pooblaščeni drugi.

Korupcija je največja nevarnost za demokracijo. B.S., Delo, 23.1.2013
Korupcija v ljudeh spodkopava zaupanje v vladavino zakonov, je pred poslanci iz vse Evrope dejal T. Jagland, predsednik Nobelovega odbora in generalni sekretar Sveta Evrope.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Svet_Evrope . Omenil je afero s finsko tovarno orožja, v katero je vmešana Slovenija, kjer je vlada tik pred razpadom zaradi poročila protikorupcijske komisije o premieru in vodji največje opozicijske stranke.
Najboljši način boja proti korupciji je neodvisno sodstvo, svobodni mediji in neodvisni parlamenti, ki morajo gledati pod preste izvršni oblasti. Na našo nesrečo so /…/ postali privlačni za mogočneže vseh vrst, je delal T. Jagland. (Tudi: Dnevnik, 23.1.2013.)

Katastrofalna slika bančnih bilanc. K.S., Dnevnik, 24.1.2013
Slovenske banke so imele novembra 2012 za 307 milijonov evrov čiste izgube, trikrat več kot leto prej. Komitenti so zamujali s plačilom 9,6 milijarde evrov posojil. Za »najslabše« terjatve višini 4,1 milijarde je malo verjetno, da jih bodo dobile nazaj.

Borut Peterlin ni več vodja inštituta za genetiko. M.Z., Delo, 19.1.2013
V ljubljanskem UKC so začasno suspendirali B. Peterlina, ki naj bi bil odgovoren za posredovanje plačljivih genetskih analiz za downov sindrom preko zasebnega podjetja Medgen na Kitajsko.

Semenarna ne sme v stečaj. Plan B za Slovenijo. M.Š., Delo, 18.1.2013
Inštitut za trajnostni razvoj
www.itr.si je v imenu mreže nevladnih organizacij v odprtem pismu opozoril na grozeči stečaj edinega našega semenarskega podjetja. Semenarna je člen v preskrbi s hrano, hrani avtohtone sorte in ohranja biotsko raznovrstnost. Za stečaj inštitut krivi donedavne italijanske lastnike.

Kolesari, ločuj, varčuj in jej ekološko. M.P., B.P., B.T., Delo, 18.1.2013
Evropska komisija izvaja do 15.4. spletno posvetovanje o ekološko pridelani hrani.
http://www.facebook.com/evropska.komisija . V svojih izjavah so v izjavi za Delo trajnostni razvoj podprli tudi A. Fištravec, M. Mulej in J. Potočnik, komisar za okolje.

Za bruce 2063 mest manj kot lani. J.K.-S., Delo, 25.1.2013
Vlada je odobrila visokošolski razpis, v katerem je na voljo za prvi letnik skupaj 25.173 mest, 19.095 za redni in 6078 za izredne. Je pa mest manj kot so sklenile univerze. Na predlog MIZKŠ so jih za 20% zmanjšali na družboslovju in humanistiki.
Največje zmanjšanje je na UL: 532 – na FF za 214 mest, na EF za 170, na FU za 104, na TeoF za 30 in na PF za 14. Tudi na UM je 243 mest manj - na EPF 98 manj mest, na FOV 75, na FF 40, na PF 30. Na UP so za 60 zmanjšali mesta na FM in za 45 na FHŠ. Nekatere fakultete, npr. FDV UL so že same zmanjšale število mest.

Teden dni iskalca zaposlitve. Delo, 18.1.2013
Nadaljevanje zapisov treh brezposelnih diplomantov (UL):
M. Galič, zgodovinarki, bolezen onemogoča iskanje. Zdravje cenimo, ko ga nimamo. Občutek nekoristnosti je neprijeten. Ozdraveti mora, čaka jo veliko obveznosti.
A. Ogorevc, geograf: Opravil je razgovor za vključitev v program Podjetno v svet podjetništva – po skypu. Pridno pošilja prošnje, z Malte.
N. Praznik, gozdar: Kljub podpisu pogodbe o zaposlitvi za določen čas (februarja) pregleduje prosta mesta; poslal je dve prošnji za delo v gozdarstvu. S kolegom se pripravlja na (njegov) projekt, izbran na natečaju združenja menedžerjev.

Teden dni iskalca prve zaposlitve. S.B., Delo, 25.1.2013
Marina G., zgodovinarka, ni dobila odgovora na prošnje. V domačem kraju je pa dobila ponudbo, da volontersko sodeluje pri raziskovanju lokalne zgodovine. Še so ljudje, ki so pripravljeni spodbujati mlade.
Aleš O., geograf, ima službo! Po e-pošti je obvestilo, da je sprejet pri Podjetno v svet podjetništva; pri RRA Gorenjske prične 1.2. Z Malte se zato vrne prej. Verjamem, da je pred menoj uspešna poslovna pot!«
Nejc P., gozdar: Še naprej poteka priprava pogodbe o pripravništvu. Čaka in uživa.

Diplomski izdelki, ki čakajo na potrošnike. M.P., Delo, 23.1.2013
V ljubljanskem KUDu France Prešeren je razstava diplomantov oblikovanja tekstilij in oblačil NTF UL. Lani so na fakulteti dobili pletilnico in povabili študente k raziskovanju delovanja strojev. S študijskimi izmenjavami in projekti v tujini mentorji spodbujajo študente k širjenju prostora delovanja. Študentje svoje izdelke predstavljajo tudi na vsakoletnih modnih revijah.

Študentje so namesto knjig vzeli v roke lopate. N.R., Dnevnik, 18.1.2013
Pri drugi akciji kidanja snega je v Ljubljani sodelovalo 30 prostovoljcev v organizaciji ŠOUL. V Mariboru je kidanje organizirala ŠOUM v sodelovanju s Centrom za pomoč na domu. Pomagali so predvsem upokojencem in bolnim.

Plačali 80.000 evrov odpravnine. A.H., Dnevnik, 21.1.2013
Novo vodstvo ljubljanske študentske organizacije ŠOUL
www.soul-lj.si je sporazumno prekinilo delovno razmerje trem strokovni sodelavcem (R. Solar, Z. Praprotnik, B. Žibret) in jim plačalo visoko odpravnino. Razrešili so tudi večino predstavnikov v Študentski založbi, K6/4, Mladinski hostel, radio Študent, zavod ŠOU šport, Socialni inkubator idr. Naročili so tudi 10 vetrovk z emblemom organizacije, za 5000 evrov.

Novemu direktorju 5220 evrov bruto plače. A.H., 23.1.2013
ŠOUL v razpisu za novega direktorja nudijo okrog 500 evrov nižjo plačo, kot jo je imel njegov predhodnik. R. Solar je dobil 40.000 evrov (neto) odpravnine, njegove pomočnik za finance J. Barletu pa 25.000 evrov in še eno plačo, 2300 evrov neto, namesto odpovednega roka. Mandat ima direktor SOUL 4 leta, študentski poslanci, ministri in predsednik (R. Likovič) pa dve leti.

Več za zabave, manj za socialo in zdravstvo. A.H., Dnevnik, 25.1.2013
V proračunu za 2013 je SOUL predvidel za organizacijo študentskih zabav 100.000 evrov. Za interesne dejavnosti na študijskem področju, kamor sodijo tudi protesti in projekti za pomoč pri študiju so namenili manj kot lani, le 50.000 evrov. Tudi za socialo in zdravstvo so namenili le 60.000 evrov, prav tako za Socialni inkubator – 35.200 evrov. Radio Študent je dobil 12% manj od lanskih 230.000 evrov.

Za študentske zabave več kot 100.000 evrov. A.H., Dnevnik, 24.1.2013
ŠOUL bo v svojem 4,5 milijonskem proračunu za leto 2013 precej denarja namenil masovnim študentskim zabavam. Za Bruca na začetku leta 36.000 evrov, za Majske igre 16.500, za ŠKISove tržnice 12.000, za nov projekt The ŠhOU 58.000 evrov, nacionalni Evrobasket2013 pa bodo podprli s 36.000 evri. ŠOUL dobi od koncesijskih dajatev za študentsko delo 3,5 milijona evrov, od najemanja nepremičnin 231.000…

1000. sestanek Lingvističnega krožka.
M.P., Delo, 19.1.2013
Leta 1953 so ustanovili Lingvistični krožek FF UL. V njem so se srečevali - najprej v NUKu, nato v sedanji FF - ugledni jezikoslovci: S. Škerlj, M. Grošelj, F. Bezlaj, T. Logar, A. Bajec, F. Jakopin, B. Vodušek, B. Urbančič, B. Pogorelc, M. Skubic, J. Toporišič, pa tudi tuji predavatelji. Najprej sta prevladovala zgodovinsko in primerjalno jezikoslovje, nato opisno in strukturalizem, s katerim pa smo zamujali, tako kot z tvorbeno slovnico N. Chomskega, pravi J: Orešnik, predsednik krožka »Krožek izpolnjuje pričakovanja in prinaša koristi« pravi. Ohranil se je zato, ker je bil otok svobodne besede. Nikoli ni zapadel v krizo in »deluje bolje kot FF«, ker predavanja odpadajo, v krožku nikdar, pravi J. Orešnik, ki napoveduje 2000. sestanek čez 50 let.

Idrija – zibelka naravoslovja. Delo, 23.1.2013
V prirodoslovnem muzeju v Ljubljani je razstava idrijske geološke dediščine, biotske raznovrstnosti ter življenjskih zgodb pionirjev evropskega in slovenskega naravoslovja, ki jih je privabljal rudnik živega srebra.

Odkrili bitje, ki je živelo pred 200 milijoni let. S.R.-P., Delo, 17.1.2013
B. Bomfleur (univ. Kansas) je med doktorskim študijem prinesel z Antarktike mikrofosil, ki ga je z O. Moestrup-om (univ. Koebenhaven) prepoznal kot migetalkarja (
Ciliata) Vorticella. Odkritje sta opisala v Proceedings of The National Academy of Sciences (ZDA).

Odkrili največjo znano strukturo v vesolju. S.R.P., Delo, 24.1.2013
Astronomi z univerze v Lancashire so odkrili skupino kvazarjev široko 4 milijarde svetlobnih let. To je 1.600 krat več, kot znaša razdalja od »naše« Rimske ceste do naslednje galaksije Andromede…
Glej:
www.uclan.ac.uk in Monthly Notices of the Royal Astromical Society.

Debate največjih umov. Davos 2013. B.K., Delo, 24.1.2013
Na Svetovnem gospodarskem forumu
www.weforum.org 2500 voditeljev, poslovnežev in ekonomistov, debatira o izzivih gospodarstva in politike. Kako spodbuditi gospodarsko rast, in človeštvo zavarovati pred njenimi tveganji? Kako bo z evrsko krizo, ameriškim dolgom, prihodnostjo Kitajske, energijo, svetovnimi valutami? Kaj če nacionalizmi blokirajo svobodno trgovino, zaščito okolja, mednarodnim sodelovanjem? Bo regulacija mednarodnega finančnega sistema zmanjšalo ali povečalo bančna tveganja?
C. Lagarde, IMF, je napovedala 3,5 % rasti svet. gospodarstva (1,% v razvitih državah). Dodala je, da so mladi drugačni, da množično uporabljajo socialne medije in poudarila solidarnost med generacijami in znotraj njih ter osvoboditev žensk.

Najnovejše o ERC. J.K.S., Delo, 24.1.2013
Evropski raziskovalni svet
www.erc.edu bo udeležence foruma v Davosu seznanil z odkritji s področij zdravljenja raka, molekularne in celične biologije, imunosti, mehanobiologije, antibiotikov in kvantne fizike.
ERC je objavil izid natečaja za nepovratna sredstva priznanim raziskovalcem. Med 302 izbranimi, ki so dobili skupaj 680 milijonov evrov, je tudi D. Mihailovič, IJS. Pred časom je nagrado za mlade raziskovalce dobila N. Žagar.

Grška tragedija nemške ministrice. Sporni doktorat. B.K., Delo, 24.1.2013
Proti ministrici za izboraževanje Spodnje Saške A. Schavan je univerza v Dusseldorfu
www.uni-dusseldorf.de pričela postopek za ugotavljanje plagiatorstva pri disertaciji. Pred 30 leti je na FF zagovarjala disertacijo na temo človekove vesti; za četrtino besedila ni navedla virov. Njen mentor jo zagovarja, češ da so standardi zdaj drugačni. Tako kot v grški tragediji, so samo poraženci; znanost je zdaj videti kot zatočišče goljufov, pravi predsednik Uni-D. V zadnjem času je moralo doktorat vrniti več nemških politikov, med drugim obrambni minister K.T. zu Guttenberg.

21. - 27. januar 2013

Z reformo dela, kljub vladni krizi, naprej. M.B., Delo, 16.1.2013
Minister R. Žerjav je napovedal, da bo vladajoča koalicija kot eno od prioritet uveljavila reformo zakonodaje, ki ureja trg dela. Nadaljevanju pogajanj o še neusklajenih vprašanjih so naklonjeni tudi socialni partnerji (sindikati, delodajalci). Pred krizo, ki grozi, da bo odnesla tudi glavnega vladnega pogajalca ministra A. Vizjaka, je bilo predvideno, da bi reformo sprejeli na februarskem zasedanju Državnega zbora.

Novembra plače nižje kot leto prej. E.R., Delo, 16.1.2014
Povprečna neto plača je bila novembra 1035 evrov, za 1,8% nižja od tiste leto prej, poroča SURS
www.stat.si .

Rončevič pod lupo KPK in policije. R.I., B.P., M.R., Dnevnik, 17.1.2013
Minister Ž. Turk je umaknil predlog vladi za imenovanje B. Rončeviča na mesto generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo MIZKŠ. Ni mu dostavil dokazil o umiku ustanoviteljskega deleža v zasebnem inštitutu INTEA. Inštitut je bil ustanovljen v času prve Janševe vlade, kasneje je ustanovil novogoriško FUDŠ in fakulteto za medije FAME v Lj., na obeh pa je Rončevič predavatelj. Zaradi sumov konflikta interesov in razdeljevanja denarja v razpisih na podlagi povezav ga zdaj preiskuje novomeška policija in protikorupcijska komisija. Vpleteni so še J. Povh (FIŠ), M. Makarovič in M. Tomšič (FUDŠ) ter Nada Damij (FIŠ), članica komisije, ki je odločala v razpisih. O tem je večkrat pisal Dnevnik. Fotografija T.Z.: Izdelava letaka s sliko Rončeviča in napisom GOTOF JE!.
(Glej tudi
http://www.finance.si/199701/Prvi-korak-k-novome%C5%A1ki-univerzi in http://supervizor.kpk-rs.si/podj/59204869 , B.M. )

Nelegitimni pritisk na protestnike. A.A., P.L., Dnevnik, 11.1.2013
Zaradi sklenitve »živega obroča« študentov je policija za 500 evrov oglobila UL, po 250 evrov pa bosta plačala rektor S. Pejovnik in glavna tajnica UL (A. Kert). Rektorju se zdi globa formalno korektna, saj je veriga nastala spontano, kljub pozivom glavne tajnice in policije se prej študenti niso razšli, zato sta kot organizatorja objektivno odgovorna. »Rektor je na svoje študente ponosen, ker so protestirali vzorno in dostojno in bo enako ponosno globo tudi plačal.«
G. Meško, dekan FVV UM pravi, da je šlo za prekršek brez posledic, politično pa ni moder tak odziv policije. V. Gorenak, notranji minister je že proteste v Mariboru označil za nelegalne. Zgražal se je, ko je tožilstvo za tri ljubljanske protestnike ni zahtevalo pripora. Na naslednjih protestih so se pojavili domnevno plačani protestniki. Zdaj je policija obtožila prekrška M: Hanžka, vojne veterane, Sviz in U. Lubeja, češ da so organizirali vseslovensko vstajo 11.1.

Irwin v Estoniji. Kul, Dnevnik, 16.1.2013
Navdih za soočenje z aktualnimi vprašanji (estonske) družbe je razstava (slovenske) umetniške skupine v Talinu. Pod naslovom
Konstrukcija konteksta so predstavljene instalacije in dogodki skupine Irwin: Kapital; NSK Ambasada Moskva; Črni kvadrat na Rdečem trgu; East Art map; NSK Država v času in NSK garda. (NSK: Neue Slowenische Kunst.) Sovpadla je z razpravami, »ki so izhajale iz protesta proti nepreglednemu financiranju političnih strank, so se kopičile in pripeljale do precejšnjega aktiviranja civilne družbe. Zaznavamo lahko, da je pri državljanih prišlo do jasne spremembe stališč in do pripravljenosti za aktivno sodelovanje pri oblikovanju družbe in države«, pravi kustosinja Ellu Maar. V Estoniji je dvakrat odmevno nastopala tudi skupina Laibach.

Velikan na spletu, pešajoči palček v tisku. M.G., Delo, 16.1.2012
www.Guardian.co.uk je najbolj obiskana časopisna stran. Pada pa naklada tiskani izdaji tega britanskega časopisa, ki razvija preiskovalno in družbeno angažirano novinarstvo. Tudi pri drugih uglednih časopisih spletna izdaja izpodriva tiskano. Pri New York Timesu www.nytimes.co so leta 2011 prešli na plačljiv dostop, s čimer pokrivajo izgubo tiskanja.
(Spletne izdaje imajo tudi naši časopisi:
www.delo.si , www.dnevnik.si , www.vecer.si in revije www.mladina.si , www.reporter.si, idr. B.M.)

Stavka in protesti. Mladina, 11.1.2013
Na dan splošne stavke javnega sektorja 23.1. bodo tudi shodi v večih mestih.
Sindikati zahtevajo, da se vlada začne pogajati, da drži besedo glede že dogovorjenih stavkovnih sporazumov in nasprotujejo dodatnemu zmanjšanju mase plač, poleg že dogovorjenega za 2013. J. Posedi, koordinator stavkovnih odborov je napovedal nadaljevanje stavkovnih aktivnosti tudi po stavki, če jo bo vlada ignorirala.

Priprave na splošno stavko so v sklepni fazi. M.B., Dnevnik, 15.1.2013
V sindikatih javnega sektorja (Sviz, VIR, na univerzah, cariniki, del policistov...) so izglasovali splošno stavko 23.1. M. Marinčič, VSS: »Stavko so člani sindikata na univerzah v Lj., Ma. in na Primorskem izglasovali z zelo visoko udeležbo in skoraj brez glasu proti. Napoved stavke je bil uradno posredovana vladi, pristojnim ministrstvom in rektorjem«.
Stavkajoči se bodo v sredo zbrali na delovnih mestih, udeležili se bodo tudi protestnih pohodov v središčih mest. »Ključna zahteva je, da vlada ne bo zmanjšala števila javnih uslužbencev«, piše pod fotografijo stavkajočih (učiteljic) lani na Gregorčičevi, z gesli:
UČITELJI V ODPUSTU, TAJKUNI NA DOPUSTI!; JANŠA, 3 LETA SI MINIRAL, ZDAJ BI RAD GRADOVE NA SVOJIH RUŠEVINAH ZIDAL; KUPIM ŠOLO; NE ZAHTEVAMO POTICE, HOČEMO KRUH ZA POŠTENO DELO; VLADA : LJUDSTVO.

Decembra že 118.000 registriranih brezposelnih. M.J., Delo, 12.1.2012
Urad za makroekonomske odnose in razvoj poroča o zaostrovanju na trgu dela konec leta. Napoveduje naraščanje števila ljudi brez služb, nad 120.000. BDP se bo znižal za 1,5%.

Anketa Dela. 14.1.2013
Delo Stik je 10.1. končal vsakomesečno telefonsko anketo. Na vprašanje, katero od strank bi volili, če bi bile jutri volitve, jih je od 702 odgovorilo: 26,6% ne vem, nobene od teh; 18% volitev se ne bi udeležil; 17,1% SD, 11,7 % SDS;7,7% PS, 6,9% SLS, 3,9%; 3,9% NSi; po 3,2% DL in Desus. Delo parlamenta in vlade večina ocenjuje negativno.
Najbolj priljubljeni politiki (ta mesec) so: B. Pahor, R. Žerjav, G. Virant, J. Potočnik, najmanj pa S. Pličanič, J. Janša in Z. Janković.

Janša in Virant sta izmenjala ultimate, Jankovič se je zamrznil.T.P.Dnevnik,14.1.2013
Predsednik vlade je pozval koalicijske stranke naj sporočijo, ali so še v vladi; Virantova DL je pozvala J. Janšo, da v 10 dneh odstopi, ali predlaga glasovanje o zaupnici, sicer bo zapustila koalicijo. SLS in Desus sta bližje DL, NSi pa premieru.
Predsednik stranke PS Z. Jankovič je »zamrznil« predsedništvo, ostaja pa ljubljanski župan. Opozicijska SD predlaga predčasne volitve.

Kadrovanje na ARRS. Glavno, da smo usklajeni. Kdo je Blaž Rodič?
A.A., Dnevnik, 15.1.2013
Predsednika Upravnega odbora agencije za raziskovanje ARRS P. Venturinija (Helios) je nepričakovano zamenjal B. Rodič, prodekan FUDŠ, tudi sodelavec F. za medije in F. za organizacijske študije, ter od decembra v.d. direktorja Univerzitetnega in raziskovalnega središča NM. P. Venturini je po razrešitvi odstopil tudi z mesta člana UL, zaradi nestrinjanja z načinom odločanja v UO. Menil je namreč, da morajo upoštevati Resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji (2012).
Najostrejša kritika resolucije sta B. Rončevič (MIZKŠ, FIŠ, FUDŠ, član UO ARRS, in UO UL) in M. Makarovič (dekan FUDŠ). J. Šušteršič, minister, nekdaj prof. FM UP je lani pozval, da bi jo dali v predal, ker so ključne rešitve »dvomljive do samostojnih zavodov«…

Vlada pred odhodom zaposluje. M.R., Dnevnik, 16.1.2013
MIZKŠ je predlagalo vladi, da bi 11 sedanjih v.d. direktorjev imenovali za naslednjih pet let za »uradnike po položaju«, ki jim za ta čas pripada delovno mesto. Med njimi so tudi B. Rončevič (visoko šolstvo in znanost), M. Petek (mediji), D. Balent (šport) in J. Dežman (državni arhiv).

Bodo Kanglerju odvzeli diplomo? T.K., Dnevnik, 16.1.2013
Komisija ki na
www.fakuteta.doba.si preiskuje sum plagiata diplome nekdanjega župana Maribora F. Kanglerja je med drugim ugotovila, da je leta 2008 ustreznost naloge ocenjeval njegov politični kolega Božo Grafenauer. Kangler je diplomo sestavil iz delov objavljenih člankov njegovih znancev, je dokazal Dnevnik.

Pogovori in literarni večeri. Delo, 15.1.2013
V ljubljanskem CD se je 17.1. začela serija predavanj
Deček-Mladenič-Mož-Starec pedagoga, pesnika, pisatelja, esejista, prevajalca in politika A. Capudra, ki je prevedel Božansko komedijo in dela T. de Chardina.
V Trubarjevi hiši literature je bilo 16.1. predavanje o
Mariji Magdaleni v Provansi pri Valvasorju, s tematiko siciljanskih večerov, svete krvi in svetega grala. Predaval bo Božidar Debenjak (filozof, prevajalec), tudi o dobrem poznavalcu Biblije E. Francisiju, sodelavcu Valvasorja.

Slavoj Žižek Superstar. Pa še to, Delo, 14.1.2013
Londonska Kraljeva opera je objavila razpis za 4 nove opere, katerih vsebino bi navdihnil filozof S. Žižek. Uredništvo še te rubrike predlaga sceno iz S.življenja: Sredi '70 zaloti mladega udbovca, da nadzira cimra D. Štrajna. Ž. ga začne zasliševati in ta zaradi vsega hudega pobegne. »Vsaka avtoritarna oblast se najbolj boji dneva, ko je sama zaslišana.«

V Svizu grozijo z »valečim se« pritiskom. M.B., D.K., Delo, 8.1.2013
Sindikati javnega sektorja se izrekajo o splošni stavki 23.1. 2013.
Ključne zahteve so:
- vlada naj sindikate prizna za enakovredne socialne partnerje;
- dodatno naj ne zmanjša mase plač za 2013 in 2014;
- odstopi naj od zmanjševanja števila zaposlenih, ki presega 1% na leto;
- odpravi naj kršitev zakonodaje in spoštuje stavkovne sporazume s sindikati;
- utrditev socialne države in ohranitev kakovosti javnih storitev, tudi RTV.
Sviz na
http://www.sviz.si/novice/index.php napoveduje, da bodo tudi po 23.1. »pritisk na vlado vzdrževali« in »bodo na določen dan stavkali le posamezni deli javnega sektorja«.

Stavko bodo občutili tudi državljani. N.K., M.K., Dnevnik, 10.1.2013
Sodelovanje v splošni stavki 23.1. so napovedali v predšolski vzgoji, osnovni in srednjih šolah ter v visokem izobraževanju, v zdravstvenih domovih, bolnišnicah (razen zdravnikov v Fidesu), socialnovarstvenih ustanovah, državni upravi, carini, del policistov, gasilci, občinski redarji, pazniki v zaporih, javni RTV uslužbenci. Zaprti bodo vrtci, knjižnice, muzeji, policisti bodo prekrškarje le opozarjali. V 9 mestih bodo ob 12,05 protesti zaposlenih v javnem sektorju. (Na fotografiji učitelji-ce na lanskem protestu z gesli:
VZGOJITELJI SMO VAS VZGAJALI, LE KJE SMO SE …; NAJVIŠJE …ICNE ZAHTEVE ZA NAJNIŽJE PLAČILO!

Vlada ne popušča, sindikati še bliže stavki. M.B., K.V.-F., Delo, 11.1.2013
Minister S. Pličanič je zavrnil pogajanja o plačni masi javnih uslužbencev, propadli so tudi pogovori o ukrepih v visokem šolstvu. M. Marinčič, VSS, pravi, da so za temi ukrepi »ljudje s konkretnimi pridobitniškimi nameni« in da sistematično privatizira visoko šolstvo.
(Fotografija: Študenti pred ministrstvom za delo, s transparenti:
VEŠ VIZJAK SVOJ DOLG; 210.000 E=1600 ŠTIPENDIJ;
V KATEREM ŽEPU JE MOJA ŠTIPENDIJA? ŽIGA /…/.

Tudi Štrukljevi pišejo tuji javnosti. A.B., Delo, 8.1.2013
Po kulturnikih (
http://www.mladina.si/119496/slovenci-zahtevajo-korenite-spremembe ) je tudi sindikat SVIZ evropske institucije in medije obvestil o stanju v šolstvu in vladnih ukrepih http://www.sviz.si/novice/index.php?IDnovica=917 .

Tudi veleposlanik ZDA na protestih. A.B., Dnevnik, 9.1.2013
J. A. Mussomeli (60) je naklonjen protestom, ker je kot najstnik doživljal upor (mladine) v ZDA proti vietnamski vojni.
http://en.wikipedia.org/wiki/Protests_against_the_Vietnam_War
V Ljubljani jih je 21.12 šel pogledat s šalom čez obraz. Pravi, da je sporočilo nejasno, manjka enotnega glasu. Leve skupine , npr. pisatelji in mediji skušajo »umetno oživiti nekaj, kar morda zamira«, desni jih demonizirajo kot manipulacijo stricev iz ozadja. Ne vidi prave prihodnosti protestov.

Zombiji z ulice imajo obraz in jasen cilj. D.F.L., Nedeljski, 9.1.2013
Zimski protesti v slovenskih mestih so bili organizirani s pomočjo facebooka. Nastale so skupine, kot so Kričač, Čuvar, Vseslovenska vstaja, J.J. naj odstopi kor premier RS. V pripravi demonstracij 11.1.2013 so se združile v odboru Vseslovenske ljudske vstaje. Nastaja manifest z jasnimi zahtevami, npr.: odstop politične elite; večji vpliv volivcev na sestavo DZ; možnost odpoklica poslanca in župana; reforma sodstva; zakon o zaplembi nedokazano pridobljenega premoženja; upravljavci javnega premoženja naj dokažejo izvor svojega; banke naj nosijo posledice tveganih naložb; komisija za spremembo ustave po konstituiranju novega parlamenta; nova ustava naj se piše s sodelovanjem državljanov.

Peta mariborska vstaja glasna, toda mirna. M.R., R.G., Delo, 8.1.2013
»Pometimo jih vun!« je bilo geslo 2000 Mariborčanov, ki so se zbrali pred občino. Nosili so metle in fotografije nekaterih mestnih svetnikov (»Gotovi so!«) in vpili »Lopovi!«. Zahtevali so odstop mestnega sveta. Policisti so pridržali dva.

Izjava Društva slovenskih pisateljev v podporo protestov. V. T., Dnevnik, 8.1.2012
DSP je 12.12.2012 na občnem zboru »v imenu svobode, enakosti in socialne pravičnosti« zahtevalo: v 30 dneh odstop vlade; prehodno vlado narodne enotnosti; predčasne volitve; neodvisno odločanje parlamenta; protest je »glas ponižanih in razžaljenih«, ki so jim bila »odvzeta z delom zaslužena sredstva za življenje« in dostojanstvo, njihovo in njihovih otrok in vnukov.

Razstava o Petru Božiču. M.P., Dnevnik, 11.1.2013
V NUKu so odprli razstavo »Peter«, o pisatelju, dramatiku, kulturniku, politiku, uredniku, mentorju, boemu, vizionarju, uporniku, aktivistu in prepoznavnem ljubljanskemu obrazu (in postavi, op. B. M.). (1936-2009). Preživel je vojno v Vroclavu in Dresdnu, zato po njej, star 12 let, »nisem verjel besedice več. Iz moje predstave sta izginila BOG in človek!« Predstavnik močne povojne intelektualne generacije, v času evropskega modernizma in eksistencializma. Pisal je drame absurda, groteske, psihološko prozo. Pri ustvarjanju ga je vodilo življenje, ne karierni cilji ali vzvišena kultura, pisal je zaradi stiske, potrebe.
NUK zbira zapuščino, pričevanja o P.B. Precej fotografij hrani Slovenski gledališki muzej.

Najmočnejša politika ne vesta, od kod jima denar. K.Š., Z.P., S.B., Delo, 9.1.2013
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v poročilu o sumih korupcije pri politikih ugotavlja, da J. Janša, predsednik vlade in Z. Jankovič, predsednik stranke PS in župan Lj. Nista znala komisiji pojasniti vira za del premoženja (pri J.J. 210.000, pri Z.J. 2.400.000 evrov). G. Virant iz koalicijske DL je zahteval odstop obeh, o tem govorijo tudi predstavniki SLS in Desus. Začela se je vladna kriza, ki lahko pripelje do padca vlade in predčasnih volitev. (Na fotografiji s protestov pred parlamentom v Lj. so plakati s karikaturami obeh.)

Slovenija vse bliže padcu vlade. A.B., Z.P., T.S., Nedelo, 13.1.2013
PO objavi poročila protikorupcijske komisije (KPK) je vladna stranka DL pozvala premiera J. Janšo k odstopu. Z. Jankovič je napovedal, da se bo za nekaj časa umaknil iz vodstva stranke PS in iz državne politike. Nekateri iščejo novega mandatarja, morda tehnične vlade. (Npr. mednarodni gospodarstvenik P. Kraljič, minister A. Vizjak, pravnik M. Cerar.)

Dovolj je! Zaradi prisilnega odhoda novinarja na Delu zavrelo. N.R., Delo, 10.1.2013
Novinar Dejan Karba je preverjal govorice o tragediji v družini J. Janše, zato ga je predsednica uprave M. Zevnik prisilila, da je podpisal odpoved. Uredniški kolegij Dela protestira proti temu, saj je novinar le opravljal svoje delo in ugotovil, da govorice niso resnične. Takšnega odnosa do novinarjev si doslej niso privoščili niti najmočnejši ljudje v državi. Za kolegij je D. Karba še vedno novinar Dela.

Študentska prehrana. Povprečen obrok dražji za pol evra. Ž.R., Dnevnik, 9.1.2013
Subvencija za študentski obrok letos ostaja enaka, a so ponudniki izkoristili možnost podražitve. V zadnjih dveh letih se je obrok podražil za 40 centov, na povprečno 5,5 evra; zanj študent doplača povprečno 3 evre.

»Štipendije, malice, šolanje za vse!«, Ž.R., Dnevnik, 9.1.2013
Na Kongresnem trgu v Lj. je 8.1. nekaj deset protestnikov izrazilo nestrinjanje z varčevanjem v javnem šolstvu, z ukinjanjem vpisnih mest na univerzah in gimnazijah. (Udeležbo na shodu pod geslom »Vstaja znanja« jih je po Facebooku napovedalo 900.) Enotni so bili, da krize niso povzročili dijaki in študenti, temveč politiki, bančniki in tajkuni, ki bodo morali odgovarjati. Vzklikali so: »Ne bomo plačali vaše krize«, »Vstajniške socialne delavke« (fotografija). A. Kurnik (FDV UL) je dejal, da brez radikalnih političnih sprememb ne bo prenehalo plenjenje javnega dobra in uničevanje javnega šolstva. B. Jezernik Ovca (študentka FF UL): »Razmere na naši fakulteti niso zavidljive, saj se soočamo z veliko prostorsko stisko, zaradi krčenja programov pa trpi kakovost študija. Razmišlja o zaposlitvi v tujini, a upa tudi, da bodo s protesti dosegli spremembe.
Nato so šli pred ustanove »ki nam jemljejo pravico do vsem dostopnega kakovostnega šolanja«, kot so dejali v skupini Vstajniška republika. »Gotovi ste, lopovi« so vzklikali pred ministrstvom za delo in shod sklenili pred MIZKŠ.

Odgovorni naj prevzamejo posledice. N.G., Dnevnik, 11.1.2013
Pred ministrstvom za delo so 10.1. protestirali Zoisovi štipendisti. Opozorili so na nižje štipendije, težave s potrdili o začasnem prebivališču itd. Podprli so jih v ŠOS in Sviz.
Zveza ŠKIS bo nadaljevala zbiranje podpisov za pritožbo štipendistov na Urad varuha človekovih pravic.

Druga slovenska vseljudska vstaja. A.H., B.P., Dnevnik, 12.1.2013
Na protestih se je 11.1. zbralo več kot 10.000 ljudi. (»Organizatorjev«, so zapisali v enem od naslovov v Dnevniku, z aluzijo na prizadevanja notranjega ministrstva., B.M.) V Kopru jih je bilo 200, v Kranju 50, na Ptuju nekaj deset. V Ljubljani se je množica najprej zbrala na Kongresnem trgu, nato pa na Trgu republike. (Delo: 8000, B.M.) Kordon policije pred DZ, nekateri z rdečimi vrtnicami, ni imel veliko dela. »Lopovi, lopovi…! Minuta Molka. »Gotovi ste, spokajte! Naj živi demokratična pravična in solidarna država!« Pesem tržaškega partizanskega zbora P.T. Transparenti: NAREDIMO SI TO DEŽELO SPET NAŠO; NAŠO PRIHODNOST SI BOMO VZELI NAZAJ; JANŠA, NISI RAZUMEL SPOROČILA ROŠKE; GOSPODJE, RAJE SI UMIJTE UŠESA, KOT DA NAM PERETE PAMET; EN PRORAČUN JE PRAZEN – NE GREMO ŠE NARAZEN. VLADA MORA PASTI. Slike J.J., Z. Jankoviča, (FERIK JE) saj je poročilo PKP podžgalo vstajo - in E. Petriča, US. Pa tudi: KLEMENČIČ CAR, namreč predsednik KPK.
J. Pirjevec, zgodovinar, je govoril v imenu Odbora za pravično in solidarno družbo: »Potrebna je nova OF. Naša dežela se utaplja v močvari korupcije /…/ Odločeni smo, da se bomo temu uprli /…/ Naš glavni cilj je, da aktualna vlada odstopi.«

Razpisa za vpis v študijske programe niso popravljali. P.M., Dnevnik, 8.1.2013
Minister Ž. Turk je pojasnil, da univerzam, ki so na zahtevanih področjih vpisna mesta omejile že same, tega ne bo treba naknadno. 20% zmanjševanje mest na humanistiki, družboslovju in umetnosti je samo okvir, v katerem so moćni dogovori znotraj posameznih članic univerz. Navodilo o zmanjšanju mest je MIZKŠ poslalo vsem visokošolskim zavodom, torej tudi zasebnim, ne le javnim univerzam.
Na UP sprejetega razpisa ne bodo popravljali, naj ga vlada, »se bo vsaj vedelo, kdo to počne«. Podobno pravijo na UL in UM. Z UM so septembra poslali ministrstvu dveletni plan vpisov in v odgovoru ni bio nobenih navodil, pač pa so prišla konec decembra.

Denar za doktorate tudi v letu 2014. M.K., Žurnal24, 12.1.2013
Sofinanciranje šolnin za doktorski študij je dozdaj omogočala t.i. inovativna shema. (Razpis za generacijo 2012 še ni objavljen). Na MIZKŠ
www.mizks.gov.si pravijo, da v 2013 iz tega (evropskega) vira ne bo mogoč. »Od leta 2014 pa bo financiranje doktorskega študija predvidoma v okviru nove finančne perspektive« EU.

Komercializacija šolstva. Nr, Dnevnik, 9.1.2013 Glej:tudi http://blockadedocumentary.net Dokumentarni film Blokada (Kinodvor, Lj.) nudi edinstven pogled v največje študentske demonstracije na Hrvaškem v zadnjih 40 letih. Režiser Igor Brezinović: »vso stvar doživljam kot pomemben del svojega življenja, aktiviste s faksa (FF Sveuč. Zagreb) pa kot svoje soborce.« To je »avtorski in selektivni prikaz tega, kar se je dogajalo leta 2009.« Pogovor o za nas aktualnem problemu komercializacije visokega šolstva z ustvarjalci filma je moderiral N. Nikčević, sodelovali so še Hrvoje Jurič, FF UZg, Miha Novak, absolvent FF UL in M. Marinčič, FF UL Visokošolski sindikat Slovenije.

Izgradnja objekata u krugu kampusa Sarajevskog univerziteta.
J.M. Oslobođenje, 10.1.2012
www.oslobodjenje.ba
Na prostoru bivše vojašnice (M. Tita) načrtuje US
www.unsa.ba objekte za fakultete in knjižnico. Upa na deblokado sredstev, zbranih od vplačane rente za zemljišče, kjer so zgradili ambasado ZDA; knjižnico bo financirala Saudova Arabija. Glej tudi http://bs.wikipedia.org/wiki/Spisak_univerziteta_u_Bosni_i_Hercegovini

Punk poskočnice na ostankih Jugoslavije. Z. Matoz, Delo, 8.1.2012
Ob(letnici) underground festivala No Border Jam (*1992) je mariborski Subkulturni azil namenil sedmo kompilacija posnetkov alternativcev iz držav, zraslih na pogorišču SFRJ. Nekaj skladb in skupin:
Ne me jebat (Svinjske tačke); VIP (Dža in Bu), Dvigni glavo (Buldogi); Po asfaltu in betonu (D. Avdić); Next to you (The Detonators); Kokainka (Zbogom Brus Li); Just One Day (No Limits); Vampirella (Grandpa Cadys); Kolku nazad možeš da se vratiš (XAXAXA); Mladina (Zašenki) in LOL generacija (Abergaz).
Druge domaće skupine s teh festivalov: KUD Idijoti; Hoću? Neću!; Goblini; CZD; Pridigarji; Strelnikoff; Demolition Group; Dicky B. Hardy; 2227; Elvis Jacson; Scuffy Dogs.

Pogumno kljubovanje duhu časa. U.T., Dnevnik, 11.1.2013
Izšla je zgoščenka pevskega zbora Kombinat s pesmimi:
Če zapojemo veselo, Hej brigade, Bilećanka, Jutri gremo v napad, Nabrusimo kose, Katjuša, Sestre, le k soncu svobodi, Bella ciao, Bandiera rossa, No pasaran, Power to the people, Einheitsfrontleid. Prva je Pesem upora, ki so jo v posvojili naši protestniki zadnja pa Internacionala.
»Naš čas golta človeško dušo, na oltar postavlja uspeh, tekmovalnost in videz. Ni mu mar za človekove pravice, čeprav si jih za alibi marsikdaj sposodi«, so zapisale.

Navdihujoča dediščina prvih mislecev. J.G. Delo, 10.10.2012
Pri Študentski založbi so izšli Fragmenti predsokratikov (Tales, Anaksimander, Anaksimen, Ksenofan, Pitagora, Heraklit., Demokrit…) v grščini slovenščini. Prevod zbirke besedil, ki jo je 1903 izdal H. Diels je vodil G. Kocijančič, sodelovali so D. Benko, Ž. Borak, J. Ciglenički, I.J. Fridl, M. Horvat, D. Movrin, B. Vezjak, S. Weiss in F. Zore.

Izmenjava idej za boljši svet. U. Tarman, Dnevnik, 8.1.2013
V kavarni Daktari v Lj. je cel dan tekla razprava o kulturi pod vodstvom Lare Jankovič. Ta je pozvala umetnike, naj se bolj angažirajo in zahtevajo nazaj kulturno ministrstvo, saj sedanje nima časa zanjo. Saša Lendero je zapela pesem Diham za Slovenijo in opozorila na temnejše odtenke domoljubja ter na nestrpnost v zadnjih letih. M. Hanžek , TRS, se je zavzel za ničelno toleranco do nje in opozoril na strah pred javnim izpostavljanjem; ni ga bilo strah v '70 letih, ko je pristal v zaporu. D. Plut (FF UL) je razmišljal o tem, da prihaja »obdobje potrpežljivega protestništva. »Dokler se nas na Kongresnem trgu ne bo zbralo 100.000 ne bo nič.« Politiki se za zdaj še naslajajo. Slovenci samozavest črpamo iz kulture iz potenciala za prehransko samooskrbo, vodnih virov in lesne biomase.

Danes najinovacija, jutri njeno trženje. J. K.-S., Delo, 7.1.2013
Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI,
www.lui.si) je v štirih letih pomagal ustvariti 350 delovnih mest. Z vlaganjem investitorjev (12 milijonov) in države (pol milijona) je nastalo je nekaj uspešnih podjetij. MESI d.o.o. je npr. leta 2010 osvojil rektorjevo nagrado za najinovacijo. Čeprav je LUI povezan z UL, po sedanji razporeditvi ministrstev spada v gospodarskega. To jim lani ni dalo denarja. Za letos obljubljajo; več razumevanja imajo za tehnološke parke kot za univerzitetne inkubatorje. L. Honzak, direktorica, pravi, da varčujejo, zmanjšujejo programe,. imajo samo tri zaposlene.

Teden iskalca prve zaposlitve. (nadaljevanje), Delo, 11.1.2013
Marina G., zgodovinarka ni bila uspešna pri iskanju službe. Nesmiselno se ji zdi brezglavo pošiljanje prošenj oz. ponudb. Dogovarja se za nekatere projekte, hodi na tečaj znakovnega jezika (kretice, B.M..), kar ji bo koristilo, ko bo kot prostovoljka izpeljala dogodek z gluhimi.
Aleš
O., geograf se bo kmalu vrnil s prakse na Kreti. Ve, da je ta čas lahko depresiven, zato je poslal štiri prošnje za delo, eno za Pariz. Ni bil izbran v pospeševalnik idej ITIME+. Upa na uspeh v projektu Podjetno v svet podjetništva. Postavlja novo spletno stran.
Nejc
P., gozdar je izpolnjeval obrazce za (odobreno) subvencijo za zaposlitev; zanj je to precej nova stvar, v sklenitev pogodbe so vključeni štiri strani. Upa, da bo februarja delal.

Evropski raziskovalni svet podpira tudi sinergijske projekte. J.K.-S., Delo, 10.1.2012
ERC
www.erc.europa.eu je nastal leta 2007 v okviru 7. okvirnega programa EU in razpolaga letos z 1,7 milijarde evrov. Lani je finančno podprl 536 izbranih raziskovalcev na začetku kariere. Konec leta je podelil še t.i. sinergijske štipendije za 11 »nenavadnih« projektov tistih raziskovalcev, ki so združili svoje moči. Vsak projekt je dobil 11,5 milijona evrov za največ 6 let. Sedanja predsednica ERC H. Nowotny se bo v 2014 umaknila in v komisiji za izbiro naslednice/naslednika je tudi J. Lenarčič IJS.

14. - 20. januar 2013

Na stavko se pripravlja ves javni sektor. M.B., Delo, 5.1.2013
Splošna stavka javnega sektorja bo 23. januarja in sicer v vseh dejavnostih, pravi J. Posedi, vodja KO sindikatov. Ustavil se bo pomemben del javnih storitev, s tem tudi države. Ključni razlog je proračun 2013, z zmanjšanjem mase plač in odpuščanjem. Sindikati to razumejo kot napad na javni sektor, socialno državo. B. Štukelj KSJS pravi, da se vlada z sindikati o položaju javnih uslužbencev ne pogaja več, čeprav jo pozivajo k njim. Napoveduje »stavkovno gibanje« po 23.1.
Minister za javno upravo S. Pličanič pravi, da proučujejo zahteve, a da denarja ni.

Predsednik NSDLU pisal o stavki rektorju UL, dekanom in tajnikom. 10.1.2013
V imenu Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze je T. Sajovic pisal vodilnim na UL o težavnem položaju univerz, v katerem so se znašle zaradi drastičnih varčevalnih ukrepov sedanje vlade. Prosil jih je za pomoč pri splošni stavki javnega sektorja 23. januarja. Obvestil jih je
stavkovnih zahtevah:
1. Vlada naj sindikate prizna za enakovredne socialne partnerje.
2. Dodatno naj ne zmanjša mase plač za leti 2013 in 2014.
3. Vlada naj odstopi od zmanjševanja števila zaposlenih, ki presega 1 % na leto.
4. Odpravi naj kršitev zakonodaje in spoštuje stavkovne sporazume s sindikati.
5. Utrditev socialne države in ohranitev kakovosti javnih storitev, tudi RTV.
(Pismo in druge informacije o stavki preberite v rubriki Stavka 2013., B.M.)

V nove letu tudi novo vodstvo računskega sodišča. B.P., Dnevnik, 2.1.2013
V letu 2013 se izteče mandat varuhinji človekovih pravic (Z. Čebašek T.), predsedniku računskega sodišča (I. Šoltes), predsedniku ustavnega sodišča (E. Petrič) in generalnemu guvernerju Banke Slovenija (M. Kranjec). Predsednik RS B. Pahor, ki bo predlagal Državnemu zboru v izvolitev (nove) vodilne navedenih organov (razen US) je začel posvetovanja s poslanskimi skupinami.

Slovenijo čakata finančno težki leti. B.H., Dnevnik, 2.1.2013
Za odplačevanje 3,7 milijard evrov dolga bo potrebno v 2013 skoraj 730 milijonov, v naslednjem letu pa 650 milijonov. Poleg tega bo država morala vložiti še 4 milijarde v sanacijo bank, ocenjujejo na ministrstvu za finance. Tam tudi pravijo, da so se finančni pritiski po sprejemu pokojninske zakonodaje in zakonov o slabi banki in holdingu ter odstop od referenduma o proračunu zmanjšali.
Umar napoveduje za prihodnje leto 1,4% padec BDP, kar skupaj z nesaniranimi bankami otežuje zniževanje proračunskega primanjkljaja.

Obetaven začetek leta. M. B., Dnevnik, 4.1.2013
Ekonomski kazalci se vse bolj stabilizirajo in že kažejo znamenja okrevanja največjih svetovnih gospodarstev, ocenjuje M. Baša. Leto 2012 je bilo glede donosnosti na borzah zelo uspešno, kar pomeni, da vlagatelji verjamejo, da so ukrepi držav za izhod iz krize pravi ter da je svetovno gospodarstvo že v fazi okrevanja.
Lani je ameriški indeks S&P 500 zrasel za 11,4%, evropski SPEURO 225 za 13,8% in slovenski SBITOP za 7,8%. Po novem letu so delnice na svetovnih borzah poskočile.

Rektorja Pejovnik in Rebolj: Minister izigrava voljo poslancev. R.I., Dnevnik, 2.1.2013
Glej tudi:
http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=8040 , 2.1.2013.
Po izjavi Ž. Turka, da bo dodatnih 16 milijonov v proračunu namenili za preprečevanje bega možganov, za mlade raziskovalce sta ga rektorja UL in UM v novem pismu znova vprašala, ali bo upošteval sklep DZ v katerem piše, da bodo s tem denarjem »zagotovili izvajanje visokošolskega izobraževanja v l. 2013 ter izvedbo programov 1. in 2. st. v zakonskih okvirih.« Zahteva ministrstva za krčenje vpisa pa ju spominja na čase usmerjenega izobraževanja. Svetujeta ministru, naj omeji koncesije zasebnim fakultetam na področjih, na katera je po njegovem mnenju vpis prevelik. Menita, da so koncesije razumne le takrat, ko javne univerze določenih storitev ne izvajajo, ali pa ne dovolj kakovostno. Pišeta tudi, da je aprila 2012 rektorska konferenca opozarjala, da univerze zapuščajo mlajši sodelavci, pa se minister ni odzval in tudi ni zahteval sredstev za to v osnutku proračuna.

Rončevič izbran za mentorja. T.K., Delo, 3.1.2013
V.d. direktorja direktorata za visoko šolstvo MIZKŠ
Borut Rončevič, predavatelj na zasebni FUDŠ bo mentor mladim raziskovalcem. (Opomba: B. Rončevič je bil kot mentor za MR na FUDŠ predviden že l. 2010; bil je mentor večih diplomantov in magistrov. Glej: http://www.fuds.si/media/objave/MR/Obvestilo_o_razpisu_za_mlade_raziskovalce.pdf
http://www.fuds.si/si/studij/dela/seznam http://www.siol.net/priloge/kolumne/borut_roncevic.aspx B.M.)

Drevenšek dobil daleč najmanj glasov. T.T. Dnevnik, 5.1.2013
V postopku dekanskih volitev na FHŠ UP je akademski zbor največ glasov dal Ireni Lazar, sledi Polona Tratnik. V.d. dekana, G. Drevenšek, rektorjev človek je pogorel. Študenti se niso opredelili za nobenega. Sledijo volitve v senatu (4.4.) in rektorjevo imenovanje.
Predsednik akademskega zbora S. Pelc je dejal, da je naloga novega dekana oz. dekanke, da poveže ljudi, ki so zdaj sprti med sabo in da se ne bodo več bali izraziti svojega mnenja, čeprav je drugačno od mnenja vodstva.

Honorarno delo se (še) ne šteje v delovno dobo. M.K., Dnevnik, 4.1.2013
Od 1.1. mora delodajalec od vsakega honorarna odšteti 8,85% bruto zaslužka v pokojninsko blagajno, vendar se to ne šteje v pokojninsko osnovo.
Od 1.1.2014 pa bodo (poleg tega) morali tisti, ki opravljajo samo honorarno delo ali pa so zaposleni za krajši delovni čas prispevati za to 15,5% bruto prihodka. Ti prihodki se bodo upoštevalo pri izračunu osnove za pokojnino.

Ustanovitev Sindikata Univerze v Ljubljani.
L. Omladič, Laboratorijski dnevnik, Kvadrakadabra, 8.1.2013
http://blog.kvarkadabra.net/2013/01/ustanovitev-sindikata-univerze-v.html
Danes je bil tudi formalno ustanovljen Sindikat Univerze v Ljubljani. Za predsednico je bila izvoljena dr. Karin Cvetko Vah iz Fakultete za matematiko in fiziko.
Sindikat je del krovnega
Visokošolskega sindikata Slovenije. Na UL sicer že od prej deluje sindikat NSDLU)

Teden iskalca prve zaposlitve. Delo, 4.1.2013
Marina Galič, zgodovinarka, bo po praznovanju poslala nekaj ponudb, tudi za delovna mesta, za katera jih je že poslala.
Aleš Ogorevc, geograf, pričakuje odgovor glede programa Podjetno v svet podjetništva. Če se bo to pokrivalo z njegovim bivanjem na Malti, se bo moral odločiti.
Nejc Praznik, gozdar, je dobil obvestilo, da sta bila z delodajalcem na razpisu Prvi izziv izbrana za dodelitev spodbude za 15-mesečno redno zaposlitev. Zdaj se lahko začne dogovarjati o prostovoljnem pripravništvu. Tako bo predvidoma opravljal dve službi.

Vlada menda našla rešitev za dunajski inštitut. J.K.-S., Delo, 2.1.2013
Vlada je sprejela sklep o zagotavljanju delovanja Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju
www.szi.dunaj.at . Po nekaj letih finančne agonije naj bi sofinanciranje SZI prevzela SAZU. Direktor SZI je spet Vincenc Rajšp. Leta 2010 ga je namreč takratno resorno ministrstvo obtožilo negospodarnega poslovanja in prekinilo pogodbo s SZI.

Odprto pismo Vladi RS in Odboru ministric in ministrov Sveta Evrope. (podpisniki)
Pisma, Dnevnik, 4.1.2013
Skupina podpisnikov, večinoma zaposlenih na UL ugotavlja, da M. Kucler Dolinar ne ustreza kriterijem za članico in predstavnico RS v Evropski komisiji proti rasizmu in nestrpnosti (ECR
www.coe.int/t/dghl/.../ecri/default_en.asp ) pri Svetu Evrope. Bivša ministrica za visoko šolstvo, »karierna političarka in vidna članica desne koalicijske stranke«, katere stališča je zastopala v razpravah o družinskem zakoniku, se na področju pristojnosti komisije ni izkazala z ničemer. Predlagajo vladi, da prekliče imenovanje in ponovi postopek izbire, saj »obstaja cela vrsta strankarsko in politično neodvisnih /…/ strokovnjakov, /…/ raziskovalk, /…/ znanstvenic /…/, civilnodružbenih /…/ aktivistov, ter publicistk /…/ za vprašanja iz delokroga ECRI.«

Blokada. T.I., Delo, 4.1.2013
Hrvaški dokumentarni film (8.1. v Kinodvoru, Lj., s pogovorom z ustvarjalci filma in predstavniki študentskega gibanja (tudi današnjega ljubljanskega, in sindikatov, glej tudi
http://blockadedocumentary.net op. B.M.).
Leta 2008 so študenti v boju proti komercializaciji visokega šolstva za 34 dni zasedli 20 fakultet v Zagrebu in drugih krajih). I. Bezinovič je s kamero spremljal dogajanja na hodnikih, v kabinetih, in predavalnicah. Angažiran film, ki »ujame občutek vznemirjenja in navdušenja pred revolucijo, pa tudi nesoglasja in razočaranja ob prvih neuspehih.«
Glej film na:
http://restarted.hr/filmovi.php?recordID=50 .

So vohunili tudi za Žižkom? A.Mrevlje, Dnevnik, 5.1.2012
Agenti tajnih služb so nadzorovali aktiviste gibanja Ocupy Wall Street in osebe, ki so prišle v stik z njim. Za vohunjenje so uporabljali tudi infiltrirance, tudi skupine protestnikov. O ugotovitvah so obveščali tudi banke. Zaradi družbene krize, nezaposlenosti, skrbi in jeze ljudi sta se FBI in vlada ZDA bala, da se bodo množice organizirale.
To je izjavila M. Verheydrn-Hillard, PCJF, na osnovi dokumentov FBI.

Made in Slovenia. V. Milek, Sobotna priloga, Delo, 5.1.2013
Med slovenski dosežki zunaj meja navaja avtorica tudi humanista, filozofa in filozofinjo
(poleg T. Maze, A. Kopitarja, S. Handanovića, R. Predina, L. Šuljića, K. Čas, A. Tepina, B. Đ. Đura, T. Pandurja, N. Klun, L. Bohinc, A. Hranitelja, R.P.Magnifica, V. kelava, B. Pahorja, D. Jančarja, B. Svit in A. Štegerja).
Slavoj
Žižek, nekoč tajnik MC CK ZKS, danes eden največjih mislecev, predavatelj superstar filozofije, z največ članki, knjigami in prevodi, ? razmerjem z Lady Gaga,.junak filmov, polbog v Argentini. Genij ali Borat? (Guardian). Intelektualni superzvezdnik, nekdanji komunist in disident, zdaj pa deklarirani komunist, kot ga je označil J. Assange v The World Tommorow. Glej http://sl.wikipedia.org/wiki/Slavoj_%C5%BDi%C5%BEek in primerjaj z http://en.wikipedia.org/wiki/Slavoj_%C5%BDi%C5%BEek
Renata
Salecl je pred 10 leti prišla na London School of Economics kot ena prvih »postsocialističnih predavateljic«, zdaj je gostujoča profesorica na Cardozo School of Law v NY, na School of Law Birkbeck College, Univ. of London in na BIOS Centre na LSE. Njeno knjigo Choice (Izbira) je dal Guardian na listo najboljših v 2010, zdaj tudi v francoščini. Glej http://en.wikipedia.org/wiki/Renata_Salecl in http://www.mladina.si/51268/dr__renata_salecl__filozofinja_in_sociologinja/?utm_source=tednik%2F201030%2Fdr%5F%5Frenata%5Fsalecl%5F%5Ffilozofinja%5Fin%5Fsociologinja&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink

Lestvica najmočnejših ljudi sveta. Na prvem mestu Nihče, na drugem Putin.,
P.Frelih, Delo, 5.1.2012
Ameriška revija Foreign Policy je objavila lestvico političnih, gospodarskih (finančnih, B.M.) in družabnih prvokategornikov. Na drugem mestu je ruski politik V. Putin, nato B. Bernake, Fed, centralna banka ZDA, 4. A. Merkel, nemška kanclerka, , 5. B. Obama, predsednik ZDA, 6. M. Draghi, Evropska centralna banka, 7. Xi Jinping, gensek KPK, 8. A.Hamane, iranski ajatola, in (prav tako 8.) C. Lagarde IMF/MMS, ipd./et consortes.

Slovenija med naj destinacijami leta 2013. I.F., Delo, 2.1.2013
V turističnem vodniki Lonely planet »Best in travel 2013« je Slovenija zasedla 6. mesto v kategoriji »best value« (cenovno ugodnih) krajev. Slikovita alpska dežela, z majhnimi razdaljami in dobrimi avtobusnimi povezavami, ena od najbolj privlačnih evropskih držav, paradiž za ljubitelje aktivnosti v naravi.

S klikom do vsake slovenske knjige – to še ne gre. I.B., Delo, 5.1.2012
O ponudbi knjig pri nas se lahko informiramo na spletnih straneh
www.knjigenatrgu in www.bukla.si . Tam so ažurne informacije o vseh slovenskih publikacijah, za pet let nazaj, skupaj 15.000. Slovenska bibliografija, ki jo pripravlja NUK, je dostopna na http://sb.nuk.uni-lj.si pa vsebuje poleg knjig tudi podatke o časnikih, muzikalijah, zvočnih posnetkih, kartah in slikah ter vzajemni katalog javnih knjižnic.

7. - 13. januar 2013

Leto 2012. Reakcija. A. Vindiš, Objektiv, Dnevnik, 29.12.2012
Iz preglednice z dogodki povezanimi s pojmi: proračunski primanjkljaj, zunanji dolg, varčevalni ukrepi, socialni sporazum, rebalans proračuna, Troika:
1.1. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih (pol leta zamrznitve plač javnih uslužbencev, pokojnin, socialnih transferjev):
10.2. Izvoljena vlada J. Janše; 16.2.: Vlada potrdi izhodišča za socialni sporazum;
2.3. Podpis pogodbe o fiskalnem paktu EU (letni primanjkljaj največ 0,5% BDP)
19.4. B. Marinič, poslanec SDS, obsojen za goljufijo pri izpitu na FOV UL:
19.5. Podpisan stavkovni sporazum vlade in večine sindikatov javnega sektorja o 8% znižanju plač in odpravi plačnih nesorazmerij;
1.6. ZUJF: 8% znižanje plač javnim uslužbencem; več pobud za ustavno presojo;
17.8. Koalicija prestavi odločanje o vnosu zlatega fiskalnega pravila v ustavo;
4.9. B. Ambrožič, poslanec, izključen iz PS, ker je prepisal magistrsko nalogo;
28.9. in 3.10. Sprejeta zakona o državnem holdingu in slabi banki;
30.10. Vložena zahteva za referendum o teh dveh zakonih; zapleti s podpisi;
17.11. Sindikalne demonstracije v Ljubljani; 21. in 26.11. Mariborska vstaja; Gotof je! 27.11. Protesti tudi v Ljubljani; 30.11.: Slovenija znova v recesiji;
4.12. Sprejet zakon o pokojninski reformi; 19.12. Ustavno sodišče proti referendumoma; 21.12. Vseslovenska ljudska vstaja.

Plus in minus v letu 2012. Delo, 27.12.2012
Med (političnimi) dogodki Z. Potić omenja:
- nova koalicijska vlada J. Janše in koalicijski problemi;
- ideološki boj, tudi s proslavami;
- stavke sindikatov javnega sektorja zaradi varčevanja, pogajanja o strukturnih reformah, napoved stavke zaradi plač in standardov v vrtcih, šolah, visokem šolstvu;
- protesti »Gotovi so«.
Uredništvo je izbralo in ocenilo kot najpomembnejše dogodke:
+ pokojninska reforma, ki bo prispevala k fiskalni stabilnosti oz. omejevanju izdatkov;
+ razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v korist izbrisanih državljanov;
+ val protestov s ciljem: pravna, socialna in korupcije očiščena država;
+ projekt botrstva (ZPM), Anina zvezdica;
+ pocenitev elektrike in plina;
- poplave novembra; - balonarska nesreča 23.8.;
- Balkanski bojevnik: oprostilna sodba dvanajstih in obsodba štirih mamilašev;
- propad gradbenega podjetja Primorje; - podražitev bencina.

Slovenska kultura je po 20 letih izgubila politično težo. Delo, 27. 12. 2012
Od sedmih poznavalcev, ki so ocenjevali dogodke in dosežke na področju kulture v 2012 je večina opazila tri: Evropska prestolnica kulture v Mariboru (EPK,
www.maribor2012.eu ); prva vesoljska ambasada kulture www.ksevt.eu v Vitanju;
ukinitev kulturnega ministrstva
www.arhiv.mk.gov.si ; www.mizks.gov.si .

Malo okoljsko pozitivnega, veliko slabega. B.T., M.P., Delo, 27.12.2012
Klimatologinja L. Kajfež Bogataj (BF UL) pravi, da je bilo leto spet pretoplo, suša je motila preskrbo s pitno vodo, kmetovanje in proizvodnjo elektrike. Bilo je veliko ekstremnih dogodkov in nesreč. Novembrska povodenj je bila najdražja naravna nesreča v samostojni Sloveniji. Meni, da so trendi naraščanja toplogrednih plinov neugodni. Svetovno varovanje okolja nazaduje.

Krvna slika Slovenije 2012. Delo, 31.12.2012
Izbor nekaterih statističnih podatkov, ki kažejo stanje v Sloveniji:
- Bruto domači proizvod BDP je po kriteriju kupne moči 84% povprečja EU, kar je nekoliko višje kot Češka;
- povprečna neto plača je bila 987 evrov;
- Slovenka rodi povprečno 1,6 otroka;
- nad 60% mladih 18-34 let živi pri starših;
- med mladimi 19 – 24 let je polovica študentov;
- v št.l. 2011/2012 je bilo 104.003 vpisanih v višje in visoko izobraževanje,
- na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 111.471 brezposelnih;
- registrirana brezposelnost je bila v oktobru 12,1%;
- med brezposelnimi je bilo 16.086 diplomantov;
- v Sloveniji živi pod pragom revščine 13,6 % ljudi, zaradi brezposelnosti in nizkih dohodkov; 19.000 več kot leto prej.

Teden iskalca prve zaposlitve. www.delo.si/delova-borza-dela , 28.12.2012
Zgodovinarka, geograf in gozdar, diplomanti UL, pišejo:
Marina Galič si je za praznike malo oddahnila. A tudi premišljevala, kje bi se lahko preizkusila in navezala stike z nekaterimi, ki bi ji lahko omogočili raziskovanje ali pomagali pri kakem projektu. Bere slabe napovedi za zaposlovanje, a ne bo obupala.
Aleš Ogorevc je imel pestre dneve (na Malti). Oddal je prijavo v program Podjetno v svet podjetništva, prijavil projekt Kreativni laboratorij Horizon na natečaj EU za najboljše socialne inovacije, ki ljudem pomagajo do dela. Junija bo šel na filmski festival Festroia kot član žirije CICAE.
Nejc Praznik za praznike ni bil doma in ni iskal zaposlitve. Odkar v Delu predstavlja svoje misli in dosežke se je premaknilo na bolje. Službe sicer ni našel, a je na iskanje začel gledati bolj kompleksno. Upa na zaposlitev v 2012. Srečno!

Inavguracija. Cr, Dnevnik, 24.12.2012
Predsednik RS B. Pahor je 22.12. zaprisegel v Državnem zboru in prevzel dolžnosti petletnega mandata od D. Turka. V nagovoru je dajal, da si boi prizadeval, da politika čim bolj enotno predstavi načrte za izhod iz krize, saj ukrepi potrebujejo politično podporo ter dialog in razumevanje socialnih partnerjev.

Pahorjeva ekipa nekoliko ožja od Turkove. B.P., Dnevnik, 27.12.2012
Predsednik RS B. Pahor je v petletni mandat stopil s preverjenimi sodelavci: Nataša Kovač bo generalna sekretarka, Špela Kovač bo svetovala pri odnosih z ljudmi, , njuna predhodnika Uroš Krek in Boštjan Lajovic ostajata v palači, Alja Brglez bo šefinja kabineta, svetovalec za zunanje zadeve bo Marko Makovec, Helena Kamnar bo svetovala pri gospodarskih in socialnih zadevah, Boštjan Žekš bo skrbel za visoko šolstvo in znanost. V uradu predsednika je zdaj skupaj 43 zaposlenih.

Ugled strank pri volivcih krojijo njihovi predsedniki. J.P., Dnevnik, 24.12.2012
V javnomnenjski raziskavi Ninamedie je 19.12. po telefonu 700 oseb ocenilo vlado, politike in njihove stranke.
Vlado je kot uspešno ocenilo 21%. Če bi bile volitve 23.12. jih »ne bi volilo« kar 27%, »ne ve« kako pa 19%.
Opozicijska SD je dobila 17,8%, PS pa 8,5% (skoraj pol manj kot oktobra.
Vladna SDS je dobila 13,3% (toliko kot novembra), njen predsednik (in vlade) je na 19. mestu med politiki. Na tej lestvici je (pred B. Pahorjem, J. Potočnikom, G. Virantom) prvi R. Žerjav, predsednik SLS, ki pa je dobila 5,6% (še enkrat več kot novembra). Ostale vladne stranke: DL 3%, NSi ima 2,8% in Desus 1,4%.
Med ministri je najbolje ocenjen R. Žerjav, »sprejetje pokojninske reforme je na 2. mesto pripeljalo Vizjaka«…Najslabši je Gorenak, sledijo Ž. Turk, Šušteršič, Erjavec…

Vse več podpore nasprotnikom sprememb. Pe, Dnevnik, 22.12.2012
Civilni iniciativi proti nižanju standardov v vrtcih se je pridružilo že nad 100 svetov staršev iz vse Slovenije. Ministrstvo je umaknilo predlog, da bi ena vzgojiteljica skrbela za dve skupini, a ostala je možnost povečanja skupin na 17 oz. 27.
Tudi varuhinja človekovih pravic Z. Čebašek T. je zaskrbljena zaradi sprememb v vzgoji in izobraževanju brez strokovnih argumentov. Pričakuje, da bo ministrstvo še enkrat proučilo predloge. »Rokohitrsko spreminjanje zakonodaje, omejevanje javne razprave, aroganten odnos do drugače mislečih in barantanja o posameznih predlogih nikakor ne prispevajo k utrjevanju načel pravne in socialne države«, zato bo varuhinja s svojim stališčem seznanila vlado in odbore DZ.

Rektorji pisali ministru Turku. N.R., Delo, 24.12.2012
S. Pejovnik, D. Rebolj in D. Marušič so ministra v javnem pismu vprašali, ali bo upošteval sklep DZ in za programe visokega šolstva namenil vseh dodatnih 16 milijonov v proračunu. Odzvali so se tudi na poziv MIZKŠ, naj zmanjšajo razpisana mesta za nekatere programe; za to ni analiz in zakonske podlage.

Minister Turk z mesarico nad družboslovje. R.I., Dnevnik, 24.12.2012
Ministrstvo je 21.12. po e-pošti poslalo univerzam zahtevo, da v razpisu za vpis za 20% zmanjšajo število vpisnih mest za humanistiko in umetnost in število mest na družboslovnih, upravnih in pravnih vedah. Odgovor pričakujejo do 8.1., sicer bodo vladi sami predlagali število mest, piše v dopisu podpisanem od E. Okretič S.
Rektorji UL, UM in UP so odgovorili, da so razpisi vpisa že sprejeti na senatih in da je zahteva brez analitične osnove in v »nasprotju z avtonomijo univerze«. Sprašujejo ali so zahteve postavili tudi zasebnim zavodom. S. Pejovnik je menil, da si oblast česa takega ni privoščila od časov usmerjenega izobraževanja. UL je sicer že doslej zmanjšala obseg vpisa za tisoč mest, na izrednem študiju, v družboslovju in humanistiki. Rektorji so v pismu tudi vprašali ministra, ali bo res namenil za izvedbo študijskih programov vseh 16 milijonov, ki jih je vis. šolstvu odobril Državni zbor.

Žiga Turk, možgani in beg možgan. R.I., Dnevnik, 27.12.2012
Minister Ž. Turk je odgovoril na odprto pismo treh rektorjev o »vrnjenih« 16 milijonih in o krčenju vpisnih mest.
Namen dodatnih 16 milijonov za visoko šolstvo v 2013 in (16 milijonov) za znanost v 2014 je jasen: DZ želi preprečiti beg možganov. Sredstva bodo namenili mladim raziskovalcem in pomladitvam na univerzah. Na problem 300 mladih brez perspektive so opozorili ugledni znanstveniki in SAZU. Tak predlog bo dal vladi. Dodatna sredstva bodo namenili internacionalizaciji, nacionalno pomembnim študijem in preprečitvi uvedbe šolnin.
Predlog za manjši vpis so naredili glede na rastočo nezaposljivost diplomantov in analize podatkov o vpisu »predvsem v interesu mladih, ki se odločajo za nadaljnji študij«. To analizo bi morale upoštevati že univerze same. Vpisanih mest je več kot je šteje generacija maturantov, povprečno so le 80% zasedena, velik je osip. Glede financiranja se razmerja med zasebnimi in javnimi in zavodi ne bodo spremenila.

Kako sta FUDŠ in FIŠ dobila krila. A. Andrenšek, Dnevnik, 29.12.2012
Pri razpisih (visokošolskega) ministrstva MIZKŠ za sredstva EU (ESS, ESR) lahko univerze kandidirajo največ z eno prijavo, tako kot samostojni zavodi. To je diskriminacija večjih (javnih) institucij, pravi M. Juhart, prorektor UL. Morala bi biti odločilna kakovost prijav, ne pa npr. socialna šibkost regij.
Za gostujoče učitelje je bilo namenjeno 550.000 evrov, za zagotavljanje kakovosti 5,2 milijona, za vzpostavitev kreativnih jedre 4 milijone. Za »raziskovalni vavčer« bodo razdelili 8 milijonov, institucija pa lahko prijavi tri vloge. Glej:
http://www.mizks.gov.si/si/okroznice_razpisi_in_javna_narocila/javni_razpisi )

Zaradi prispevkov nižji honorarji. M.K., Dnevnik, 29.12.2012
V letu 2013 se bodo neto honorarji za nekatere skupine, ki delajo po pogodbah , znižali skoraj za četrtino. Razlog so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih doslej ni bilo. Študenti in upokojenci so iz tega izvzeti. Tistim, ki delajo s skrajšanim delovnim časom ali niso redno zaposleni se bo honorarno delo štelo v pokojninsko dobo.

Študenti ogorčeni zaradi zapletov pri štipendijah. B. Š., Delo, 24.12.2012
Zveza študentskih klubov Slovenije (Škis,
www.skis-zveza.si ) je opozorila na dražje prevoze za študente, zamujanje odločb o štipendijah, zavračanje dodatka za bivanje in na izjavo ministrstva za delo, da v prvih mesecih 2013 ne bodo imeli denarja za izplačilo štipendij. Ministrstvo odgovarja, da je pri državnih štipendijah rešenih 90% vlog. Decembra je bilo 24.561 študentov upravičencev do teh štipendij (lani 19.844). Z izplačili lahko nastane problem, če ne bodo mogli koristiti sredstev koncesijskih dajatev.

Neresnice predsednika vlade z govornice DZ. M. Kučan, Pisma, Delo, 21.12.2012
V Državnem zboru je 17.12.2012 Janez Janša (v zvezi z zaposlitvijo hčere, op. B.M.) navajal primer hčera M. Kučana. Starejša naj bi pri Stožicah dobila milijonski posel.
»To ni res«, piše
Milan Kučan. »Moja hči dr. Ana Kučan (BF UL http://www.bf.uni-lj.si/index.php?id=3103&tx_feuserlisting_pi1%5BshowUid%5D=18 , http://web.bf.uni-lj.si/ika/SLO/ZAPOSLENI/KUCAN/e-book.pdf, op. B.M.), ki je profesorica krajinske arhitekture, ni dobila milijonskega posla nikoli in nikjer in tudi ni dobila posla za Stožice »na baje razpisu«, kot se je izrazil J. Janša. Angažiral jo je arhitekturni biro Sadar in Vuga arhitekti pri pripravi projektne dokumentacije za zunanjo ureditev, ker je leta 1997 z njimi kot soavtorica športnega parka zmagala na javnem natečaju.« Mlajša hčerka pa je službo na ministrstvu dobila mnogo kasneje kot je bil oče predsednik RS »in sicer po več kot štirih letih dela na osnovi letnih pogodb za določen čas«. M. Kučan izraža zaskrbljenost, ker se J. Janši prevečkrat zarečejo netočnosti in neresnice, celo z govornice DZ. »Ko pa bo varoval državljane, če jih v njihovi integriteti ogroža sam predsednik vlade?

Sedem novih Prometejev znanosti. I.K., Delo, 27.12.2012
Slovenska znanstvena fundacija
www.szf.si je podelila priznanja odličnim komunikatorjem znanosti. To so: Dušan Petrač, fizik, upokojenec Nase; Goran Tenze, novinar, Radio Slovenija; Bojan Musil, psiholog, FF UM, Robert Dominko, kemik, KI; Boštjan Kuzman, matematik, PeF UL; Nacionalni inštitut za biologijo; Revija Acta medico-biotechnica (MF UM).

Najbolj brani članku na Wikipediji v 2012, www.racunalniske-novice.com/novice
Na angleški različici je z 32,5 milijoni iskanj zmagal pojem Facebook. Sledil izraz Wiki s 29,5 milijoni poizvedb. Pri nas je bil najbolj priljubljen članek o Sloveniji, ki je v lanskem letu zabeležil 174,542 iskanj. Sledi France Prešeren (77,896), na 3. mestu je Ljubljana (75,185). Glej ( www.goo.gl/qbGnW , www.sl.wikipedia.org ).

Najbolj iskani besedi v spletnem slovarju sta kapitalizem in socializem. (agencije), Dnevnik, 22.12.2012
V letu 2012 sta bili v slovarju
www.merriam-webster.com najbolj iskani frazi »capitalism« in »socialism«. Predstavnik založnika to pojasnjuje s razpravami o ZDA o sistemu zdravstvenega varstva, volitvami in »duhom časa«. Tudi druge najbolj iskane besede so politične, npr: »demokracija«, »poroka« in »fanatizem«. Lani je bilo najbolj iskano »varčevanje«, leto prej »pragmatizem«.

Tisočletje protestov. A. Vindiš, Objektiv, Dnevnik, 22.12.2012
V trinajstih letih tega tisočletja je bilo po vsem svetu množica različnih protestov. Poleg mednarodnih protestov »Ocupy«/15o, demonstracij ob 1. maju, proti vojnam v Iraku in Afganistanu, Arabske pomladi, demonstracij za avtonomijo ali neodvisnost, za demokratično ureditev, zaradi volilnih zapletov, za varovanje okolja in drugih protestov so v 13 državah nasprotovali varčevanju in v 11 proti privatizacijski šolstva. Študentski protesti so bili v Avstriji, Čilu, na Hrvaškem, v Irski, Kolumbiji, ZDA, V. Britaniji in v Sloveniji (Mi smo univerza!). V preglednici sta Sloveniji navedena še protest »Gotof je!« in »1. vseslovenska vstaja«. Precej protestov je bilo organiziranih s pomočjo spleta. Kot vir sta navedena Wikipedia in časnik Guardian (MapReport).

Leta 2013 se bomo še kar krčili. M.J., Delo, 31.12.2012
Za leto 2013 napoveduje OECD Sloveniji upad BDP za -2,1%, inflacijo 2,3%, javnofinančni primanjkljaj -3,6% in javni dolg 58,5% BDP.
Delo napoveduje, da se bo število brezposelnih dvignilo na 120.000.
P. Kraljič (McKinsey) pravi, da smo žal še vedno razcepljeni, ni zaupanja, zato ne izkoristimo potencialov, nimamo ambicioznih skupnih ciljev (npr. 3% rast BDP, 4% BDP za raziskave ni razvoj, 60.000 novih delovnih mest).

Pričakovanja leta 2013: še bo kriza, vzorci se spreminjajo.
M.P., Delo, 31.12.2012
V anketi Dela Stik je 401 respondentov 18.12. odgovorilo, da so zanje temeljne vrednote (še vedno) zdravje (87%), družinska sreča (75,5%), mir in varnost (41%), materialna preskrbljenost in ustrezna zaposlitev (29,5%), uspeh v karieri, službi (19%) in svoboda, demokracija (16%).
Novo leto jih bo 71% praznovalo doma, kaj je manj kot v zadnjih letih. Tisti stari od 18 – 25 let bodo pogosteje pri prijateljih (26%), v tujini (5%). Za silvestrovo jih bo 62% porabilo enako kot lani, 31% pa manj.
Leto 2013 bo po njihovem mnenju slabše kot letos (43%); manj je takih ki menijo, da bo boljše (27%).

1. - 6. januar 2013

Slovenski arhitekturni podvig. Mladina, 21.12.2012
Po načrtih arhitektov Š. Videčnik in R. Omana so v Parizu (La Villet) zgradili velik študentski kampus.


21. - 31. december 2012

Prek kljuke na vratih NUK. A. Perdih, Delo, 11.12.2012
Priročnik o slovenščini za tujce Basic grammar of the Slovene language (Gaya, Cerkno, 2012) je Rada Lečič napisala po izkušnjah s poučevanjem na italijanskih univerzah. Omogoča tudi spoznavanje z etnološko, kulturno in naravno dediščino, npr. kraške jame, jezera, neandertalčeva piščal, panjske končnice, kozolec, razne obrti, kulinarika, soline in Plečnik.

Zgodba o modrostih (pred)včerajšnjega časopisa. I.B., Delo, 11.12.2012
V knjigi Časopisna zgodovina novinarstva na Slovenskem v letih 1797 – 1989 obravnava
Bernard Nežmah razvoj naših časnikov od Vodnikovih Lublanskih novic. Časnikar ni samo zapisovalec dogodkov in besed vpletenih strani, ampak poskuša razumeti o čemer piše. Pomembna je tudi časnikarska izobraženost. V '80 so bili na strokovnih srečanjih novinarjev glavni politiki, ne profesorji novinarstva. V '90 se je pri nas pričelo raziskovanje časnikarstva. Prihodnost je v poglobljenosti in slogu.

10. - 20. december 2012

Drobci iz tedna ljubljanske univerze. J.K.S., Delo, 6.12.2012
Prireditve od 93-letnici UL so se pomešale s protesti in pošiljanjem peticij. Na slovesni seji senata so častni doktorat dobili: Donald B. Rubin, Nicholas Peppas in Adam Michnik. Odprli so razstavo o MF med 1919 in 1945. Ta je po mnenju M. Horvata, akademika in zaslužnega profesorja vedno veljala za odlično fakulteto, ki pa je vedno tudi bolj ali manj zaostajala za razvojem npr. glede opreme. Zanjo so bili vedno težki časi, pravi. (In za UL tudi, pa srečno! B.M.)
Na FDV so oblikovali protestni odbor za javno univerzo, ki bo koordiniral akcije proti varčevanju z drugimi fakultetami in univerzami. Protestni zbori so bili tudi na drugih članicah, kjer so opozarjali predvsem na finančno stisko. (O tem v nadaljevanju.)

Včeraj zbor zaposlenih in študentov FF. Upor univerz. Delo, 6.5.2012
Pred FF UL se je 5.12. zbalo 400 študentov, profesorjev in podpornikov FF na javnem predavanju. Opozarjali so na pomen visokega šolstva in humanistike.
(Fotografija na naslovnici s stopnišča FF (na Aškerčevi), z zbranimi in transparenti:
JANŠA VARČUJ PRI PROVIZIJAH! 16% VARČEVANJE, 99% NATEG.
Na slikah v Dnevniku 6.12. so še:
JAVNI DENAR PRIPADA JAVNIM UNIVERZAM;
NOVELA !ZVIS!; (NE DA)MO JAVNE (UNIVERZE);
POTROBI ZA BREZPLAČČNO VISOKO ŠOLSTVO!
Z. Kobe je nasprotoval sedanjemu varčevanju, zahteval zadostno financiranje, prenehanje prelivanje javnega denarja v zasebne institucije in razjasnitev koruptivnih povezav le-teh z uslužbenci ministrstva.
J. Vogrinc je spomnil na podobno sklicevanje na potrebe po zaposljivosti kot pred 35, 40 leti. Tehnokrati ne razumejo potrebe po humanistiki, ker jim manjka to znanje. »Kdor uničuje FF uničuje slovensko prihodnost.«
M. Marinčič (Visokošolski sindikat Sl.) je pozival, da »vzamemo univerzo v svoje roke«, vplivamo na odločitve, da »z univerze odženemo abonirane svetovalce državnih institucij, kramarje in državne povzpetnike«, najprej pa »naženimo Rončeviča« iz prostorov UL, ko se pojavi na UO.
B. A. Novak je prebral dve pesmi:
Žiga žaga in Janez, izgini danes!
Prisotni so prepevali, ploskali in sporočali (ministru in Rončeviču): GOTOVI STE!

Robo liga FRI. H.P., P.P., Delo, 6.12.2012
Na FRI UL je bilo univerzitetno tekmovanje v mobilni robotiki pod geslom:
Nič ne vidim, nič ne slišim. Fakulteta na ta način želi tudi pritegniti dobre dijake. Študentje naredijo fakulteto ne le dober program, pravi N. Mramor Kosta, prodekanka FRI. (Velja tudi za univerzo!, B.M.).

Z zborom za javni denar javnim univerzam. Ž.R., T.T., Dnevnik, 6.12.2012
Rektor S. Pejovnik je v pismu akademski skupnosti UL »v brezizhodnem položaju« pozval na protest pred parlamentom, poslance pa naj zavrnejo zmanjšanje sredstev za visoko izobraževanje in raziskovanje v proračunu za 2013. Ministre in poslance je spomnil, da so bili tudi sami deležni kakovostnega in brezplačnega študija, kar bodočim generacijam odrekajo: »Kvalitetno in brezplačno visoko šolstvo je nujni pogoj za obstoj demokratične in socialne države, predvsem pa družbe, ki temelji na solidarnosti in spoštovanju vseh ljudi«. Opoldne 5.12. je potekal zbor pred FF UL.
Z rektorjevim pismom se je v 3 urah strinjala polovica od 6000 zaposlenih na UL.
Rektor UL in ŠOS sta pozvala k »akademskemu zboru« 6.12. pred univerzo, nato pa pred parlamentom., da izrazijo nestrinjanje z vladno politiko in predlogom proračuna.
Nad visokošolsko politiko so zaskrbljeni tudi na UP. Njen rektor D. Marušič pravi, da bodo ob vnovičnem rezanju morali krčiti strokovne službe, saj v plačah ni več rezerv. Pred nekaj leti je bilo denarja na nekaterih članicah več, zaradi izrednega študija. To, da ne bodo mogli zaposlovati na novo je posebej slabo za razvijajočo univerzo. Njihovih mladih raziskovalcev zdaj ne bo nihče zaposlil. Simbolično bodo na vsaki članici zagotovili sredstva za enega mladega raziskovalca.

Študentje vklenili parlament. Akademski zbor. R.I., Dnevnik, 7.12.2012
Kakih 5000 študentov in zaposlenih UL, UM in UP je v Ljubljani 6.12. protestiralo proti varčevanju z visokem šolstvom in znanostjo pred parlamentom v času, ko je državni zbor odločal o proračunu. Na čelu sta bila rektorja UL in UM, UP je predstavljala prorektorica T. Jere Lazanski. (Glej popravek 8.12.). Rektor UNG pa se s protestom ne strinja.
Študenti in drugi so peli Zdravljico in Gaudeamus igitur, nosili nageljčke in plakate in skandirali: »Ne bomo plačali vaše krize«, »Nesimo jih ven«, V zapor državni zbor, »Kangler je šel danes, naj odstopi Janša Janez«. Obkrožili so stavbo parlamenta in se prijeli so se za roke, nato pa ob živčnih policistih vljudno dali na Šubičevi prednost avtomobilom. Že po eni uri je policija pozvala k razhodu, a se študentje in številni učitelji niso dali. »Svoboda gibanja, svoboda gibanja«, so odgovorili, in se prijeli za roke in po dveh urah razšli. Le trobentač je pred muzejem zatrobil Tišino…

»Le« 18 milijonov manj za visoko šolstvo. N.G., M.Z., Delo, 7.12.2012
V DZ so sprejeli proračun za 2013 in 2014, medtem ko je pred parlamentom več tisoč študentov (in univerzitetnih delavcev, B.M.) protestiralo proti rezom v visoko šolstvo. Vladna koalicija je (njim) in opoziciji popustila in ublažila prvotni predlog, tako da je DZ odobri »dodatnih« 16 milijonov za visoko šolstvo in znanost v 2013. Odobrili so tudi po 23,7 milijonov v prihodnjih dveh letih za prehrano učencev, dijakov in študentov.
Minister Ž. Turk je dejal, da so nanj bolj vplivala pisma profesorjev akademikov kot protesti študentov. Dodatna sredstva bodo usmerili v modernizacijo visokošolskega prostora in pomladitev šol, inštitutov in gospodarstva z dvema generacijama mladih raziskovalcev.

Univerza. Normativi. Nedolžno dopolnilo grozi z novimi odpuščanji na fakultetah.
R.I. Dnevnik, 11.12.2012
V novem dopolnilu k 63. čl. Zakona o visokem šolstvu naj bi visokošolski učitelj na teden poučevali od 5 do 7 ur, ne 6 kot doslej, za enako plačo.M. Marinčič (Visokošolski sindikat Slovenije) in B. Štrukelj (SVIZ) se bojita, da bo to privedlo do zmanjšanja mase za plače in do odpuščanja. Protestirata, ker o tem ni bilo uskladitve s predstavniki zaposlenih. Upata, da bo dopolnilo v parlamentu umaknjeno.
Glede »vrnjenih« 16. milijonov nista prepričana, da bodo res šli univerzam. Zakon o izvrševanju proračuna omogoča vladi, da prenaša proračunske postavke in ni nemogoče, če bodo sredstva dobili samostojni oz. zasebni visokošolski zavodi.

Egyetemi arlista. (Cenik univerz.) Vasarnapi hirek, 9.12.2012
Madžarski študenti protestirajo proti ukrepom vlade v visokem šolstvu. »Do diplome z denarjem ali s pametjo???« je pisalo na transparentu nasprotnikov šolnin, ki jih je pred leti uvedla socialistična vlada, ob nasprotovanju takratne opozicijske (zdaj vladne) stranke Fidesz. Ta je dobila veliko podporo ljudi na referendumu leta 2007 in šolnine so bile nato ukinjene. Orbanova vlada namerava plačevati omejeno število vpisnih mest le na fakultetah, katerih diplomanti so bolj zaposljivi. Na humanističnih, družboslovnih, pravnih fakultetah bi vsi plačevali šolnine, zato študenti vladi očitajo diskriminacijo. Vlada sicer predvideva sredstva za študentska posojila, kar pa študentov ne zadovoljuje. Nasprotujejo tudi pogodbam, s katerimi bi se zavezali ostati v državi po diplomi, tisti, ki so študirali na stroške proračuna. So za reformo univerz, nasprotujejo omejevanju njihove avtonomije, zmanjševanju vpisnih mest in financiranja. (Glej
http://globalvoicesonline.org/2012/12/13/students-rally-all-over-hungary-to-save-tuition-free-education in http://eduline.hu/felsooktatas/2012/12/10/Hallgatoi_Halozat_forum_percrol_percre_H9EVJD?s=hl ter strani študentskih organizacij: http://hallgatoihalozat.blog.hu/ www.hook.hu B.M.)

Soglasno za pokojninsko reformo. B.H., Delo, 5.12.2012
Državni zbor je brez glasu proti sprejel Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ta povečuje delovno dobo za upokojitev na 40 let ob 60 letih starosti, v 6 letih pa se bodo izenačili pogoji za moške in ženske. Na zahtevo sindikatov, da je 57,25% odmera za moške prenizka, je bila sprejeta rešitev, da se bo le-ta pri tistih, ki bodo delali po polni dobi, povečevala za 4% letno, do 43 let. Sindikati so tudi dosegli spremembe za tiste, ki so se zaposlili pred 18. letom, za vojaščino in za otroke (pri ženskah). Vlada je popustila tudi pri dokupu študijskih let v prehodnem obdobju treh let. Študenti – prejemniki družinskih pokojnin jih bodo prejemali do 26 leta ne glede na vrsto zakonske skupnosti.
Zakon spodbuja delo po izpolnitvi pogojev, tako da bodo ti zaposleni prejemali do 20% pokojnine poleg plače.
Dogovor z vlado o spremljanju učinkov pokojninske reforme bodo podpisali v sindikatu ZSSS, ne pa trudi v KSJS.

Sindikati nezadovoljni z Bogovičem. M.Š., Delo, 5.12.2012
Sindikat državnih organov je opozoril na ogroženost 300 delovnih mest v kmetijski svetovalni službi. R. Ščernjavič, sekretar ROS je delal, da so dajali ministru za javno upravo Bogoviču pobude v zvezi z maso za plače in kadrovskim načrtom, a ni bil za pogovor. »Imamo zakon o javnih uslužbencih, ki ministra zavezuje, da se s sindikatom usklajuje in pogaja, če posega v materialni položaj in status zaposlenih.« Sindikati se dogovarjajo o udeležbi v napovedani splošni stavki.

Sviz napovedal stavko za 21.december. P.J., A,B., Delo, 5.12.2012
Glavni odbor sindikata SVIZ je pozval člane, naj se pridružijo uličnim protestom 21.decembra. Preoblikoval se je v stavkovni odbor in se začel usklajevati z drugimi sindikati o datumu in zahtevah splošne stavke. So proti varčevalni politiki, npr. večanju obremenitev v vrtcih. B. Štrukelj je opozoril na izjave J. Janše proti sindikatom in napovedal referendum proti proračunu.

Januarja stavka v javnem sektorju. N.G., Delo, 7.12.2012
Koordinacija sindikatov javnega sektorja je napovedala stavko za 23.1.2013. Nato se bo nadaljevala občasno in nenapovedano po posameznih dejavnostih in območjih.

Semoliču po 21 letih mandat še za pet let. A.A., Dnevnik, 8.12.2012
Na tajnih volitvah so delegati (300.000, po podatkih IDV 150.000 članov ZSSS) znova izvolili za predsednika D. Semoliča (64). Govorilo se je, da bi utegnila kandidirati L. Jerkič (SKEI), pa ni. Kongres ZSSS je pozval člane k udeležbi na demonstracijah 21.12.
Inštitut za družbene vede (IDV,
www.fdv.ul ) ugotavlja, da so sindikati med 2003 in 2008 izgubili tretjino članstva. Od 2006 zaupanje javnosti v sindikate od 2006 pada, najnižje je bilo 2009; septembra 2012 je sindikatom zaupalo 20% ljudi (Politbarometer). Kljub nižanju zaupanja v sindikate oblast ne namerava menjati zakonodaje, ki jih ureja – Zakon o reprezentativnosti sindikatov je iz leta 1993.
Ob stavki v Gorenju so delavci z žvižgi sprejeli D. Semoliča. Na »mlačnih« demonstracijah 17.11. je bilo na ljubljanskem Kongresnem trgu po oceni organizatorjev 30.000 ljudi, po drugi oceni pa le 8000. Nekaj dni kasneje so se po Sloveniji začeli množični spontani protesti. Sindikati se bodo pridružili »vseslovenski ljudski vstaji« 21.12.; za ta dan so najprej napovedali splošno stavko, nato so jo preložili na konec januarja.

Pahorjev sindikalni madež. P. Petrovčič, Mladina 7.12.2012
Pred predsedniškimi volitvami je nekaj sindikatov svoje člane pozvalo, da glasujejo za Boruta Pahorja. Poleg 7 železničarskih sindikatov, ki so podložni stranki SDS še sindikalni centrali Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost in Slovenska zveza sindikatov – Alternativa, tudi izpostavi SDS. Ti sindikati, vodilna sta v njih A. Pavlič in S. Brdajs so nasprotovali vsaki akciji usmerjeni zoper ukrepe Janševe vlade in dogovorom kake druge vlade s sindikati.
A. Zorko (ZSSS) pa nasprotno pravi, da nikoli ne dajejo »podpore kaki politični opciji ali kandidatu«, člani »sami presojajo, koga bodo volili«.

Novi dekan fakultete za logistiko. C.P., Delo, 10.12.2012
Prvega dekana Fakultete za logistiko UM (v Celju,
www.fl.uni-mb.si ) M. Lipičnika je nasledil Bojan Rosi, doktorand EPF UM, ki je delal na Slovenskih železnicah. Napovedal je spremembe v delovanju, ker ustaljeni vzorci ne morejo zagotavljati uspeha v prihodnosti.

Kangler odstopil, protesti se bodo nadaljevali. M.R., R.G., Delo, 7.12.2012
Po treh »mariborskih vstajah« je župan F. Kangler odstopil. Organizatorji protesta so napovedali nadaljevanje (najprej 14.12.), zahtevali samorazpustitev mestnega sveta in nove lokalne volitve. Med kandidati za župana je tudi T. Lorenčič z UM.

Gorenak: Nasilneži so kriminalci. D.K., M.A., Delo, 7.12.2012
Notranje ministrstvo v poročilu o mariborskih protestih ugotavlja, da so bili na protestih po 12.11., ko so pridržali 40 oseb, tudi organizirani izgredniki, večinoma rojeni med 1987 in 1995. Poškodovanih je bilo 89 policistov, 20 vozil in 3 konji.

Tisočeri za pravično družbo. Protesti., A.H., N.B.O., Dnevnik, 8.12.2012
»Množica protestnikov, ki so naveličani skorumpiranih političnih veljakov, lokalnih šerifov, nedelujoče pravne države, kapitalistov, siti tega, da revni plačujejo za krizo, ki je niso povzročili, da je vse več otrok v šoli lačnih in da upokojenci /…/ ne dobivajo človeka vredne pokojnine, se je znova podala na ulice.«
Tri tisoč ljudi se je 7.12. zbralo v Ljubljani, na mirnem protestu. Množica je vzklikala »Proti diktaturi kapitala!« in druge že ustaljene parole, se sprehodila mimo univerze, Po gosposki, čez Čevljarski most in Stari trg do magistrata - »Zoki« Vsi ste lopovi!« - po Resljevi, mimo nekaj ministrstev – revolucionarne pesmi – po Slovenski pred parlamentom, s pesmijo in zahtevo po boljšem, bolj pravičnem jutri. Oblikovala se je skupina, ki bo podala pobudo za ljudsko nezaupnico, predstavnik je Uroš Lubej.
V Murski Soboti se je zbralo 2000 protestnikov, dvesto v Ajdovščini, nekaj deset v Bohinjski Bistrici. V Ajdovščini je bilo med njimi veliko nekdanjih delavcev Primorja.

Podpora protestom Gotof je. M.P., Delo, 10.12.2012
V anketi Dela Stik 5.-6.12. jih je od 403 respondentov 53% odgovorilo, da v celoti podpirajo proteste po slovenskih mestih, 33% deloma in le 14% jih ne podpira.
Nadpovprečno jih podpirajo stari 26-35 let, s poklicno šolo in moški. Nasprotniki so najpogosteje starejši od 65 in pristaši SDS.
S stavko šolnikov bi se jih strinjalo 46%,prav toliko bi jih nasprotovalo.

Oblikujejo se prve uradne zahteve in predlogi. B.P., U.Š.K., Dnevnik, 10.12.2012
Na protestih se je oblikovala skupina, katere predstavnik
Uroš Lubej www.cuvar.si je povedal, da bodo dali pobudo za ljudsko nezaupnico. »Hočemo prenovo Slovenije, ki bo temeljila na morali, na socialni pravičnosti, na vladavini ljudstva«. Zahtevajo tudi odstop politične elite, več neposredne demokracije, pravno državo, reformo sodstva in učinkovito sojenje, zaplembo nedokazano pridobljenega premoženja.
Pobudo
www.Danesjenovdan.si so zasnovali študenti in posamezni profesorji FDV in FF UL. Spodbujajo predloge in debato ter širijo krog podpornikov.

Študentski domovi. Nova oprema za ŠD 3. N.R., Dnevnik, 10.12.2012
ŠD v Ljubljani so začeli prenavljati dom v Mestnem logu, zgrajen pred 30 leti. Prenovili bodo sobe, kuhinje in tla, načrtujejo menjavo pohištva in drugo opremo.
Iz lastnih sredstev bodo za to zagotovili 540.000 evrov.
Poleti so že prenovili dom na Topniški cesti, pred šestimi leti Gerbičevo, ostali pa še čakajo. Najstarejši so bloki XI in XII v Rožni dolini, B in D za Bežigradom ter Akademski kolegij. V AK sobe nimajo kuhinj, tuši so skupni, trije v nadstropju.

Večina študentov se uči iz zapiskov
. N. Golič, Dnevnik, 8.12.2012
ŠOU
www.šou-lj.si je v raziskavi o dostopnosti študijske literature ugotovil, da se študenti UL najpogosteje učijo iz zapiskov. Zato manj izposojajo v knjižnicah. Za kopiranje zapiskov polovica anketiranih porabi 21 do 61 evrov, za knjige pa največ 60 evrov. Sejme rabljene literature na fakultetah jih obišče manj od polovice. Zato je ŠOU pripravil portal rabljene študijske literature.
Glej
www.studentska-org.si/objave-klubov/studenti-se-najpogosteje-ucijo-iz-zapiskov .

Stroški dela v EU navzgor, pri nas navzdol. V.B.P., Delo, 6.12.2012
Po Eurostatu
www. epp.eurostat.ec.europa.eu so bili stroški dela v EU v tretjem četrtletju 2012 za 1,8% večji kot v drugem. Pri nas so bili po SURSu ti stroški za 0,6% manjši kot v istem obdobju lani, in sicer plače za 0,4%, drugo 1,7%.

Generacija v brezpotjih nezaposlenosti. P.Ž., Delo, 6.12.2012
Vsak četrti (23,6%) mlad Evropejec je brez službe. V Španiji in Grčiji jih je več kot polovica, kritične so tudi Portugalska, Italija, Irska, Bolgarija, Slovaška… Mladih, ki delajo, a nimajo stalne zaposlite je največ v Sloveniji – 70%, v EU pa 42%. Kar 7,7 milijonov mladih v EU nima službe, ni v izobraževanju ali usposabljanju. Po ugotovitvah Eurofund mladi čedalje manj sodelujejo v političnem življenju, manj zaupajo v demokracijo, trpi družbena povezanost.
Voditelji EU so se o tem pogovarjali že večkrat. Bruseljske institucije so napisale več strategij, načrtov in priporočil, a v praksi se položaj slabša. Komisar za zaposlovanje L. Andor kot cilj nujnega ukrepanja postavil preprečiti nastanek izgubljene generacije. Članice naj bi mladim do 25 leta v 4 mesecih po diplomi ali izgubi službe dali ponudbo za delo ali nadaljevanje izobraževanja, Bruselj bo to podprl iz svojih skladov, prav tako pripravništvo.
Brezposelnost mladih stane članice 153 milijard evrov, ali 1,2% BDP, ugotavlja L.Andor. Švedski model zajamčenega delovnega mesta mladim pa bi stal po ocenah ILO le 21 milijard, manj kot 0,5% BDP. Komisija si prizadeva za večjo mobilnost znotraj EU, saj v stabilnih državah kadrov primanjkuje. V Nemčijo se npr. priseljujejo Španci in Portugalci. Ovira so težave s priznavanjem kvalifikacij in jezik.

Teden v življenju iskalca prve zaposlitve. Delo, 7.12.2012
Časnik nadaljuje z dnevniki treh diplomantk in dveh diplomantov UL.
Marina Galič, zgodovinarka, je opravila tečaj znakovnega »jezika gluhih«. Še vedno čaka odgovor na prošnje za službo; začela se bo prijavljati tudi za ta take, ki niso povezane z njenim poklicem. Po protestih je začutila strah in negotovost pred prihodnostjo, hkrati pa žalost in jezo Maribora.
Natassa Petra Barat, politologinja, je dobila (na FDV) listino, da je univerzitetna diplomantka mednarodnih odnosov. Na podelitvi jih je bilo 399! Dekan je govoril o tem, da so družbi lahko koristni, čeprav drugi mislijo da ne. Koristnost je odvisna od posameznika, meni Natassa in sprašuje, če si je kdo iskreno odgovoril na vprašanje: »399… od česa bodo živeli? Lahko družba sprejme toliko diplomantov?« Je res nujno imeti toliko izobraženih mladih ljudi in intelektualcev v tako majhni državi?
Vesna Vidmar, gradbenica, je na FGG dobila Prešernovo nagrado (za študente) in upa, da bo to cenil tudi bodoči delodajalec. Na prijavo na razpis je dobila v petih (5) minutah odgovor, da je mesto že zasedeno. Ali sploh kdo bere prijave, se sprašuje glede na število odgovorov. Delodajalcem je to izguba časa, a »tudi iskalci zaposlitve smo ljudje. In nočemo biti zreducirani na številke«.

Aleš Ogorevc, geograf, je še vedno na Malti. Spremlja dogajanje v Sloveniji in ga skrbi, v kakšne razmere se bo vrnil, in če je to sploh smotrno. Meni, da imajo protesti veliko podporo, čeprav bo do sprememb še trnova pot. Odgovorov na prošnji še ni. »Prihodnost je negotova, a ostajam optimističen.«
Nejc Praznik, gozdar, se je na povabilo prijatelja vključil v projekt iz tekstilstva. Najprej sta se »osnovno izobrazila o tej panogi«, nato poiskala pomoč na NTF UL.

Teorija in praksa. M. Hanc, Delo, 5.12.2012
Naslov častnega občana Kranja je dobil akademik Janez Peklenik (86), ki je tam delal kot orodjar med 2. sv. vojno. Znanstvene uspehe je dosegel v svetu, zdaj pa živi v Ljubljani. (Bil je profesor FS UL, dekan in rektor. B.M.). »Po 55 letih še vedno povezujem teorijo in prakso«, je dejal.
Kako to povezujejo v nekoč razvitem industrijskem mestu? Danes, v času protestov proti političnim elitam in županu, bi nadarjeni mladi J.P. tu težko našel službo. Razpis za orodjarja zahteva dve leti izkušenj, delal pa bi največ dva meseca v proizvodnji pnevmatik. Mesto ima slabo karmo, če verjamemo pesniku, katerega verze je 1878 zapisal J. Bleiweis: »Pisana Loka, črn je Kranj, bela Ljubljana, Kamnik je u….!«

Mladim bodo namenili 20 milijonov evrov. E.R., Delo, 5.12.2012
Za subvencije v programu Zaposli.me je ministrstvo za delo v letu 2013 namenilo 15 milijonov, za usposabljanje mladih na delovnem mestu 5 milijonov, za javna dela 22 milijonov in za usposabljanje starejših od 50 let še 2,5 milijonov evrov.

Posvet o maturi. Predvsem brez naglice. Mz, Šolski razgledi, 7.12.2012
Delovna skupina ministrstva (MIZKŠ) pripravlja spremembe splošne in poklicne mature. (Predlogi bodo objavljeni na
www.ric.si .) Na posvetu konec novembra 2012 je J. Šink z ministrstva povedal, da bodo začele spremembe veljati leta 2016 in je čas za usklajevanje. A zakonske spremembe bo treba sprejeti do junija 2013, zato ni veliko časa za razpravo na univerzah in strokovnih svetih. Potrebna bo širša razprava, pri čemer bi uporabili tudi analize v zadnji Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju www.belaknjiga2011.si .
Nekateri udeleženci posveta so bili presenečeni, ker spremembe niso utemeljene z mednarodnimi primerjavami in finančno analizo, v času varčevanja. Nova matura bo dražja, saj bo več komisij za sicer dobrodošlo širjenje (strokovnih) predmetov z zunanjim ocenjevanjem. Drugi so imeli pripombe glede predvidenih zahtevnostih ravni izpitov in predlagali, naj bo najvišja raven A možna pri vseh predmetih strokovne mature. Večina je pozdravila možnost, da dijaki, ki ne zmorejo mature, opravljajo t.i. maturitetni zaključni izpit, ki omogoča zaposlitev; nekateri predlagajo tako možnost tudi za gimnazijce.

Kako premagati posterasmusovo depresijo. N.Ž., Delo, 10.12.2102
V ljubljanskem KUD France Prešeren
www.kud.si so študentke nemščine pele karaoke. Sodeloval je tudi Geothejev inštitut www.goethe.de/ins/si/lju .
Tea Novak (prevajalstvo, FF UL) je zapela
Geile Zeit ; tako lajša depresijo po vrnitvi iz Erasmusove izmenjave v Tubingenu. Na PeF UL so v ta namen ustanovili skupino za samopomoč.

Prva nemška spletna knjižnica. Tubingen in »Primus Truber«.U.J.,Delo, 7.12.2012
DDB
www.deutsche-digitale-bibliothek.de omogoča prost dostop do 5,6 milijonov (digitaliziranih) knjig in drugega gradiva, kar naj bi olajšalo študij in raziskovanje.
Nad 60 enot je povezanih z našim prostorom. Poleg knjig P. Trubarja in o reformaciji ter Murkovega in Pleteršnikovega slovarja, še dve disertaciji, o geopolitičnem položaju Slovenije in o življenju z medvedi, pa knjige o geologiji tal, maski kurenta, ljudskih plesih, viteškem oklep iz Stične, slovnice B. Potočnika (1849), lesarstvu, avantgardni umetnosti, kovancu za 2 evra, popisu prebivalstva in še kaj.
V bodoče bo DDB del portala
www.europeana.eu , ki se pripravlja že štiri leta.

3. - 9. december 2012

Evropski učitelji in kriza. N.n., Dnevnik, 28.11.2012
V Budimpešti je bila konferenca učiteljskih sindikatov 45 evropskih držav ETUC (
www.etuc.org ), katerega član je tudi SVIZ. V konferenčnem gradivu je Svetovna banka www.worldbank.org pozvala k vlaganjem v učitelje in izobraževanje. V izvršilni odbor ETUC je bil izvoljen tudi B. Štrukelj, »kolovodja«, kot ga je na twiterju označil J. Janša.

SVIZ pripravljen na stavko. STA, N.R., Delo, 27.11.2012
B. Štrukelj (SVIZ) je novinarjem dejal, da spremembe v vrtcih in šolah vodijo 30 let nazaj. Proti temu se bodo borili s stavko in referendumi.

Umetniške akademije. Protestno prekinjajo pouk. T.P. Žurnal24, 28.11.2012
Senati AG, AGRFT in ALUO UL so sklenili 29.11. med 10 in 13 uro prekiniti vse dejavnosti. Študenti in profesorji bodo opozorili na škodljive posledice finančnih rezov v visokem šolstvu«, pravi M. Zupančič. Akademijo bodo imele letos izgubo, naslednje leto bo znižanje srečanj »onemogočilo izvajanje javne službe«.
Študentsko društvo Iskra opozarja na upadanje kakovosti študija zaradi slabega financiranja saj ni sredstev za osnovni študijski material, za umetniške projekte. Opozarjajo na slabšanje položaja kulturnih delavcev.

Rektor Pejovnik: Računamo na modrost vlade in poslancev.
R. Ivelja, Dnevnik, 1.12.2012
Protestni prekinitvi dejavnosti umetniških akademij se je 30.11. pridružila večina članic UL, s protestnimi shodi in izrednimi sejami senatov. Skupno sporočilo: Ne uničite slovenskega visokega šolstva in znanosti.
S. Pejovnik, rektor je povedal, da naj bi UL odrezali s proračunom še 16% za izobraževanje in 19% za raziskovanje. Že letos 5 članic ne bo pokrilo poslovanja s dohodki, v 2013 večina, razen petih. Predlaga, da bi dobili vsaj toliko denarja kot letos, to je spodnji prag in računajo na modrost tistih, ki odločajo. Vlado poziva, da pripravi večleten program prestrukturiranja univerz. Sedanje varčevanje je v nasprotju z nacionalnim programom visokega šolstva.
M. Marinčič, Visokošolski sindikat Slovenije opozarja, da so na najslabšem članice z manjšim deležem tržne dejavnosti (izredni študij, ki je bil »oblika samoplačniškega rednega študija«). Kritičen je do »bolje situiranega sloja na univerzi«, ki je pripravljen zategniti tuje pasove in se odkrižati pogodbenih in tudi redno zaposlenih kolegov. Nekateri dekani ne bi protestirali, to škodi ugledu institucije… Boji se, da »akademske oblike upora ne bodo zadoščale za zmago pameti v boju proti norosti«. Ena od njih je B. Rončevič (MIZKŠ) v UO UL.
(Op. Stavba univerze je bila polepljena s fotokopiranimi letaki:
UNIVERZA JE. DOVOLJ JE PONIŽEVANJA.
(S sliko ministra Ž.T. v obliki tiralice., B.M.)

Visokošolski svet: polom ob zagonu. J.Kontler-S., Delo, 29.2012
Vladin Svet za visoko šolstvo se je po več poskusil sestal, da bi obravnaval novelo visokošolskega zakona. Po odstopu F. Pivca ga je prevzel I. Rozman (FERI UM).
Novelo so člani večinoma ocenjevali, zlasti vladno vztrajanje pri izbiri članov sveta NAKVIS. Študentje so kot manever ocenili predlog, da bi člane imenoval DZ S. Pejovnik, rektor UL je protestiral zaradi vztrajanja na neresničnih utemeljitvah novele in ker SVŠ ne razpravlja o proračunu. (O tem naj bi pod tč. Razno, ki je zaradi nesklepčnosti ni bilo.)
Ker so študenti vztrajali, da se sprejme jasno mnenje o noveli, je D. Zavrtanik, rektor UNG zapustil sejo, za njim pa še oni in ostali. Zadnji je razočaran odšel I. Rozman, ki se namerava sestati s študenti. O odstopu še ne razmišlja.

Grozi ji razpad ali drugorazrednost. Univerza na Primorskem.
T.T., Dnevnik, 29.11.2012
Odbor za varstvo zakonitosti in akademske avtonomije je pozval rektorja UP D. Marušiča, da začne odpravljati nezakonitosti na tej univerzi. Težave na FHŠ UP (razrešitev dekanje V. Mikolič) mora reševati sodišče, predavatelje pa je razburila novica, da bo za dekana kandidiral tudi v.d. dekana G. Drevenšek, biolog. Kandidirata tudi I. Lazar in P. Tratnik. Fakulteti grozi krčenje programov, saj je senat UP sklenil, da Filozofijo, kulturne študije in antropologijo razpišejo le v prvem roku.
Tudi odpuščeni direktor D. Darovec (ZRS UP) išče pravico na sodišču.
Vse bolj vroče je na FM UP, kjer naj bi rektor posegal v vodenje fakultete.
Rektor Marušič se je pripravljen srečati (v svoji pisarni) s komerkoli. Javno pranje perila pa je »najslabše za univerzo« so sporočili z UP.

Dober mentor naj omogoča raziskovalno svobodo. J.K.- S., Delo, 29.11.2012
Izmed 54 nominirancev je naziv mentor leta (Društva mladih raziskovalcev Slovenije
www.drustvo-dmrs.si ) je za mentorja leta dobil Boris Žemva (IJS, FKKT UL). Doslej so priznanje dobili: Janko Kos (FFA), Domen Leštan (BF) in Igor Muševič (FMF), vsi profesorji UL.

Orban prišel k političnem somišljeniku. V krasni novi svet?
U.Č., Delo, 27.11.2012
Madžarski premier V. Orban in premier J. Janša sta potrdila prijateljske odnose med državama. V Porabju bodo začeli graditi cesto med ločenimi slovenskimi vasmi.
Po pogovoru je V. Orban dejal, da sta se sestala kot pripadnika »skupne politične opcije« Oba sta v politiko stopila v starem režimu kot pripadnika zelo levih (študentskih) gibanj in se kasneje spremenila v ostra nasprotnika komunizma.
V. Orbana v Evropi kritizirajo zaradi podrejanja sodstva in medijev, J. Janša pa deli javnost le pri nas. Ima velike načrte s preoblikovanjem družbe s korenitimi reformami sistema, v zdravstvu, šolstvu, gospodarstvu. Socialna država je zanj stvar preteklosti. Iz družbe, temelječe na socialnih pravicah želi narediti družbo dela.
J. Janša je pohvalil uspehe madžarskih gospodarskih reform in prisluhnil izkušnjam s povečanjem zaposlovanja.

Z nasiljem nad nenasilne. T.K., Dnevnik, 28.11.2012
V Mariboru se je po mirnem shodu na Trgu svobode množica premaknila na Mestni trg, kjer je prišlo po polurnih agresivnih nastopih manjšega dela protestnikov do posega policije s solzivcem, fizično silo in konjenico ob spremljavi helikopterja. Na spletu in v medijih je veliko pričevanj in komentarjev, da je policija ravnala tudi proti mirnim demonstrantom pregrobo. Notranji minister je izjavil, da se udeleženci shoda, ki ni bil prijavljen, na poziv policije niso razšli, zato so uporabili silo.

Oblastniki so zbegani, policisti pa pripravljeni na socialne nemire.
B.P., U.Š.K., Dnevnik, 28.11.2012
V Ljubljani se je 27.11. na pozive po spletnem omrežju najprej na Kongresnem trgu zbralo 700 protestnikov, ki so podprli mariborske z gesli »Maribor drži se«, »Fertik ste«, s sliko ministra Gorenaka. Premaknili so se pred DZ, kjer jih je miril kordon policije. Ta je blokiral tudi sedež vlade, kjer se je premier sestal z odgovornimi z notranjega in obrambnega ministrstva, generalštaba.

Oblast krivi za nerede opozicijo in nekatere medije. A.B., B.R., Delo, 29.11.2012 »Predsednik republike in njegovi podporniki s svojimi prijatelji opravičujejo nasilje. Toliko o pravni državi«, JE NA TWITERJU ZAPISAL j. Janša. Obrambni minister A. Hojs je nočni sestanek šefov policije in vojske pojasnil s tem, da je premier želel poročilo o tem, kako so zavarovani vojaški objekti in orožje.

Kaplje čez rob pripeljale do protestov. K.Š., Delo, 29.11.2012
Protesti se širijo. »Ejga, dost mamo«, je odmevalo na Jesenicah, kjer se je v močnem dežju zbralo sto ljudi. Napovedana so zborovanja »Gotof si« v Kranju, Novem mestu, Celju, Murski Soboti…
Na fotografiji s protesta v Ljubljani LJUDJE nosijo ure (na sliki in prave) s pripisom: TIK – TAK in sliko notranjega ministra: FERTIK JE!
Ž. Vodovnik (FDV UL) pravi, da so ljudje že dalj časa nezadovoljni, začetek je na videz trivialen. Pravnik M. Cerar našteva: zadevi s podpisi za referendum, sodba tihotapcem mamil, izvolitev korumpiranih županov v DS; organizirani sindikalni protesti niso nič v primerjavi s tistimi, ki jih vodijo jezne skupine obupanih državljanov. Nekdanji ustavni sodnik M. Krivic meni, da je v Mariboru policija presegla pooblastila.

»Nismo narod Janezkov!« Val nezadovoljstva se širi.
M.H., M.R., R.G., D.K., A.B., Delo, 30.11.2012
Protest v Kranju (29.11) je minil mirno. Poleg župana M. Bogataja in požrešnim občinskim svetnikom so tam nastopili tudi proti drugim politikom, revščini, brezposelnosti in napovedali odhod v Ljubljano. V Mariboru razpada občinska koalicija, izstopil je Desus. V DZ so se odločili, da ne bodo razpravljali o vlogi medijev pri sprožanju demonstracij in o policijski uporabi sile. Vlada je našla denar za dodatek k plači za 1080 varovalcem protestov v Mariboru in Ljubljani. Policija ima težave z zastarelim vodnim topom. Pogovarjala se je za pomoč v opremi z vojsko.

Policisti podpirajo ljudi in demonstracije. P.L., Dnevnik, 29.11.2012
Sindikat policistov je izjavil: Policisti podpiramo ljudi in demonstracije za pravno in socialno državo ter proti koruptivnim in sprevrženim politikom. Če je kdo s tem dodatkom za posebne obremenitve želel spremeniti mnenje ali prepričanje policistov, se je zagotovo zmotil«. Vlado svari, naj se zaveda, da so njeni ukrepi na ulice pripeljali nezadovoljne ljudi.

Proti aroganci in samovolji oblasti. Upor po večjih mestih.
A.B., T.S., Delo, 1.12.2012
V prestolnici spopad nasilnežev s policijo, v drugih krajih mirno.
Ljubljana 10.000 udeležencev; Novo mesto 200 udeležencev; Koper 300 udeležencev; Nova Gorica 700 udeležencev. Fotografije s policisti – specialci v akciji in enim transparentom: NI SE VAM ZGODILA ULICA, ZGODIL SE VAM JE NAROD!
B. Štrukelj (SVIZ): »Bistvo protestov bi lahko strnili v: »Tako ne gre več naprej!« Politični razred je izgubil elementarno zaupanje ljudstva. V tem nezaupanju ni mogoče izpeljati izhoda iz krize. /…/Treba je misliti alternativo neoliberalni ideologiji«.
Klemen (Ljubljana): »Sem študent in protestiram proti Žigi Turku in Borutu Rončeviču, ki sistematično uničujeta univerzo. Kar se je dobrega nabralo v 20 letih, ta vlada sistematično uničuje z izgovori o kreditih.«

V mirni protest udarili organizirani nasilneži. S cvetjem in pesmijo proti nasilju. M.S., U.E., A.K., Večer, 1.12.2012
»Približno 10 tisoč ljudi je v Ljubljani mirno, z rožami v rokah protestiralo proti vladi in korumpirani politiki, nato pa je okoli sedmih zvečer skupina domnevno skrajno desnih nasilnežev izzvala hujše nemire in se spopadla s policijo«, piše mariborski časnik.
»Gotovi ste! »Tukaj nismo levi ne desni, tukaj smo ogoljufani! Združimo se« Dovolj laži, korupcije in kraje! »Vstanimo v suženjstvo zakleti.« Tako so vzklikali na Kongresnem trgu, kjer so konec '80 let z rožami protestirali proti aretaciji J.J. In še: »Kdor ne skače je za Janšo!« so vpili in poskakovali na vrhuncu protesta.
Množica se je premaknila pred parlament, kjer so pripadniki neonacistične huliganske skupine izzvala kaos in nasilje na Trgu republike, kjer se je rodila samostojna Slovenija. Odjeknile so petarde in neonacistične parole, poletele kocke, huligani so prvi uporabili solzivec. Bili so opremljeni s plinskimi maskami. Mirna večina jih je izžvižgala.
Po osmi uri je plinska sredstva uporabila še policija, razgnala množico, aretirala več deset ljudi. Nekaj ranjencev so odpeljali. Po 21 uri je policija zoper zadnje protestnike uporabila solzivec in vodni top.
V Kopru, Trbovljah, Velenju … so protestirali mirno.

Kangler bi moral odstopiti. D.K., Večer, 1.12.2012
V anketi časnika (RM Plus, N=700) so vprašali občane, kako ocenjujejo župana in kaj je glavni vzrok za proteste v Mariboru.
Župan Kangler je poleti 2009 dobil oceno 3,2, po policijski preiskavi na občini julija 2011 se je izboljšala na 3,4, nato februarja 2012 padla na 2,9, novembra pa na 1,97.
Da so radarji glavni razlog jih je menilo 21%, nato F. Kangler (slabo delo, propadli projekti, afere, ovadbe…) 19%. Splošno nezadovoljstvo z delom župana je jih označilo 14%, korupcijo, Kanglerjevo in splošno 9,5%, da so to radarji, sociala, korupcija 7%, kriza (gospodarsko stanje) 7%, nezaposlenost 4%, prav toliko nepravilnosti (kraja, nepotizem, klientelizem) in socialni problemi (revščina, stiska), politika 3% …

Pomlad se, za zdaj v Mariboru, začenja . EPK 2012. P. Rak, Delo, 1.12.2012
V Umetnostni galeriji Maribor
www.ugm.si je odprta razstava 100 let slovenske umetnosti s podnaslovom Skoraj pomlad. Sodeluje množica domačih likovnikov, od Z. Alajbegović Pečovnik, do D. Živadinova.
Na fotografijah: I. Grogar: Hribček (1910), I. Čargo: Portret K.G. (1936) in Ž. Kariž: Politika slike (2009), na kateri so kvadratki z napisi: PARTIZANI; L' ALGERIE LIBRE; PLO; BRIGATE ROSSE; GREENPEACE; GUANTANAMO; idr.

Odštevanje. MB-teden. Taja Kordigel, Večer, 1.12.2012
Zavodu EPK, ki je izpeljal prestolnico kulture je občina dolžna 3,4 milijona, hkrati pa načrtuje 150 tisoč evrov vredno zaključno prireditev. Župan je ukinil razpis za kulturne projekte za leto 2012, hkrati je namenil za bivanje in srečanje 100 evropskih delegatov EPM (evropske prestolnice mladih, Maribor 2013) višji znesek o odpovedanega razpisa. V novoletnem programu »mladi premikamo meje« je kulinarika, folkloram družabne igre, zabava,… ogled vinske kleti! Kruha in iger?

O pomembnih Slovencih. A. Kaučič, Večer, 1.12.2012
V Vojaškem muzeju v Mariboru je 4. - 6.12.2012 posvetovanje zgodovinarjev, obramboslovcev, teologov, umetnostnih in literarnih zgodovinarjev o življenju in delu osebnosti, ki so zaznamovali politično, kulturno, versko, vojaško, literarno sceno minulega stoletja. Organizator je Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča.
A. K izpostavlja naslednje osebnosti: Angela Vode, učiteljica, po drugi sv. vojni v zaporu 6 let; Mira Mihelič, pisateljica; Alma Karlin, popotnica in pisateljica; Klara Kukovec, otroška zdravnica; Božena Grosman, partizansko zdravnico; Ivana Kobilica, slikarko; Vida Tomšič, političarka. Predstavljene bodo tudi naslednje osebe:
Maksimiljan Držečnik, škof; Vekoslav Grmič, škof; Anton Korošec, Janez E. Krek, Ivan Maček, Stane Kavčič, Aleš Bebler (politiki), Boris Kristan, zdravnik, znanstvenik; Jože Plečnik, Jože Tisnikar, Slavko Pengov (umetniki) in številne druge.

Predsedniška kandidata tečeta zadnji krog. A.B., P.J., Delo, 27.11.2012
Pred volitvami 2.12. je stranka NSi priporočila izbiro »kandidata, ki bo bolj povezovalen«.
B. Pahor vztraja pri političnemu premirju parlamentarnih strank, da se dogovorijo o protikriznih ukrepih. Odločitev o umiku predsednika SLS R. Žerjava je opozorilo, kako blizu trenutka smo, ko skupaj obstanemo ali propademo.
D. Turk je opozoril na škodljivo politiko varčevanja. Nižanje plač, pokojnin in socialnih pomoči, krčenje sredstev za šolstvo, znanost in zdravstvo niso rešitev. Ustaviti je treba drsenje v tržni fundamentalizem, pomešan z avtoritarnostjo.
Zgodovinar M. Ferenc je obema kandidatoma očital, da nista zaustavila razgradnje sistema urejanja prikritih grobišč. Oba sta manjkala na pogovoru Študijskega centra za narodno spravo in komisij za prikrita grobišča in izvajanje zakona o popravi krivic.
Kolegij predsednika DZ pa se odloča o višini plače predsednika.

Nizka udeležba in glasovi desnice Pahorju prinesli zmago.
J.P., Dnevnik, 3.12.2012
Volitev za predsednika RS se je 1.12. udeležilo 42% volilnih upravičencev. Zmagal je Borut Pahor (67 %); dosedanji predsednik Danilo Turk pa je dobil 33 %. B. Pahorja, ki je dobil večino glasov v vseh osmih volilnih enotah so v največjem deležu volili privrženci (vladnih) strank SDS, NSi, DL in Desus ter (opozicijske) SD.
D. Turka so volili predvsem tisti, ki so za (opozicijsko) PS, pa tudi del iz SD in Desus.

Najpomembnejše stvari se skrivajo v podrobnostih. Mitologija.
Kem, Dnevnik, 1.12.2012
Po ponatisu knjige Mitološko izročilo Slovencev, katere avtor je Zmago Šmitek (FF UL), je izšla pri Študentski založbi pe njegova Poetika in logika slovenskih mitov z ilustracijami Gasparija, Mustra, Miheliča in Suzane Bricelj. Obdela ključne naše mite: Kresnika, Kralja Matjaža, Martina Krpana, Zelenega Jurija in številne druge. Avtor pravi v svoji metodi kroži med fantazijo in znanostjo: »Zbral sem stare spise, do katerih sem lahko prišel, od starih revij in knjižic do akademskega materiala, ki je skrit javnosti. Najprej sem sintetiziral in pregledal napisano. Tam, kjer je zmanjkalo materiala, sem vsebino dopolnil še z gradivom drugih slovanskih narodov, kjer je mitologija podobna.«

Smer B – reforma oblikovanja. V.U., Delo, 30.11.2012
V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je do 31.3.2013 razstava o delovanju oblikovalske smeri na FAGG UL, ki jo je v 1960/1961 uvedel Edvard Ravnikar in je trajala dve leti. Takrat ga je podprl tudi (politik) Boris Kraigher, uspelo pa mu je zaobiti tudi vplivnega Edvarda Mihevca (FAGG). (O kasnejšem delovanju E. Ravnikarja in študentov arhitekture UL glej npr. AA Arhitektov bilten 5/1971 in B. M: Ključ je v naših rokah, str. 250-252.) V muzeju bo tudi razstava mariborskega EPK Nedokončane modernizacije: med utopijo in pragmatizmom.

Prestavili bodo 48 najboljših inovacij. B.P., Delo, 26.11.2012
Za Slovenskem forumu inovacij (26.11.2012 na GR v Ljubljani) je bilo največ prijav malih in srednjih podjetij, najmanj velikih podjetij in RR organizacij. Po področjih jih je bilo največ iz elektrotehnike, telekomunikacij, strojništva, IKT, računalništva in informatike, arhitekture in gradbeništva, športa in rekreacije ter ekologije.

Deveti nanotehnološki dnevi. B.P., Delo, 26.11.2012
Obrtno-podjetniška zbornica je 17. 11.2012 organizirala predstavitev možnosti nanotehnologije na naslednjih propulzivnih področjih: meristor, nevromorfološko računalništvo in ambientni inteligenci, možganskih vsadkih, o vplivu nanodelcev na premaze, sončne celice novih generacij, nanokeramika v elektroniki…

Volkovi pravne države. N. Kogovšek Š., Dnevnik, 28.11.2012
Potem, ko je evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da pripada izbrisanim odškodnina, piše pravnica Neža Kogovšek Šalamon (Mirovni inštitut). Vlada je načrt za uresničitev sodbe oddala v delo – Fakulteti za državne in evropske študije (
www.fds.si ). Med štirimi pravniki, ki bodo načrt pripravili je tudi Tone Jerovšek, ki je kritiziral sodbo Ustavnega sodišča o izbrisanih. Kot bi volku zaupali postavitev staje.

OECD bolj črnogled kot Umar. Jb, Dnevnik, 28.11.2012
V jesenski gospodarski napovedi OECD ocenjuje, da bo v 2012 za 2,4% padel BDP v Sloveniji, v 2013 pa za 2,1%. Javnofinančna konsolidacija, razdolževanje bank in podjetij bodo zavirali gospodarsko okrevanje.
GZS napoveduje za letos 2,5% upad, za prihodnje leto 1,7%. Menijo, da je proračun za 2013 narejen na nerealni napovedi (upad 1,0% BDP).

IMF napoveduje nadaljnjo recesijo. J. Ogrin, Dnevnik, 1.12.2012
Mednarodni denarni sklad (IMF) je objavil poročilo po septembrskem obisku v Sloveniji. Takrat so se pogovarjali s predstavniki države, sindikatov, poslovnih in akademskih institucij.
Ključna težava je, ugotavlja IMF, slovenski bančni sistem in prezadolžena podjetja, nato nezadostna domača potrošnja in upadanje povpraševanja tujine. Pozdravlja napredek pri konsolidaciji javnih financ, znižanje javne porabe, krepitev zaupanja kapitalskih trgov; poziva k vnosu fiskalnega pravila v ustavo in k strukturnim reformam (pokojnin in trga dela) ter k privabljanju tujih investicij. Podpira idejo o slabi banki, prestrukturiranje in privatizacijo bank in podjetij ter zlasti krepitev nadzornih mehanizmov tre orodij za upravljanje kriznih dogodkov.

Višji DDV v pozabo, dolžniki na svetlo. K.F., Delo, 30.11.2012
Poslanci so sprejeli spremembe davčne zakonodaje. V njej ni v javnosti kritizirane 20% davčne stopnje za sedem skupin blaga in storitev, npr. za časopise in rezano cvetje. Pač pa bodo objavili večje davčne dolžnike.

Poleg varčevalnega potreben tudi razvojni program. C.P., Delo, 28.11.2012
UO GZS je pripravila predloge ukrepov za spodbujanje gospodarstva. S. Hribar Milič je dejal, da sindikati ne privolijo v reformo trga dela, banke pa ne kreditirajo podjetij.
Vlada je pripravila dokument o industrijski politiki, je povedal minister za gospodarstvo R. Žerjav. Ključni zaviratelji sprememb so neodgovorni sindikati, pravi.

Zoisove štipendije. Študenti siti čakanja na dodatek. A.C., Dnevnik, 29.11.2012
Na facebooku so ogorčeni študenti ustanovili skupino: »Siti smo čakanja na štipendije«. Več sto jih je namreč ob dodatek za bivanje zunaj kraja stalnega bivališča, ker niso predložili o tem potrdila. A to v razpisu ni bilo zahtevano. Pogoji za pridobitev te štipendije so se letos zaostrili, ukinjen je bil tudi dodatek za socialno ogrožene.

Največ odrekanja hrani in pijači. V. Tifengraber, Dnevnik, 29.11.2012
Jeseni 2012 je v anketi (Trženjski monitor DSM) na vprašanje, katerim izdelkom/ storitvam so se zaradi recesije odrekli v zadnjem letu 42% odgovorilo, da ničemur, 19% hrani, pijači, 16% oblačilom, obutvi, 14% dopustu, 9% kozmetiki, 8% izdelkom za prosti čas in plačljivi rekreaciji, 6% izdelkom za osebno nego, čistilom, in po 5% kulturnim izdelkom in storitvam, večjim nakupom, investicijam in zabavni elektroniki.

Še en referendum? Z.L.D., Delo, 29.11.2012
V DZ so predali 4000 podpisov s pobudo za referendum o noveli zakona o zdravstvenem varstvu, ki predvideva združevanje zdravstvenih domov in inštituta za zdravstveno varstvo.

Dve leti študija bo mogoče kupiti s popustom. J.P., Dnevnik, 29.11.2012
DZ je v drugem branju soglašal z novim pokojninskim zakonom, ki naj bi bil sprejet 4.12. Upokojitvena starost se bo zvišala na 65 let za moške in ženske, v pokoj bo možno pri 60 letih ob 40 let delovne dobe, za izračun bodo šteli 24 let. Prehodna obdobja so kratka. Črtali so člen o »čiščenju pokojninske blagajne«, ki je predvideval prepustitev odločanja za 170.000 upokojencev posameznim ministrstvom. Ostalo je nekaj manjših vprašanj, o katerih se še pogajajo s sindikati, npr. upoštevanje študijske dobe.

Če bo šlo tako naprej, bo brez službe ostalo 400 doktorjev. Znanost.
A.H., Dnevnik, 3.12.2012
Na ZRC SAZU, IJS in v drugih raziskovalnih organizacijah ter univerzah opozarjajo, da zaradi varčevanja v raziskovalni dejavnosti v letu 2013 lahko okrog 350 doktorjev znanosti odide v tujino. Le 50 bi se jih zaposlilo v gospodarstvu, ocenjuje J. Lenarčič, IJS. Najbolj so na udaru mladi raziskovalci, ki jim bodo potekle pogodbe.

Ne izgubimo znanja in smetane najboljših genov.
Jože Trontelj, Tadej Bajd, Delo, 29.11.2012
Vodstvo SAZU v odprtem pismu ministru Žigi Turku ponovno (prvič 28.4.2012) opozarjajo na posledice varčevalnih ukrepov. Ohraniti je treba sredstva odličnim raziskovalnim skupinam in ustaviti beg mladih raziskovalcev. Univerzi, ki ima težave z bolonjo in dvotirnostjo visokih in univerzitetnih programov, je treba zagotoviti vsaj zasilno preživetje.


26. november - 2. december

Podelitev Zoisovih nagrad in priznanj. J.K.-S., Delo, 24.11.2012
(Glej tudi
www.mizks.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//7795 , B.M.) V Novi Gorici so podelili državne nagrade za znanost in razvoj.
Nagrado za življenjsko delo je dobil Blaž Rozman, internist, revmatolog (MF UL, glej
www.sazu.si/o-sazu/clani/blaz-rozman.html , B.M.). Ambasador slovenske znanosti je postal Jurij Piškur (univ. Lund in UNG). Za vrhunske dosežke so nagrade dobili Janez Bonča (FMF, IJS), Tadej Battelino (MF UL) in Matjaž Valant (UNG). Za pomembne dosežke so nagrade dobili Mojca Škerget (UM), Štefko Miklavčič (UP), arheologi S. Ciglenički, Z. Modrijan in T. Milavec, sociolog Frane Adam (IRSRA, UL, FUDŠ), raziskovalci IJS: B. Golob (UL), S. Korpar in M. Starič (UM). Puhova priznanja so dobili: Z. Matjačič, M. Kunaver, D. Vranćić, S. Krančan, Z. Šaponia, A. Svetek in I. Kočar (IJS in Danfoss). Uvodni nagovor je imel minister Ž. Turk.

Poziv znanstvenega sveta ARRS vladi in parlamentu. Delo, 22.11.2012
V. Turk, D. Djonlagić, A. Ferligoj, M. Ravnikar, R. Riha, F. Sterle se pridružujejo nasprotovanju zmanjševanja sredstev za znanost v proračunu EU in RS (peticija 140 tisoč evropskih raziskovalcev, pri nas poziv KORIS).
Naši javni agenciji se za raziskovanje so v 2012 zmanjšali sredstva za 21 milijonov (14%, ob 5% manjšem celotnem proračuna). V 2013 grozi zmanjšanje za 14 milijonov. Zato bi se »začetek novih projektov zamaknil za dve leti ali več.« To bo prizadelo univerze in inštitute, še zlasti pa tiste, ki zaključijo doktorat kot mladi raziskovalci, in podoktorske raziskovalce, ki se jim izteče pogodba o zaposlitvi. Na trg dela, kjer bo 200 mest za raziskovalce manj, bo v 2013 vstopilo 400 mladih doktorjev.

Turk kritičen do vlade in tudi do znanosti. J.K.-S., Delo, 24.11.2012
»Znanost je naš adut, ampak kot da ne bi vedeli, kako bi ta adut odigrali. /…/ težko razumem, da se za usklajevanje pokojnin, skladno s koalicijsko pogodbo, takoj najdejo milijoni. Isti milijoni bi tudi znanosti in visokemu šolstvu omogočili, da bi najboljši krizo prevedrili brez hujših posledic. Vsi razumni ljudje se zavedamo, da moramo, če se želimo vrniti na pot zdrave rasti, najprej finančno urediti državo. Ampak veljajo za vse enaka merila.«
Slovenska znanost naj bi bila med najbolj zaprtimi za zunanje raziskovalce, iz mednarodnih virov pridobi premalo denarja, delež vlaganja tveganega kapitala je četrti najmanjši v OECD. Naš visokotehnološki izvoz je zato manjši kot madžarski, češki, slovaški in kitajski. »Ni sprejemljivo, da se nekaterim znanstvenikom zdi škoda, da bi učili, ali da samo 20% novih doktorjev znanosti najde delov gospodarstvu«. Tako povzema časnik govor Ž. Turka 23.11. v Novi Gorici.

Javni sektor se začenja pripravljati na splošno stavko. M.B., Delo, 21.11.2012
Po demonstracijah 17.11. so se sestali sindikati javnega sektorja. Skoraj 30 se jih je odločilo za stavko in začelo pripravljati stavkovne odbore, je dejal B. Štrukelj (KSJS).
Vlada namreč (do 20.11.) ni odgovorila na zahtevo sindikatov, da umakne posege v plačno maso v proračunu za 3013. Napoveduje se spreminjanje standardov in normativov v vrtcih (povečanje skupin). Nezadovoljni so policisti, gasilci, pravosodni delavci…

Pokojninska reforma vse bližje soglasju. M.B., Delo, 21.11.2012
Na pogajanjih socialnih partnerjev je - po večmesečnih pogajanj in demonstracijah - vlada privolila v zahteve industrijskih sindikatov, ki so ustavili pokojninsko reformo prejšnje vlade in bo ustregla tistim, ki so začeli delati pred 18 letom. Boljše bo tudi za tiste, ki bodo po izpolnjenih minimalnih pogojih imeli 39 let delovne dobe. Neusklajena stališča pogajalcev so le še pri upoštevanju upoštevanje let študija. Sindikati se še ne strinjajo s predvideno višino pokojnin, delodajalci pa glede registra zdravju škodljivih mest in prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Predlog bo obravnavan v odboru DZ 28.11. in do konca leta naj bi ga sprejeli. Ob soglasju sindikati referenduma o tem ne bodo predlagali, prav tako ne opozicija.

Žige Turka 16.183 pozivov k odstopu ni prepričalo. A.B., Delo, 24.11.2012
Sindikat SVIZ je predstavil novinarjem zbrane podpise za odstop ministra za šolstvo idr. Zamerijo mu pristanek na napovedano znižanje mase za plače, združevanje nekaterih srednjih šol, zmanjševanje sredstev za javne univerze, povečevanje normativov in besede, da naši učitelji delajo premalo in slabo. B. Štrukelj je dejal, da podpisov ne bodo predali MIZKŠ, da ne bi pomagali pri odpuščanju podpisnikov.
Minister Ž. Turk je odgovoril, da spoštuje mnenja, čeprav SVIZ zavaja, in da ga je izvolil DZ na predlog predsednika vlade.

Novo prijateljski razdeljevanje milijonov 2. Odgovor. J. Povh, Dnevnik, 26.11.2012
Članek v Dnevniku (19.11.2012) je imel namen prikazati, da bo pri razpisu MIZKŠ za Nova kreativna jedra tudi javna fakulteta za informacijske študije v NM prijateljsko dobila milijone, piše
Janez Povh, dekan. V članku so še druga neutemeljena namigovanja. Niso »obrobni in majhni«, kot pišeta avtorja, ampak kreativni in delavni ter močno vpeti v lokalni gospodarski prostor in globalni znanstveni prostor.
Inštitut za podatkovne tehnologije
www.fis.unm.si/si/dejavnosti/institut po številu člankov, citatov, in obsegu vpletenosti v okolje presega vse podobne raziskovalne skupine znotraj slovenskega visokošolskega prostor«.

Zaupanje v vlado najnižje doslej. S Pahorjem na vrh tudi stranka SD.
J.P., Dnevnik, 26.12.1012
V anketi Ninamedia je od 700 respondentov (22.11.) le 19% vlado ocenilo kot uspešno. Avgusta lani pa jih je Pahorjevo vlado kot uspešno ocenilo 10%.
Zdaj je B. Pahor najviše ocenjen politik, pred J. Potočnikom in R. Žerjavom.
Če bi bile volitve v nedeljo, bi jih 21% volilo stranko SD, 14% PS in 13% SDS, druge pa bi presegle parlamentarni prag le, če bi zanje glasoval del tistih 40%, ki ne bi volili, ali pa ne vedo koga.

Potrebujemo suverenega predsednika!, Skupina družboslovcev, Delo, 24.11.2012
J. Mencinger, Z. Mlinar, R. Rizman, Veljko Rus, S. Splichal, A. Šelih in N. Toš, ugotavljajo, da je bila v prvem krogu predsedniških volitev najnižja udeležba doslej. Vsak glas šteje, zato pozivajo: »Torej, udeležimo se volitev!«
Predsednik je pogosto »edini zagovornik ljudstva in branik pred samovoljo političnih strank, strankarskih voditeljev in vlad, ki si prepogosto podrejajo parlament in prilaščajo državo. Potrebujemo suverenega predsednika!« Z veliko udeležbo bomo tudi »zavezali izvoljenega predsednika k odgovornim odločitvam v teh težkih časih.«

Pejovnik in Semolič uspešna, Sovič ne. P.J., Delo, 23.11.2012
Na posrednih volitvah v Državni svet so bili izvoljeni svetniki:
S. Pejovnik (predstavnik univerz, višji in visokih šol; namesto J. Mencingerja), J. Golob (raziskovalne dejavnosti), Z. Božič (izobraževanje), M. Bervar (kultura in šport), predstavniki delojemalcev pa bodo (sindikalisti) D. Semolič, B. Štrukelj, D. Ščernjavič in O. Komac.
Nekdanji mariborski župan B. Sovič ni bil izvoljen, pač pa (do)sedanji F. Kangler.

Miroljuben shod prerasel v nasilje. T.K., Dnevnik, 27.12.2012
V Mariboru se je 26.11. na Trgu svobode zbralo 10.000 ljudi in (ponovno, po 22.11.) zahtevalo odstop župana F. Kanglerja. Tisoč ljudi je odšlo pred mestno hišo, kjer je bila specialna policijska enota. Manjša skupina je vanjo metala jajca, petarde in granitne kocke. S solzivcem in z odločno akcijo, tudi s konjenico, so množico nato razgnali v manjše skupine po središču mesta in aretirali (vsaj 20) posameznikov. Več ljudi, tudi trije policisti je bilo poškodovanih. Filozof B. Vezjak (verjetno eden od organizatorjev, op. B.M.) prav, da je za te največje demonstracije v zgodovini Maribora kriva ignoranca župana; obžaloval je nasilje. Skupina Anonymusi je »zrušila« spletno stran župana in občine. Časnik je napovedal širjenje nemirov v druge kraje.

Študentski predlog zakona. T.K., Delo, 21.11.2012
V ŠOS želijo biti konstruktivni, zato so pripravili in v parlamentarno proceduro vložili zakon o štipendiranju. Že pred rokom so zbrali dovolj podpisov za to (7644), kar kaže na to, da javnost podpira njihove predloge. Ministrstvo za delo je ocenilo, da bi njihov predlogi zahteval v proračunu za 2013 dodatnih 30 milijonov, toliko kot znašajo letošnje nepodeljene štipendije in privarčevano pri študentskem delu.

Več prostih delovnih mest. J.B., STA, Dnevnik, 23.11.2012
V tretjem četrtletju je bilo na voljo povprečno 6200 prostih mest, kar je 19% več kot v predhodnem V enakem obdobju lani je bilo na voljo 7070 mest.

BDP pada, nekatera podjetja so še uspešna. V.B.-P., Delo, 21.11.2012
Do septembra 2012 se je slovenski BDP zmanjšal, padal bo tudi prihodnje leto.
Krka dosega največjo rast prodaje v JV Evropi in bo letos imela 170 milijonov dobička. Uspešno je tudi Gorenje, pa Helios, Petrol, Cinkarna, Telekom in celo T2.

Banke spet z minusom. M.J. Delo, 21.11.2012
Slovenski bančni sistem je do septembra 2012 ustvaril za 79 milijon izgube pred davki, vzrok pa so predvsem visoke oslabitve in rezervacije, je ugotovil svet Banke Slovenije. »Zmanjšanje kreditiranja kaže nadaljevanje nespodbudnih makroekonomskih razmer /…/ večletno neizvajanje vseh ključnih reform, kot so reforma trga dela in nižanje davnih standardov, predvsem pa je nujna dokapitalizacija podjetij v realnem sektorju«.

»Človek v času nečlovečnosti«. Nr, Dnevnik, 22.11.2012
V ljubljanskem Kinu dvor so predstavili film o Raoulu Wallenbergu, švedskem diplomatu, ki je leta 1944 rešil tisoče budimpeštanskih Židov/Judov. Na razpravi so bili poleg madžarskega, izraelskega in švedskega veleposlanika tudi O. Luthar (ZRC SAZU), A. Gero (CEU), V. Bajt (Mirovni inštitut) idr. Wallenberg je »simbol vseh madžarskih in evropskih reševalcev tistega časa. Človek v času nečlovečnosti, ki se je boril proti grozotam holokavsta«, je dejal Z. Nemeth (
www.raoulwallenberg.net )

Palestinska zgodba. Dnevnik, 22.11.2012
V Slovenski kinoteki so predstavili film o življenju Palestincev na Zahodnem bregu, v Gazi in znotraj izraelske države. Z arhivskim gradivom so podprli analogijo med apartheidom v Južni Afriki in Izraelom.

Izbranca sejma: knjigotržec in nadobudni pesnik. V.P.S., Delo, 21.11.2012
Na Slovenskem knjižnem sejmu so podelili Schwentnerjevo priznanje I. Ilichu, publicistu, uredniku in prevajalcu. Najboljši literarni prvenec je napisal Muanis Sinanović (*1989, NM). Med najlepše slovenske knjige sta se uvrstili: F. Milčinski: Butalski grb (MK) in R. Pesek: Osamosvojitvena vlada (Mohorjeva Celovec).

Matura. Prve spremembe že prihodnjo pomlad. P.M., Dnevnik, 23.11.2012
Pri maturi 2013 bi se v primeru izbora dveh tujih jezikov na zahtevnejši ravni upošteval samo jezik, v katerem bi bil maturant uspešnejši, pravi B. Zmazek, državna komisija za splošno maturo (
www.ric.si ). Leta 2016 naj bi začele veljati večje novosti pri maturi. Razdelili bi jo v tri vrste izpitov:
(1) splošno, po gimnaziji ali maturitetnem tečaju; (2) strokovno, po srednji strokovni šoli, poklicnem tečaju ali mojstrskem izpitu, za tiste, ki bi se nato vpisali na visoke strokovne programe in izjemoma na univerzitetne v isti stroki;
(3) maturitetni zaključni izpit, s 4 predmeti, po gimnaziji in strokovnih srednjih šolah, za tiste, ki bi želeli samo formalno zaključiti srednjo šolo oz. se vpisati na višje šole.

Boj proti univerzi od znotraj. K.K., Mladina, 23.11.2012
Podpredsednik UO UL je postal Borut Rončevič, direktor direktorata za visoko šolstvo MIZKŠ, ki je tudi član odbora ARRS in predavatelj na zasebnih družboslovnih fakultetah.

Sodba potrjena, Marinič naj vrne mandat. A.A., M.F.-R., Dnevnik, 24.11.2012
Višje sodišče v Ljubljani je s pravnomočno sodbo potrdilo, da je Branko Marinič, poslanec, nekoga nagovoril, da je namesto njega pisal izpit iz nemščine na FOV Kranj (UM). Stranka SDS je svojega člana pozvala, naj vrne poslanski mandat. Vendar je M. Marinič izjavil, da ga ne bo, čeprav sodbo potrdi še Vrhovno sodišče.

Na poti do diplome. Delo, 22.11.2012
Nova tematska stran je usmerjena predvsem v visoko šolstvo, pa tudi druge izobraževalne ravni. Izhaja v Delu vsakih 14 dni. Urednica si želi sodelovanja s predlogi in mnenji:
jasna.kontler@delo.si .

19. - 25. november

Stavkalo na milijone Evropejcev. Dnevnik, 15.11.2012
Na poziv Evropske konfederacije sindikatov (ETUC,
www.etuc.org ) so 14.11. 2012
v 29 evropskih mestih potekali protesti, demonstracije in stavke. Mirni shodi so se ponekod v Španiji in Italiji sprevrgli v nasilne spopade s policijo. V Španiji je bila 24 urna stavka v industriji in prometu.
(Op.: V naslovu uporabljen izraz stavka tu označuje vse oblike delavskih protestov.)

Množični delavski protesti. Prestolnico bodo preplavili protestniki.
T.P., Žurnal24, 17.11.2012
Sindikati se v množično odpravijo na ulice vsakih nekaj let, piše žurnal.
2005: (v Ljubljani, 26.) novembra je v močnem sneženju protestiralo proti reformam prve Janševe vlade 30 do 40 tisoč protestnikov, med njimi tudi študenti in upokojenci, v najbolj usklajeni sindikalni akciji (V RS, op. B.M.)
Leta 2007, 17. novembra, se je zbralo 70.000 protestnikov, največ doslej. Razlog: Delodajalci so nasprotovali uskladitvi plač z inflacijo. Upokojenci so zahtevali višje pokojnine, študentje – v Avtonomnem bloku - javno šolstvo.
Leta 2009 (27.11.) je na Prešernovem trgu 30.000 ljudi zahtevalo dvig minimalne plače in zvišanje plač nasploh, umik starosti (65 let) v pokojninskem zakonu.
2012: Na Kongresnem trgu se 17.11. zbere več tisoč ljudi. Sindikati, upokojenci, študenti in civilna družba zahtevajo konec uničujočih ukrepov, saj »ne peljejo iz krize, ampak revščino le poglabljajo«, pravi D. Semolič. Če bodo sprejete neusklajene reforme, sindikati obljubljajo ostrejše načine boja.

Sindikati na ulice, Pergam o stavki. M.B., N.G., Delo, 17.11.2012
Glavni organizatorji demonstracij (17.11. v Ljubljani) so tri sindikalne centrale: ZSSS, KSJS, KNSS-Neodvisnost, ŠOS in Zveza društev upokojencev, aktivno bodo sodelovale še civilno-družbene organizacije: študentske organizacije UL, UP, UM, večina od 52 študentskih klubov, študentsko društvo Iskra, Dijaška organizacija Slovenije in Gibanje za dostojno delo. K protestom je pozval tudi visokošolski sindikat Slovenije. (Sicer vključen v konfederacijo Pergam, B.M.). Pričakujejo več tisoč ljudi.
J. Posedi (Pergam) je dejal, da ta ne sodeluje na protestih, a jih podpira in predlaga ostrejši odziv na ukrepe v proračunu, tudi »klasične načine sindikalnega boja«.

Sindikalni »opozorilni strel« brez incidentov. Demonstracije.
Za solidarno Slovenijo. A.B., Delo, 19.11.2012
Na sobotnih demonstracijah se je v Ljubljani zbralo več kot 20.000, po ocenah sindikatov več kot 30.000. Minile so mirno, pravijo na policijski upravi; sodelovalo je 4000 policistov;ukrepali so na Prešernovem trgu zaradi bakle.
Demonstranti so zahtevali so »spremembo fiskalne politike, ki temelji je na varčevanju. Vladi so med drugim sporočili, da hočejo delo, ne brezposelnosti, javno zdravstvo, izobraževanje, in druge dosežke socialne države, ki so po njihovem zaradi ukrepov vlade ogorčeni«, piše časnik., ki povzema vzdušje: »Sončno vreme, izvirni demonstranti, ostre besede in razmeroma malo angažiranih državljanov«.
Op. B.M.: Pod fotografijo množice s transparenti (sicer nečitljivimi) citiran eden od njih: »Ta vlada je t'ko slaba, da si še dobrega transparenta ne zasluži!«

Sindikati pričakujejo popuščanje vlade. M.B., Delo, 19.11.2012
Po protestih 17.11. pričakuje D. Semolič (ZSSS) odmik vlade od fiskalne politike. Od J. Janše »po besu in cinizmi, ki ga je zlil na nas« pragmatizem. To je nakazal tudi minister A. Vizjak, ki vidi pot v pogovoru in dogovoru socialnimi partnerji o reformi pokojnin i trga dela. B. Štrukelj (KSJS) je manj optimističen. Vlado je pozval k odstopu, če ne misli spremeniti politike, Napovedal je splošno stavko (v javnem sektorju) in blokado reforme trga dela, če pride do odpuščanja v javnem sektorju.

Sindikati v zbiranje podpisov. Referenduma. M.G., L.J., Delo, 19.11.2012
Za razpis referenduma o zakonu o slabi banki ima Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije na voljo 35 dni. Zaradi izginulih podpisov za ta referendum je stranka PS vložila interpelacijo proti ministru za notranje zadeve V. Gorenaku. Finančni minister J. Šušteršič pa se je s poslanci PS pogovarjal o umiku pobude za referendum o državnem holdingu.

SVIZ obtožil Janšo manipulacije. STA, N.R., Delo, 20.11.2012
Premier J. Janša je na twiterju zapisal, da sindikalist B. Štrukelj zasluži več kot predsednik republike, so ga v tem sindikati obtožili pritlehnosti in prirejanja podatkov. Štrukljeva plača je 3944 evrov bruto (predsednikova 6063), kot državni svetnik dobi še 905 evrov bruto in za sejnine od Modre zavarovalnice 276 evrov bruto.

Delodajalci nad odpravnine in regres. Mk, Dnevnik, 20.11.2012
Na pogajanjih o delovnopravni zakonodaji so predstavniki delodajalcev predlagali odpravnine ob upokojitvi, zmanjšanje nekaterih potnih stroškov in izplačevanje letnega regresa v mesečnih dvanajstinah. Predstavniki sindikatov so to zavrnili, pravi A. Zorko, ZSSS in dodaja, da zaradi demonstracij na pogajanjih ni bilo čutiti sprememb, upa, pa, da so njihovo sporočilo dojeli koalicijski (vladni) partnerji, in upoštevali pri odločanju v parlamentu.

Premier Janša napoveduje tri leta še hujšega zategovanja pasu.
J.P. , Dnevnik, 20.11.2012
V odgovoru na poslansko vprašanje je predsednik vlade, dejal, da vlada le konsolidira javne finance in se trudi za manjše zadolževanje. To kar počne vlada zdaj, je šele začetek, velik zalogaj prihaja v naslednjih dveh, treh letih.

Kreditni krč vztraja, prav tako slabe terjatve. J.B., STA, Dnevnik, 21.11.2012
Banka Slovenije ugotavlja, da se povečuje kreditno tveganje naših bank, zato zmanjšujejo kreditno aktivnost.

Slovenski finančni direktorji najbolj pesimistični. J.B., STA, Dnevnik, 21.11.2012
Od finančnikov velikih podjetij v S-V-JV Evropi naše najbolj skrbi nadaljevanje gospodarske recesije, ugotavlja v raziskavi družba Deloitte.

Hud padec industrijske prodaje in naročil. J.B., STA, Dnevnik, 21.11.2012
Prihodek od predaje v industriji je bil septembra za 5% nižji kot lani, prav za toliko se je na letni ravni znižala vrednost javnih naročil.

Mednarodni dan študentov 2012. http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5136
Statistični urad RS je namenil posebno objavo podatkov 17. novembru »ki opozarja na mednarodno spoštovanje aktivizma študentov /…/ obeležuje obletnico nacistične zasedbe prostorov praške univerze in deportacijo več kot 1200 študentov praške univerze v nacistična koncentracijska taborišča v letu 1939«.
V Sloveniji je bilo v št. letu 2000/01 med prebivalci v starostni skupini starostni skupini 19 do 24 let »35 % takih, ki so bili vključenih v višje- ali visokošolsko izobraževanje, v št. letu 2011/12 pa že skoraj polovica«.
Med študentsko populacijo prevladujejo ženske. Še vedno prevladuje zanimanje za študije družboslovnih smeri. Vedno več študentov odhaja na študijsko izmenjavo
Slaba tretjina študentov in študentk prejema štipendijo. Težave študentov s poravnavanjem mesečnih stroškov se večajo. Manj zadovoljni z denarno-materialnimi razmerami. Nezaposljivost (?, B.M.) diplomantov je vse večja. (Glej
www.stat.si .)

Vsak drugi je študent. Žurnal24, 17.11.2012
V Sloveniji je danes vsak drugi prebivalec, star od 19 do 24 let, študent.
Oktobra 2012 je bilo brezposelnih 16.086 diplomantov. (Vir verjetno SURS, op. B.M.)

Podelitev diplom. Vstopnice za spremljevalce v predprodaji »l« 15 evrov.
Ada Cajnko, Dnevnik, 16.11.2012
Na FDV UL so se odločili pripraviti slovesnost za letošnjo generacijo diplomantov in magistrov. Prostori Univerze so premajhni, zato bo na GR. Mnogo študentov je nezadovoljnih s krajem prireditve in s ceno vstopnice za spremljevalce.
Na PF UL je cena take prireditve za diplomante 60 evrov, za goste pa brezplačno.
FF UL pa letos ne bo imela več podelitve v CD zaradi finančnih težav, pač pa – brezplačno – v prostorih univerze (Univerze, op. B.M.).

V Sloveniji znova višji stroški dela. B.D., Delo, 16.11.2012
Mesečni stroški dela na zaposlenega so lani znašali 2065 evrov, za 1,6% več kot 2010. Prejemki zaposlenih so imeli delež 86%. Največji stroški na zaposlenega so v preskrbi z elektriko, plinom in paro ter v financah in zavarovalništvu.

Iskanje zaposlitve je zaposlitev za polni čas. S.L., Dnevnik, 17.1.2012
Na Kariernem centru UL ugotavljajo, da so mladi premalo aktivni pri iskanju zaposlitve. Branje oglasov in pošiljanje ponudb ni dovolj. KC UL je pripravil več okroglih miz, s katerimi želijo, skupaj z nekaterimi podjetji, spodbuditi študente. Naravoslovce 19. novembra na BF UL, družboslovce 26.11. in humaniste 10.decembra. Glej
www.kc.uni-lj.si .

Evrsko območje znova v recesiji. J. Ogrin, Dnevnik, 16.11.2012
V letošnjem tretjem četrtletju je BDP v državah območja evra upadel za 0,1%. Na letni ravni je upadel za 0,6% (v EU 0,4%).

Varčevanje z usodnimi posledicami. J.K.-S., Delo, 15.11.2012
Te dni EU sprejema odločitev o denarju za raziskave, znanost in inovacije v 2013 in v obdobju 2014-2020. Po črnem scenariju bi za evropski okvirni program Horizont dala le 60, namesto 80 milijard. Med najbolj prizadetimi aktivnostmi bo Evropski raziskovalni svet (ERC). Zato so ugledni znanstveniki pisali voditeljem EU in njihova peticija se množično podpisuje v EU in v svetu (ter pri nas, glej
www.blog.kvarkadabra.net/2012/10/peticija-proti-rezom-v-znanosti-na.html
Peticijo Koordinacije slovenskih raziskovalnih organizacij KORIS
www.kosris.zrc-sazu.si proti proračunskim rezom v našo znanost pa je do zaključka (15.11.) podpisalo nad tisoč raziskovalcev.
Po podatkih SURS-a je za RR dejavnost šlo pri nas v 2011 894 milijonov evrov, 2,5% BDP., ki so jih prispevali: 1/3 proračun, 3/5 gospodarstvo 7% iz tujih virov (EU).
Tri četrtine denarja je dobil poslovni sektor, 14,3%, državni sektor (inštituti, B.M.) in visokošolski 11,8%.

Sloveniji poldruga milijarda evrov manj kohezijskih sredstev.
A.V. V. Dnevnik, 15.11.2012
V Bruslju so na vrhuncu pogajanja o proračunu EU za obdobje 2014-2020. Slovenija bo ostala neto prejemnica iz evropskih skladov. A zgleda, da bo za kohezijska sredstva dobila tretjino manj kot v letih 2007-2013, ko je dobila 44,1 milijarde evrov. Iz teh sredstev se financirajo številni razvojni projekti. Znižanje bi najbolj prizadelo razvite osrednje in zahodne (statistične) regije.

Evropski proračun. Odrezal bi nam 40%. Žurnal24, 21.11.2012
V pogajanjih za proračun EU 2014-2020 je predsednik ES H. van Rompuy predlagal za 75 milijard evrov oklestiti predlog EK – 1.033 milijard evrov. Ostro bi zarezali v kmetijske subvencije in kohezijske sklade. Slovenija bi dobila za kohezijo le 2,6 milijarde (doslej 4,3 milijarde). I. Senčar z zunanjega ministrstva pravi, da je to za nas nesprejemljivo.

Država naj investicije usmeri v zeleni razvojni preboj. mk, Dnevnik, 16.11.2012
Poziv vladi za strategijo, ki ne bo delala okoljske in socialne škode je doslej podpisalo 3793 posameznikov in nad 100 organizacij. Spodbujali naj bi prehransko samooskrbo, uporabo lesa, obnovljive vire energije, energetsko prenovo stavb, železnice in javnega prevoza, naravne vire in zeleni turizem. Glej
www.tretjiclen.si

Soglasni o reformah, razlike glede zviševanja davkov. J.P., Dnevnik, 16.11.2012
V Državnem zboru so poslanci, tudi opozicijski načelno podprli reformo pokojnin, trga dela ter delovnih razmerij. Različna mnenja so bili glede višanja DDV za nekatere storitve (časopisi, komunala, cvetje…), vendar so na koncu predlog podprli, »ker je proračun pač treba napolniti«.V drugo branje gredo tudi spremembe dohodnine in zakona o obdavčitvi finančnih storitev.

FHŠ brez filozofije in antropologije. T.T., Dnevnik, 15.11.2012
Za prihodnje študijsko leto FHŠ UP ne bo razpisala programov Filozofija ter Kulturni študiji in antropologija. V.d. dekana G. Drevenšek pravi, da je v teh programih letos skupaj vpisanih 7 študentov. In zato nista rentabilna. Predavateljem bodo ponudili drugim članicam, nekatere zadolžitve si bodo morali najti sami. Potrebna bo kampanja za večjo privlačnost teh programov, pravi.
O razpisu bo odločal senat FDV, v katerem ni predstavnika tega oddelka. Prejšnji predstojnik in senator A. Erjavec je nedavno čez noč izgubil službo.

Poslanstvu kazen za prepisovanje. B.B. Žurnal24, 14.11.2012
Senat PF UM je odvzel Borutu Ambrožiču naziv magister znanosti. Komisija PF je ugotovila, da magistrsko delo v veliki meri ni njegovo avtorsko delo.

»Dodatno varčevanje uničuje univerze«. Predlog proračuna za 2012.
M. Rubin, Delo, 17.11.2012
Na izredni seji senata, UO in študentskega sveta UM so od vlade zahtevali, naj leta 2013 ne zmanjšuje sredstev za visoko šolstvo.
Študenti so pred rektoratom prižgali svečke pod napisom «+ UM 1975-2012?«
V predlogu proračuna RS je za visoko šolstvo še 20,7 milijona manj, t. j 8,6% znižanje. Rektor D. Rebolj pravi, da to pomeni za UM 4,6 milijonov manj. Letos so dobili 53 milijonov, s čimer ne bodo pokrili vseh stroškov programov. Sprejeli so 20 varčevalnih ukrepov in izkoristili presežke. Planirana izguba je 8 milijonov. Ob novi redukciji UM ne bo »več sposobna opravljati svojih zakonskih dolžnosti«, pravi rektor. Z 1. januarjem grozi zaprtje 13 programov in odpust 200 ljudi. Te podatke so večkrat predstavili ministru, a ni pozitivnih odgovorov.

Novo prijateljsko razdeljevanje milijonov. A.A., Dnevnik, 19.11.2012
Medtem, ko se univerze zaradi varčevanja soočajo s preživetjem, bo ministrstvo (MIZKŠ) z novim razpisom4 milijone evrov večinoma denarja EU podelilo za »vzpostavitev kreativnih jeder« in »spodbujanje policentričnosti«. Časnik napoveduje, da bodo levji delež dobili visokošolski zavodi, ki so povezani z najvišjimi uslužbenci ministrstva (FIŠ NM.).
B. Rončevič, ki dela na pri ministru Ž Turku, je petinsko zaposlen na FUDŠ BG, uči tudi na FIŠ NM, je član UO ARRS in kolumnist portala
www.siol.net . Z njim so povezani: Janez Povh (dekan FIS in predavatelj na FUDŠ), Nada Damij (prodekanka FIS), Matej Makarovič (dekan FUDŠ) in stranka SDS.

Novo prijateljsko razdeljevanje milijonov.Odgovor.
Borut Rončevič, posta@dnevnik, Dnevnik, 21.11.2012
Odločno zavračamo namige A.A. (19.11.), da bo levji delež (evropskih) sredstev na razpisu za spodbujanje novih kreativnih jeder dobila določena javna fakulteta, piše v.d. generalnega direktorja DZVŠ MIZKŠ. Rezultati razpisa še niso znani. Ministrstvo ne, oblikuje razpisov tako, da bi nekatere institucije ne mogle kandidirati, in omejevalo konkurence, kot je bila to »praksa iz prejšnjega mandata«. Zavrača »namigovanja, da gre za prijateljsko podeljevanje sredstev«. Sredstva za modernizacijo in izboljšanje kakovosti visokega šolstva bodo »dobila kreativna jedra, ki bodo pri ocenjevanju dobila najvišje ocene..«

»Gotof je!«, R.G., Delo, 13.11.2012
Pred občinsko stavbo v Mariboru so burno protestirali proti radarjem za nadzor prometa. Z javno-zasebnim partnerstvom jih je postavila Iskra Sistemi po odločitvi župana Franca Kanglerja.
Op. k naslovu: (Srbski) izraz GOTOV JE ! so uporabljali nasprotniki S. Miloševića.)

Epilog mariborske univerzijade. B. M:, Mladina, 16.11.2012
Za univerzijado v Mariboru (pozimi) 2013 so napovedovali 252 milijonov naložb, »iz evropskih in javnih sredstev« (F. Kangler). Podpiral jo je takratni šolsko-športni minister M. Zver (in prejšnji minister I. Lukšič, preklical pa minister Ž. Turk, op. B.M.).
Zdaj je iz mednarodne univerzitetne športne zveze na občino prišel zahtevek - 4,85 milijonov -zaradi odpovedi.

Bomba, pank, JBTZ in prepoved mitinga resnice. A. Žerdin, Delo, 14.11.2012
Umrl je Tomaž Ertl (1932), nekdanji šef Službe državne varnosti (1978-1980) in sekretar (minister) za notranje zadeve (1980-1990). Povezujejo ga z bombnim napadom v Velikovcu (Avstrija), ki sta ga izvedla sodelavca SDV. Odgovoren je bil za represijo punkerjev 1981, 1988 za aretacijo J.J. in D. Tasiča, kar se je končalo s procesom proti četverici JBTZ. Pred napovedanim (miloševićevskim) »mitingom resnice« v Ljubljani jeseni 1989 je dejal: »Naj ne bo ljudi strah«, prepovedal miting in ga s policijo (milico) preprečil. Za zasluge pri tem (
www.akcijasever.si ) ga je predsednik D. Turk odlikoval (kar je povzročilo zgražanje nekaterih in pozive k njegovemu odstopu, glej www.times.si/slovenija/index--358531cd70.html B.M.). Občina Jesenice je T. Ertla imenovala za častnega občana.

Končna škoda po študentskih in dijaških demonstracijah. T.K., Delo, 19.11.2012
Obnova stekla na stavbi Državnega zbora idr. po demonstracijah (19.) maja 2000 je zavarovalnico in DZ stala 114.000 evrov. Od organizatorjev (ŠOS, predsednica je bila K. Šoba in DOS, A. Spremo) kljub napovedim (očitno) niso zahtevali povračila. Kazensko je bilo ovadenih 32 ljudi zaradi napada na policiste , poleg tega so jih zaradi različnih prekrškov obravnavali 38. Polnoletni so dobili plačilne naloge, o mladoletnih so obvestili centre za socialno delo. (Glej članek s fotografijami v:
www.zapik.si/revija-zapik/pdf/Zapik1006.pdf , str. 8,. B.M.)

Slovenski most sredi Gdanska. B. Smajla, Dnevnik, 16.11.2012
Arhitekt P. Gabrijelčič je z ekipo zmagal na natečaju za dvižni most na Poljskem. Pravi, da je to obliž na očitke o plagiatorstvu za rešitev Ribje brvi na Ljubljanici.

Slovenija izgublja gradbince, reference, znanje. N.G., Delo, 20.12.2012
Predsednik inženirske zbornice Slovenije Ć. Remec ugotavlja negativen odnos politike in javnosti do panoge po propadu večjih gradbenih podjetij zaradi pohlepa. Opozarja na ne nevarnost izgube znanja v Sloveniji. Če država nima več svojih strokovnjakov, vse infrastrukturne projekte izvajajo tujci. Ohraniti bi morali strokovno jedro in tudi nekaj operative, da bi izvajali manjše projekte in sodelovali pri večjih.

Knjižnopraznična polovica tedna. I.B., Delo, 16.11.2012
V Ljubljani bo v Cankarjevem domu od 21. do nedelje 25.11. Slovenski knjižni sejem, že 28. po vrsti. Razstavljalo bo 85 založb, zraven bo še vrsta prireditev. V letu 2011 je pri nas izšlo 4073 izvirnih del in 1981 prevodov.

12. - 18. november

Poziv NSDLU na demonstracije v soboto 17. novembra 2012.
T. Sajovic, 9.11.2012
Predsednik Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze poziva na demonstracije proti varčevalnim ukrepom, ki so zelo prizadeli tudi zaposlene na univerzi in univerzo samo. Demonstracije bodo v soboto, 17. 11. 2012,
ob 11. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Glavna organizatorja sta Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS). Prepričan je, da so demonstracije potrebne v položaju, v katerem so se znašli ljudje v Sloveniji zaradi nerazumnih varčevalnih ukrepov, ki ogrožajo tako socialno državo kot številna področja v Sloveniji. Posebej na udaru pa so javne univerze, znanost, šolstvo in kultura.
(Glej
plakat KSJS, povezava ).

Sindikati bodo preplavili Ljubljano. M.B., NeDelo, 11.11.2012
V soboto 17.11.2012 ob 11 uri bodo Kongresni trg v Ljubljani zasedli sindikati. Demonstracij proti vladnim ukrepom se bodo za zdaj udeležile poleg ZSSS še Konfederacija sindikatov javnega sektorja in KNS Neodvisnost. Proteste so napovedale študentske organizacije, zveza upokojencev in gibanje za dostojno delo.
(Fotografija z demonstracij 17.11.2007, z 70.000 udeleženci, ki so zahtevali višje plače, delitev dobičkov podjetij in zmanjšanje razlik med revnimi in bogatimi; na začetku transparent ZA SOCIALNO SLOVENIJO.)

Prihajajo vseevropske demonstracije in stavke.
K.B., Objektiv, Dnevnik, 10.11.2012
V mnogih mestih bodo 14.11.2012 protesti proti politiki varčevalnih ukrepov. O skupnih zahtevah in ciljih ter akcijah, kako zgraditi drugačno, ljudem prijazno Evropo je ta teden v Firencah dogovarjalo več tisoč aktivistov, sindikalistov, intelektualcev, prostovoljcev, akademikov in angažiranih posameznikov iz vseh koncev Evrope. Pišejo politični program levice. »Edina kriza, ki jo imamo, je kriza levice«, pravi F. van Keirsblick, belgijski sindikalist.

Tisoči se pripravljajo na demonstracije. Vroča sobota. M.B., Delo, 133.11.2012
Za protest v soboto 17.11.2012 v Ljubljani sindikalisti so na terenu med člani. Neuradno pričakujejo nad 10.000 ljudi. Aktivne so študentske, upokojenske in druge civilnodružbene organizacije. V ZSSS pravijo, da je razpoloženje članov pravo. Avtobusne prevoze bodo organizirale poleg ZSSS tudi KSJS, KNSS Neodvisnost, ŠOS, pripravljajo se upokojenci (ZDUS), koordinacija kulturnikov KOKS, Zveza civilnodružbenih organizacij, Slovenska filantropija, Študentska iskra in Gibanje za dostojno delo in pravično družbo, ki skupaj s študenti pripravlja okrogle mize po fakultetah. Po socialnih omrežjih se širijo plakati.
(Delo objavlja plakat nekaj sindikalnih central, z upornimi ljudmi pod podplatom predsednika vlade ali ministra (?) z besedilom: DEMONSTRACIJE 17.11.2012 ob 11h Kongresni trg, Ljubljana. ZA SOLIDARNO SLOVENIJO. ZA DELOVNA MESTA IN SOCIALNI DRŽAVO IN PROTI UNIČEVALNIM UKREPOM. Glej tudi povezavo na plakat KSJS).

Pličanič sindikatom o ukrepih. M.B., Delo, 9.11.2012
Minister za pravosodje je reprezentativnim sindikatom javnega sektorja 8.11. prvič predstavil proračun za prihodnji leti, ukrepe glede plač in kadrovski načrt. Vlada načrtuje 5% zmanjšano maso plač v javnem sektorju, v posameznih resorih do 18%, zato se ponekod pripravljajo na odpuščanje. Sindikati zahtevajo umik ukrepov.

Draženje sindikatov? M.K., Dnevnik, 13.11.2012
Na nadaljevanju pogajanj o trgu dela so delodajalci znova predlagali ukinitev dodatka na delovno dobo in plačanega odmora za malico. Sindikati so že poleti povedali, da se bodo za to borili z vsemi sredstvi sindikalnega boja. Ministrstvo za delo glede tega delodajalcev ni podprlo.
Sindikalni partnerji so obravnavali tudi pripravništvo in poskusno delo. Sindikati in delodajalci so se strinjali, da je sedanja ureditev dobra. Razen v posebnih primerih ne predvideva prekinitev pogodbe s strani delodajalca med poskusnim delom.

Po zapletih vendarle za skupno mizo. B.H., A.N., Delo, 9.11.2012
Popoldan 8.11. so se sedli skupaj D. Turk, J. Janša, B. Pahor, M. Zver in Z. Jankovič ter predstavnika sindikata kemijske industrije. Dogovorili so se, da bodo nadaljevali usklajevanja, s katerimi bi se izognili predlaganima referenduma.
Nadaljuje se polemika o izginulih sindikalnih podpisih za referendum o slabi banki. Stranka PS grozi z interpelacijo predsedniku DZ, notranjemu ministru oz. vladi.

O pokojninski reformi in reformi trga dela. J.P., Dnevnik, 13.11.2012
Poslanci na izrednem zasedanju DZ obravnavajo zakone ki urejajo pokojnine, delovna razmerja in trg dela ter povečanje nekaterih davščin.
Vlada ocenjuje, da bo v letu 2013 s pokojninsko reformo privarčevala 150 milijonov, skupaj z reformo trga dela in z zvišanjem DDV (tudi na časopise, nekatere storitve, cvetje), obdavčenjem študentskega dela in zvišanjem obdavčitve oddajanja najemnih v najem pa 280 milijonov. Opozicija to ocenjuje kot nerealno.

Pridružite se pozivu vladi za zeleni razvojni preboj! Oglasno sporočilo,
Delo, 10.11.2012
Vrsta znanstvenikov, naravovarstvenikov, kulturnikov in politikov in drugih posameznikov ter organizacij, društev in inštitutov pričakuje, da bo vlada v novo Strategijo razvoja Slovenije ustrezno vključila pomembna področja: prehranska samooskrba, les, energetska prenova stavb, obnovljive vire energije, železnice in javni prevoz, učinkovita raba naravnih virov in zeleni turizem. Pozivajo k podpisu peticije, ki je objavljena na
www.tretjiclen.si/slo/zrp .

Pesem, orožje proti razraščanju fašizma. I. Mager, Dnevnik, 9.12.2012
Za nastope ob 40. letnici Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča so bile karte razprodane. Na koncertu v ljubljanskem Cankarjevem domu so se mu pridružili že: Ženski pevski zbor Kombinat, Ljubljanski partizanski zbor, Drago Mislej, Matija Mef, Vlado Kreslin, Zaklonišče prepeva, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, zamejski taborniki in še kdo. Dirigentka Pia Cah pravi, da so partizanske pesmi »čedalje bolj aktualne. /…/ Vojne so še zmeraj na svetu, zato iščemo bratstvo in solidarnost«, kot »v času fašizma, ki pa je žal še vedno prisoten«. Želijo opozoriti ljudi, mlade, »da ne bodo pozabili, čemu so naši dedje morali na trdo pot za kruh in svoj jezik.« Pojejo »italijansko, slovensko in še v kakšnem jeziku, kajti partizani so se borili za svoje pravice po vsej Evropi – in danes je isto.«

Zaupanje v institucije pravne države se zmanjšuje. M.A., 10.11.2012
Komisija za preprečevanje korupcije
www.kpk-rs.si v poročilu za 2011 ugotavlja, da se pri nas v vsej EU najbolj zmanjšuje zaupanje v institucije države in nosilce javnih funkcij ter njihovo verodostojnost. Med vzroki je na prvem mestu javno naročanje. Upravljanje državnih podjetij je pod političnim vplivom, z nizko stopnjo kulture in znanja ter veliko netransparentnosti. Komisija opozarja na korupcijo v bankah in neustrezne odločitve o naložbah na podlagi političnih, poslovnih in osebnih povezav, nezadosten notranji in zunanji nadzor in neugotavljanje odgovornosti. <opozarja tudi na vplivanju interesnih skupin na sprejemanje zakonov in odsotnost javne razprave zaradi nujnih zakonodajnih postopkov. Komisija ugotavlja lažno stanovsko solidarnost (v sodstvu) nepripravljenost za uvedbo postopkov (tožilstva) in dolge postopke ter pozne sankcije.
V drugi raziskavi so podjetniki ocenili, da so najbolj problematični politični pritiski na poslovanje bank, korupcija pri oddaji javnih naročil in pripravi zakonov, korupcija poslancev, patronaža in nepotizem.

Plagiat za sto tisoč evrov. A.V.B., Delo, 12.11.2012
Na razpis Ministrstva za obrambo za raziskovalno nalogo o protipožarnih napravah in ukrepih sta se leta 2000 prijavila FPOM UL in Center za prenos znanja in tehnologij CPZT, podjetje Bojana Grma, tudi predsednika Slovenskega združenja za požarno varstvo. Nalogo je dobil in izpeljal (2005) CPZT in dobil 117.500 evrov.
2009 je požarni inženir P. Šimenko ugotovil, da je velik del besedila naloge prevod publikacije britanskih standardov, kar je potrdila M. Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino. Vendar je Mors verjel pojasnilu B. Grma, da gre za prilagoditev britanskih standardov. Primerjava pokaže, da je vsaj 150 strani dobeseden prevod, s tabelami in viri vred. (Glej
www.delo.si/zgodbe/ozadja !)

LLSTOL. Made in Slovenia. U.M., Mladina, 9.11.2012
Absolvent arhitekture Luka Ločičnik je v sodelovanju med FA UL in Stol&Stol iz Kamnika izdelal udoben stol za mlade ljudi, za katerega se zanimajo naročniki z vsega sveta. Nadaljevanje slave stola Rex (arhitekta Nika Kralja in Stola), ki je v zbirki MoMa v New Yorku?

Novo priznanje za Poslovno šolo Bled. Delo, 9.11.2012
Asociacija AMBA je med štiri najbolj inovativne študijske programe MBA od sedemstotih izbrala tudi IEDC Poslovno šolo Bled
www.iedc.si . Glej tudi http://en.wikipedia.org/wiki/Association_of_MBAs .

Bolonjo bi dali na popravni izpit. J.Kontler-S., NeDelo, 11.11.2012
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je (v Laškem) pripravila obiskano konferenco Bologna včeraj, danes, jutri. Govorniki niso skrivali razočaranja.
M: Urbanc, predsednik ŠOS je dejal, da »bolonja« ni uresničila pričakovanj, saj je le prepakirala stare programe. S. Pejovnik, rektor UL je ocenil, da so se študijski programi posodobili, glavna ovira pa je neustrezno financiranje. Rok Primožič (Evropska študentska zveza ESU) je povedal, da si prizadevajo ohraniti obseg financiranja študentske mobilnosti (ERASMUS, op. B.M.), bistvene poteze bolonje.
B. Lesjak, svetovalec ministra Turka, pri rebalansu proračuna, ki naj bi omogočil normalno delovanje visokega šolstva in znanosti, je zavrnil je trditve, da nočejo financirati 5. letnika. Ta ni nič dražji od prejšnjega. S spremembo zakona, ki je (2006) uvedel zgrešeno enačenje prejšnje univerzitetne in drugostopenjske bolonjske diplome, se takrat ni strinjal, in tudi ne ŠOS.
V anketi med študenti UL, je polovica kot vpisni pogoj zagovarjala maturo in še sprejemni izpit; V. Bucik (FF UL, RIC) je opozoril, da bi z izpiti oz. testi lahko povzročili krivično presojo. Govorili so tudi o (ne)zaposljivosti diplomantov, kar bi lahko bil vzrok za večanje vpisa na doktorski študij.

5. - 11. november

Dnevnik ne spreminja barve. Dnevnik, 7., 8. 11.2012
Ob spremembi oblike nas časnik spomin na naslovnice v zadnjih 60 letih in 6 dneh.
Kitajski in severnokorejski poveljniki (Ljubljanski Dnevnik)
Spomenica o tržaškem sporazumu
(Ljubljanski Dnevnik)
Na Mesecu! (Dnevnik)
Nasilna intervencija in poskus okupacije
(Neodvisni Dnevnik)
»Slovenija lahko pokaže pot in Amerika bo pomagala«
(Dnevnik)
Ministri EU zamrznili pogajanja s Turčijo
(Dnevnik)
Ljubljano bo preplavilo več tisoč delavcev
(Dnevnik)
Le social-realiste. Competitive
(Liberation)
Rathausumgebung vor Aufwertung (Volksblatt)
USA zvolily prezidenta a ekonomika poroste. (Dnes)

Podpora pokojninski reformi, delovnopravni ne. M.p., Delo, 5.11.2012
V anketi Dela Stik je (24.-25. oktobra) 407 respondentov odgovarjalo na vprašanja o krizi, reformah…
Napovedani množični sindikalni protesti (17. novembra) so po mnenju večine (56%) upravičeni, za 36% ne. Pokojninsko reformo jih od opredeljenih podpira dobra polovica (53%), tretjina (33%) pa ne. Reformo delovnopravne zakonodaje podpira 35%, proti jih je 39%. 63% jih ne verjame, da bo vlada uspela rešiti Slovenijo iz krize, 28% jih to verjame.
Za vstop v EU kot federacijo, kot je predlagal J.M. Barosso jih je 30%, 45% pa ne.

Konec sanj o Turkovi zmagi v prvem krogu. J.P., Dnevnik, 7.11.2012
Pred predsedniškimi volitvami 11.11.2012 v anketah javnega mnenja vodi sedanji predsednik. Po napovedi v anketi Ninamedia, 6.nov. bo dobil Danilo Turk 43,5%, Borut Pahor 43,8% in Milan Zver 21,76%.
V drugem krogu anketiranci napovedujejo Pahorju 43%, Turku 38%, ne ve jih 8% in 11% jih »ne bi volilo«.

Škode za več kot 20 milijonov. Žurnal24, 7.11.2012
Velike poplave in množica plazov po vsej Sloveniji so povzročile najmanj 20 milijonov evrov škode. Poškodovanih je več tisoč stanovanjskih in poslovnih objektov, mnogo cest in vodotokov.

Prej so podpirali varčevanje, zdaj bi več denarja. Ah, Dnevnik, 6.11.2012
Študentska organizacija ĐOS je pričela zbirati podpise za svoj predlog o štipendiranju. Sedanji sistem mladim ni naklonjen pravijo, štipendijo je dobilo na novo 125 študentov, kljub obljubam. Študenti so izgubili tudi z varčevalnimi ukrepi. Na ministrstvu za delo pravijo, da bi predlog študentskega zakona v prihodnjih letih preveč obremenil proračun.

Jagodni izbor poznavalcev literature. Frankfurt po Frankfurtu.
U. Tarman, Dnevnik, 8.11.2012
Oktobra je bilo na frankfurtskem sejmu 400.000 knjig (izide jih milijon letno). V knjigarni Konzorcij v Ljubljani jih bo med 12. in 17. novembrom od njih na ogled 8000. Predstavili bodo tudi prevode slovenskih avtorjev npr. Borisa Pahorja, D. Jančarja in L. Kovačiča ter S. Žižka (obsežno »Less than nothing: Hegel and shadow of dialectical materialism« in krajšo »The year of dreaming dangerously«.
»Glavne stranke prihajajo iz vrst strokovnih knjižnic, inštitutov in z univerz, kupujejo tudi podjetja in zvedavi posamezniki«. V Konzorciju so lani prodali 62.000 knjig, dve tretjini s pomočjo sejma … po Frankfurtu.

Krizna koordinacija na ministrstvu, novela zakona v državnem zboru 24.10.2012 www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-bo-s-fakultetami-studijske-programe-ukinjajo-profesorji-bezijo-v-tujino.html
Na ministrstvu (MIZKŠ) so se 23.10.2012 srečali člani krizne koordinacije za področje visokega šolstva in znanosti. Cilj koordinacije je ugotoviti, kako z razpoložljivimi sredstvi, ki bodo na voljo v proračunu, v 2013 izpeljati dejavnosti v približno enakem obsegu kot doslej. Minister Žiga Turk:
"Na koordinacijah želimo proučiti vse možnosti, s katerimi bi kljub krčenju proračunskih sredstev zagotovili čim bolj neokrnjeno raven izobraževanja, znanosti in kulture."
Podporniki novele zakona o visokem šolstvu, ki je bila 24.10.2012 v prvem branju v državnem zboru poudarjajo, da so spremembe nujne. S tem se strinjajo tudi predstavniki visokošolske skupnosti, a so prepričani, da za javno obravnavo predloga ni bilo dovolj časa. V razpravi so se mnenja poslancev najbolj kresala glede sestave sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu in prihodu tujih univerz v slovenski prostor.

Zakon o visokem šolstvu deli politiko. T.K., Delo, 24.10.2012
www.delo.si/novice/politika/zakon-o-visokem-solstvu-deli-politiko.html
Koalicijske stranke podpirajo novelo zakona o visokem šolstvu, opozicijski ji nasprotujejo, je potrdila prva obravnava te v državnem zboru.
Ker je »nekdo zamudil roke, ker nekdo ni prebral zakona mora priskočiti na pomoč država. Odgovornost nosi nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis)« – tako je minister
Ž. Turk »našel« krivca za nujnost sprememb. Jedro nesoglasij med predstavniki javnih fakultet in politiko so štiri spremembe, ki jih novela prinaša, ključno pa je imenovanje članov sveta Nakvis. Pri tem ima »rektorska konferenca preveliko moč«, trdi B. Grims (SDS), ki nasprotovanje noveli pripisuje strahu institucij pred konkurenco. Opozicijska poslanka T. Vonta (PS) pa je dejala, da novela »vladi na stežaj odpira vrata posegom v avtonomijo in neodvisnost visokega šolstva«.

Recesija v Sloveniji se poglablja. M.J., Delo, 27.10.2012
Po napovedi Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) se bo naše gospodarstvo v 2012 skrčilo za 2,5%, v 2013 pa za 2%. Slovenija je edina od 33 držav (v EBRD) z negativno napovedjo v 2013.

Stroški vzdrževanja izgubljene generacije. J. Kosec, Delo, 3.11.2012
Mladi, ki je hodijo v šolo ali v redno službo stanejo članice EU 153 milijard evrov letno, 1,2% BDP. V EU je med starimi 15-24 let 22,7 % brezposelnih (5,5 milijonov). V Sloveniji jih je bilo lani 15,6%, letos 18,6%.
Univerzitetna izobrazba manj ščiti pred brezposelnostjo kot pred krizo. Med diplomanti je v Grčiji tretjina brezposelnih, v Italiji petina. Mladi tako ne pridobivajo delovnih izkušenj, kar bo imelo dolgoročne posledice. Tisti, ki dolgo iščejo prvo zaposlitev imajo kasneje povprečno nižjo plačo; pripravljeni so delati pod slabšimi pogoji in za manj denarja. Brezposelnost povzroča tudi beg možganov, porast kriminala in slabše psihofizično stanje ljudi.

Stanodajalci s študenti hitro do zaslužka. D.V., Ž.R., Dnevnik, 3.1.2012
Lastniki stanovanj z nekaj posteljami in pisalnimi mizami na lahek način (neobdavčeno) zaslužijo. Novinarji so si v Ljubljani ogledali sobe, kjer študent plača do 150 evrov na mesec, poleg tega še stroške. Za trosobno stanovanje z nekaj študenti lastnik dobi 600, 700, do 900 evrov. Dvosobna stanovanja oglašajo za povprečno 580 evrov. Najemnina za garsonjero je okoli 300 evrov. Stroški še 80. Nekateri plačujejo še za rezervni sklad v bloku.
Večina najemnih razmerij ni prijavljena, pregleda nad oddajo na črno ni. V Študentski svetovalnici (ŠOUL), ki vodi spletno posredovalnico sob, priporočajo študentom, da ob presežku ponudbe nad povpraševanjem zahtevajo zase primerno namestitev in da e zaščitijo s sklenitvijo najemne pogodbe.

Napovedana zamrznitev pokojnin ostaja kamen spotike v koaliciji.
A.A., Dnevnik, 30.10.2012
Finančno ministrstvo še naprej zagovarja zamrznitev pokojnin v 2013 in 2014, kar je predvideno tudi v predlogu proračuna. Stranka DESUS pa ne odstopa od zahteve po usklajevanju (odmrznitvi) pokojnin, ki je zapisana v koalicijski pogodbi. Za to bi morali dobiti 50 milijonov iz sredstev Kapitalske družbe (KAD). Do zastoja je prišlo tudi v pogajanjih (s sindikati in delodajalci) o pokojninski reformi.

»Edina nalog ljudstva: upor«. R. Kajzer, Delo, 30.10.2012
Na protivladnem protestu »Dvignimo glave« se je v Mariboru 29. oktobra zbralo 600 ljudi. Opozarjali so na socialne težave in »bankirko-politično elito«. Vlada razgrajuje državo, ki ni takšna kot smo glasovali zanjo na plebisciti. (Leta 1990, op. B.M.).
Igor Koršič (AGRFT UL) je dejal: »Zahtevamo vlado, ki bo utrjevala, ne uničevala«. Filozof Boris Vezjak je dejal: »Sprli so narod, da lahko vladajo«.
Zbrani so zanikali simpatije do kake stranke, leve ali desne. V sporočilu so zapisali, da so »siti vladne kraje države, uničevanja naše družbe, okolja in prikritega genocida nad slovenskim narodom«. Skupina »29. oktober je protest organizirala že lani.
Janja Vidmar je na shodu dejala, da bi moral govoriti tudi rektor UM, a so bili pritiski očitno prehudi. (Z UM so kasneje to zanikali, op. B.M., glej:
www.siol.net/novice/lokalne_novice/podravje/2012/10/rektor_rebolj_zavraca_navedbe_o_domnevnih_pritiskih_glede_udelezbe_na_protestu.aspx )

Svetniki zavrnili oba referenduma. P.J., Delo, 30.10.2012
V Državnem svetu so zavrnili predloga za referenduma o državnem holdingu in o sanaciji bank. Finančni minister J. Šušteršič je opozoril svetnike na tveganje izgube zaupanja tujih posojilodajalcev, saj vlada potrebuje milijardo za financiranje proračunskega primanjkljaja in še dve za vračilo posojil in sanacijo bank. S sindikatom energetike se je dogovoril za umik referendumske pobude, prav tako se je pogovarjal s sindikatom kemične in nekovinske industrije.

Referendum o holdingu predvidoma januarja. M.B., Z.P., Delo, 3.11.2012
Zahtevi za referenduma o dveh zakonih – o »slabi banki« in o holdingu državnih podjetij je vložilo 30 poslancev opozicije (PS). Prvega ne bo, ker so bili podpisi zanj neustrezno predloženi. Drugi bo najverjetneje januarja, če vlada ne bo uspela s presojo ustavnosti.

Slovenska postojanka v silicijevi dolini. L.J.K., Delo, 27.10.2012
Skupina naših mladih tehnoloških podjetij (Vox.io, Zemanta, Hekovnik, Toshl) je v San Franciscu uredila hišo, v kateri se bodo srečevali obiskovalci kalifornijske tehnopodjetniške scene. Ponujala bo tudi prenočišča in izobraževanje podjetnikov.

29. oktober - 4. november

Vlada niža plače in napoveduje nove naložbe. M.J., Delo, 23.10.2012
S proračunom za 2013 bo vlada za 5% (200 milijonov) zmanjšala sredstva za plače v javnem sektorju in povečala naložbe za 600 milijonov, predvsem iz evropskih sredstev. V prihodnjih dveh letih naj bi primanjkljaj proračuna ne presegal 3%.
Premier J. Janša je v Državnem zboru (DZ) dejal, da proračun vodi v ponovno rast, v petih korakih izhoda iz krize: sanacija bank, reforma pokojnin in trga dela in učinkovito upravljanje državnega premoženja. Zaveda se, da je prilagajanje mase plač v javnem sektorju v mejah možnega skrajno nepopularen ukrep, a nujen. »Javni sektor doslej krize ni občutil tako močno kot gospodarstvo.
Finančni minister J. Šušteršič je dejal, da smo z dolarskimi obveznicami dobili likvidna sredstva za nekaj mesecev v letu 2014. »To posojilo smo prejeli predvsem zaradi zaupanja, da bomo vladni program, ki je bil ocenjen pozitivno, tudi izpeljali.«
Proračunu za 2013 predvideva dodatne prihodke tudi zaradi manjših davčnih olajšav študentom, dviga koncesije za študentsko delo in dviga DDV za časnike in še nekatere izdelke in storitve z nižjo stopnjo.

Sindikati zaman čakali Turka. Sta, Dnevnik, 25.10.2012
Predstavniki konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), konfederacije Pergam in ZSSS so 24.11. čakali ministra Ž. Turka, da bi jim predstavi t.i. krizne koordinacije, ki jih sklicuje (o izobraževanju, o znanosti, o kulturi, op. B.M.). Minister je sindikate na sestanek povabil potem, ko so le-ti poudarili, da ne nameravajo pristati na zamenjavo socialnega dialoga v okviru priprave socialnega sporazuma 20012-2016 z omenjenimi koordinacijami.
Minister se je zadržal na seji DZ, ki je obravnaval predlog novele Zakona o visokem šolstvu. Seja se je »zavlekla na skoraj pet ur in pol«, je dejal. Upa, da se bo s sindikati dobil do konca tedna.

Šušteršič ni pomiril sindikatov. Holding in slaba banka. M.G., Delo, 24.10.2012
Finančni minister J. Šušteršič se je sestal s predstavniki sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije in sindikata energetike. Sindikata sta namreč začela s postopkom za referendum o zakonih o državnem holdingu in o slabi banki.
Strinjali so se, da bi bilo najbolje, da bi našli dogovor, a ga še niso.

Novembra protesti proti vladnim ukrepom. K. S., Dnevnik, 23.10.2012
Predsednik KSJS B. Štrukelj je napovedal kulturno organiziran protest, na katerem bi opozorili na napačen vladni način varčevanja, zmanjševanjem mase za plače, ogrožanje socialne države, omejevanje referendumskega odločanja, reformo pokojnin in trga dela, sprememb zakona o visokem šolstvu in drugo, kar lahko na ulice pripelje množice.
Vlada proteste pričakuje, vendar ministri (za delo, za finance, za zunanje zadeve) menijo, da ne bodo vplivali na pogajanja o reformah.

Raznovrstna fronta proti varčevanju. Protesti. M.B., Delo, 26.10.2012
Sindikati javnega sektorja za 17. november načrtujejo proteste na Kongresnem trgu v Ljubljani. Glavni motor je KSJS, ki si po besedah B. Štruklja dogovarja z ZSSS, ŠOS in Zvezo društev upokojencev. Proteste bo podprlo Gibanje za dostojno delo, ki je lani nasprotovalo zakonu o malem delu. V KSS Pergam in KS 90 se bodo odločili po praznikih. V Mariboru je civilna iniciativa »Skupina 29. november« tega dne pripravila protest proti vladi.
Predsednik vlade pa je nedavno izjavil, da so »po slovenski ustavi mirni protesti sindikatov del svobodnega izražanja mnenj. /…/ To je najbrž del pogajalske taktike, saj se še pogajajo«.

Koalicija vztraja pri zategovanju pasu »privilegiranim upokojencem«.
J.P., Dnevnik, 24.10.2012
Opozicijski poslanci so predlagali, da iz »Zujfa« črtali 143. člen, s katerim se je znižala pokojnina 27.000 upokojencem. Selektivno, diskriminacijsko in protiustavno, pravijo, tako kot tudi varuhinja človekovih pravic. Večina v Državnem zboru je predlog zavrnila, vlada pa je predlagala, da bi znižanje odpravili 8000 upokojencem, ki so del delovne dobe delali v drugih republikah SFRJ.
Da so bila uporabljena ideološka merila in se je zgodila krivica taboriščnikom, prisilnim mobilizirancem in drugim je priznal tudi G. Virant, DL, a je na koncu glasoval za vladni predlog. Poslanec NSi J. Horvat je za pripadnike nekdanje JLA predlagal, naj počakajo, da se reši problem razdelitve premoženja nekdanje države.

Državni zbor postaja glasovalni stroj vlade. T.P., Dnevnik, 26.10.1012
Na okrogli mizi Društva integriteta o sprejemanju zakonodaje so (kritiki, npr. informacijska pooblaščenka N. Pirc Musar, I. Šoltes, računsko sodišče, D. Zajc FDV UL) izhajali iz podatkov, da je DZ v osmih mesecih izglasoval že 105 zakonov (med njimi Zujf, ki je spremenil 39 drugih zakonov), od tega 82 po nujnem, 8 po skrajšanem in 5 po rednem postopku. Vlada je od marca sprejela 49 predpisov (predlogov zakonov, uredb in pravilnikov), ki niso bili prej nikjer objavljeni. Pri 71% vseh predpisov je bilo kršeno določilo (ustrezne resolucije DZ, op. B.M.), da morajo biti 30 dni v javni razpravi.

Vlada odpira arhive. Aa, Dnevnik, 22.6.2012
Vlada je odobrila vpogled v zapisnike »Predsedstva Republike Slovenije« (SRS, op. B.M.) iz leta 1975 publicistu I. Omerzi in v magnetograme vladnih sej iz let 1991 in 1992 »akademikoma dr. D. Frišu in dr. J. Prinčiču«. Dokumenti bodo uporabljeni v znanstveno-raziskovalne namene. Skrajšanje rokov za vpogled omogoča Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva.

Vila Rafut novogoriški občini drsi iz rok. K.Ž., Delo, 22.10.2012
V botaničnem parku pri Novi Gorici soji Vila Rafut, zgrajena 1914 v neoislamskem slogu. Občina nima denarja za njeno obnovo, pričakuje pa, da bo ministrstvo (MIZKŠ) nanjo preneslo lastništvo. Na ministrstvu obravnavajo tudi vlogo za javno-zasebno partnerstvo.
Leta 2008 so načrtovali, da bi v obnovljeni vili dobil prostore oddelek ZRC SAZ in tudi Center za evromediteranske študije EMUNI. Čeprav so že dobili gradbeno dovoljenje je takratna ministrica za visoko šolstvo M. Kucler Dolinar onemogočila obnovo. Rektor UNG D. Zavrtanik pravi: »O usodi vile Rafut ne vem ničesar, še vedno pa menimo, da tja spada univerza.«

Težko in okorno računsko napravo je spravil na žepno velikost.
E. S., Dnevnik, 24.10.2012
Vezje in procesor za prvi mali kalkulator HP-35 je naredil
Franc Rode (1934). Med študijem (FE UL) je v počitnicah obiskoval podjetja v Z. Evropi in želel postati del ustvarjalnega sveta. Z diplomo elektrotehnika Jugoslavije odšel v ZDA. Vlekla ga je tudi misel na sošolko, s katero je še danes poročen. Kariero je naredil v Silicijevi dolini, pri Hawelet&Packardu. Ni nameraval ostati v tujini, a tam je ustvaril družino. Zdaj ga povabijo na predavanja o izumih; tako npr. nedavno FERI UM in Družina.
Slovencem svetuje, naj stopimo skupaj in samozavestneje izkoriščamo svoje visoke potenciale – in ustvarimo svojo Silicijevo dolino.

Klopi polne, na posteljo pa čaka 900 študentov. A.A., Dnevnik, 23.10.2012
V Študentskih domov v Ljubljani so letos dobili največ vlog v zadnjih letih, 26% več kot lani. Septembra so vselili 1700 študentov, v vrsti jih čaka še 900. V vmesnem času večinoma najamejo stanovanje. Za subvencijo bivanja pri zasebnikih je bilo le letos 15% več prošenj kot lani.

Na poti do diplome. J.K.S., Delo, 25.10.2012
V časniku Delo bo od 8.11.2012 vsakih štirinajst dni nova tematska stran Na poti do diplome. Namenjena bo izobraževalnim temam, povezanimi z znanostjo, predvsem visokošolskemu študiju, tudi podiplomskem in doktorskem, ter srednjim in višjim šolam. Te sfere so v praksi »premalo povezane in že zato jih kaže večkrat soočiti«, piše
Jasna Kontler Salamon. Najprej se bo lotila iskanju odgovorov na vprašanje »kako v naših razmerah, ki /…/ niso prav nič prijazne do naložb v znanje, zagotavljati odličnost izobraževanja.«. Vabi na sodelovanje s predlogi in mnenji, ki jih pošljite na e-: jasna.kontler@delo.si .

Luknja v bruseljski malhi. Zategovanje pasu v EU., P.Ž., Delo, 24.10.2012
J. Lewandowski, ki je v Evropski komisiji odgovoren za finance in proračun opozarja na težave, ki jih bo krčenje proračuna EU povzročilo tudi tako uspešnim programom kot je Erasmus. Z njegovo pomočjo je del študija v tujini opravilo v 25 letih 2,2 milijona študentov. Krčenje tega programa lahko preprečijo članice, če bodo zanj zbrale članice še 90 milijonov evrov. Za uresničitev raziskovalnih programov pa komisija potrebuje še 432 milijonov. Politična bitka za tisočmilijardni proračun EU bo vrh dosegla v prihodnjih tednih. (Glej
http://europa.eu/about-eu/basic-information/money/index_sl.htm , www.cmepius.si/vzu/erasmus.aspx , http://publications.europa.eu/cordis/index_sl.htm )

22. - 28. oktober

Kaj je novega na eŠR? www.solski-razgledi.com, ŠR, 19.10.2012
Šolski razgledi na spletni strani pišejo o:
Ob svetovnem dnevu učiteljev (mz) – Sviz: Vztrajali bomo pri obstoječih standardih ter plačah.
Ministra dr. Žigo Turka pozivajo k odstopu (mz) – Delovna mesta in plače bodo branili z vsemi legalnimi in legitimnimi sredstvi.
Ogorčeni nad oblastjo (sm) – Sviz se ne bo udeležil sestanka pri ministru Ž. Turku
V šolstvu plače še za 10 % manj (mz)
Učitelji so bolj kot kateri koli drugi ljudje varuhi civilizacije … (am) - … je nekoč dejal Bertrand Russel.

Četrtek 25. oktobra. Terminski plan, Objektiv, Dnevnik, 20.10.2012
V parlamentu bo stekla prva obravnava Turkove novele zakona o visokem šolstvu, ki med študenti  in profesorji dviga veliko prahu.

V državni zbor gresta neusklajeni reformi. Upokojevanje in trg dela.
B.H., E.R., Delo, 18.10.2012
Vlada je potrdila besedilo zakonov o pokojninskem zavarovanju in o delovnih razmerjih ter ju poslala v parlamentarno proceduro. Poslanci jih bodo začeli obravnavati novembra in do sprejema predvidoma konec leta bodo še možne spremembe. Sindikati in delodajalci imajo nekaj pripomb, tudi na hitenje.

Dramatična sporočila niso premaknila sindikatov. M.B., Delo, 17.10.2012
Predsednik vlade J. Janša je socialne partnerje, predvsem sindikate pozval, naj podprejo pet prioritetnih ukrepov vlade: konsolidacijo javnih financ, saniranje bank, ureditev upravljanja državnega premoženja, reformi pokojnin in trga dela. Sindikati svarijo vlado pred prehitrimi potezami in ne popuščajo pri grožnjah z referendumi.

Slovenija le izdala za dobri dve milijardi obveznic. M.J., P.Ž., Delo, 20.10.2012
Vlada je izdala za 1,7 milijarde evrov desetletnih dolarskih obveznic. Predsednik vlade J. Janša je dejal, da je Slovenija z novim zadolževanjem izognila nelikvidnosti in dobila manevrski prostor, da ukrepi, ki jih sprejema, začnejo učinkovati.

Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2012.
Šolski razgledi, 19.10.2012
Nagrado RS za življenjsko delo na področju visokega šolstva sta dobila Miran Hladnik (FF UL) in Igor Dekleva (AG UL), za izjemne dosežke na področju visokega šolstva pa jo je dobil Andrej Brodnik (PeF in PINT UP).
(O nagrajencih glej www.mizks.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//7697/ , www.mizks.gov.si/si/medijsko_sredisce/nagrade_in_priznanja/nagrade_rs_na_podrocju_solstva .)

Odprto pismo ministru.  Šolski razgledi, (www.solski-razgledi.com ), 19.10.2012
Šest združenj za izobraževanje odraslih v Sloveniji je v pismu Žigi Turku nasprotovalo združevanju Andragoškega centra Slovenije (ACS)  v  predlagani Inštitut za razvoj vzgoje in izobraževanja.

Kongresna izjava slovenskih slavistov. B.K.V., Šolski razgledi, 19.10.2012
Udeleženci slovenskega slavističnega kongresa v Kopru so v zvezi z internacionalizacijo in naraščajočo rabo angleščine podprli usmeritev za ohranitev neokrnjenega položaja slovenščine, kakor je predstavljena v prispevkih J. Orešnika in B. Paternuja v SP Dela. (Glej Pogledi, op. B.M.). »Pri tem posebej poudarjamo potrebo, da univerze zagotovijo tečaje slovenščine za tuje študente, ki želijo študirati v Sloveniji«, so zapisali.

Slovenska diaspora. A. Vindiš, Objektiv, Dnevnik, 20.10.2012
Slovencev je po svetu 489.873, ugotavlja statistični urad.
V Evropi jih je (razen pri nas) 214.682, največ v Italiji (100.000), Nemčiji (50.000), Avstriji (24.855) in Hrvaški (13.173).   V ZDA jih je 178.415, v Kanadi pa 35.940. Sodobno priseljevanje je del t.i. bega možganov, zlasti iz znanstvenih, umetniških in kulturnih krogov.  V Južni Ameriki jih je 35.700, največ v Argentini. V Avstraliji jih je 25.000: po letu 2000 tja prihajajo zaradi ekonomskih, kariernih in osebnih razlogov, večinoma izobraženi ljudje. V (Južni) Afriki jih je 100.

V Slovenijo v letu dni prišlo 81 tujih zdravnikov. M.Z., Delo, 17.10.2012
Zdravniška zbornica je v zadnjem letu izdala 81 licenc za delo tujim zdravnikom, večinoma iz Srbije, Hrvaške, Makedonije in BiH. V letošnjem letu pa se je v tujino odselilo 15 zdravnikov, še 75 pa jih je odšlo zaradi izobraževanja in obiskov. Ministrstvo za zdravje pa je 26 diplomiranim medicinskim sestram izdalo  potrdila za zaposlitev v tujini.

Notol 2, največja naložba v zgodovini Krke. Dnevnik, 22.10.2012
Krka d.d. je  že desetletja med najuspešnejšimi slovnenskimi podjetji. V letu 2011 je ustvarila  nad 162 milijonov evrov dobička, več kot leto prej. V raziskave in razvoj so lani vložili 93 milijonov evrov in širili infrastrukturo. Odprli so razvojno-kontrolni center in  začeli graditi obrat za zdravilo Notol 2, v vrednosti 200 milijonov evrov.

Treba se je pogovarjati z angeli, investitorji iz tujine. U.Š.K., Dnevnik, 20.10.2012
Za raziskovalni projekt “Koherentni trajektorji skozi fazne prehode z zlomom simetrije” bo Dragan Mihailovič”, fizik, IJS, prejel 2 milijona evrov od Evropskega raziskovalnega sveta (ERS. To doslej ni uspelo še nobenemu raziskovalcu iz  slovenskega raziskovalnega zavoda.) O tem je pisal leta 2010 v reviji Nature Phisiscs. Ne ve še, kaj bo nastalo, a zagotovo bodo to obdavčili, pravi po Faradayu. Za tehnološki razvoj prototipa pa bo potreben “bussines angel”, podjetnik iz stroke, ki mu dobiček ni glavni cilj.

Zaradi univerzijade večmilijonska tožba. R.G., Delo, 17.10.2012
Mednarodna univerzitetna športna zveza (Fisu) bo vložila tožbo proti organizatorjem odpovedane Zimske univerzijade Maribor 2013: Slovenski univerzitetni športni zvezi (Susa) in občini.

Prvo prebujenje kulturne zavesti. I. Mager, Dnevnik, 20.10.2012
Glasbena matica Ljubljana je bila ustanovljena leta 1872. Njeni najpomembnejši člani stojijo ob Vegovi ulici, pred zgradbo matice, ki jo za najemnino oddajajo nekaj oddelkom AGL. Ivanka Mulec Ploj, predsednica GMS pravi, da bo vedno bolj pomembno medsebojno spodbujanje. Slovenci imamo bogato  glasbeno zgodovino. Imamo muzikološki in  glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, notni arhiv v NUL (in AG ter odd. za muzikologijo FF UL in še odd. za glasbo PeF UM, B.M.)

15. - 21. oktober

Zbor in akcija na FDV. A. Kurnik, 16.10.2012
Andrej Kurnik, sindikalni zaupnik NSDLU na FDV in aktivist Skupnosti FDV piše o zboru delavcev in študentov na FDV UL in protestu proti ministru. Na zboru 10. 10.2012 v okviru neformalnega foruma Skupnost FDV so bili sprejeti sklepi. (Glej
www.nsdlu.si, rubrika Pogledi).
15. 10.2012 so na FDV z akcijo "Žiga žaga Žiga ven" izrazili nestrinjanje s politiko ministra (Žige Turka), »uničevalca javnega visokega šolstva v času, ko bi naj na fakulteti, ki jo uničuje, sodeloval na strokovnem posvetu«. V avli fakultete so začeli zbirati podpise pod peticijo za njegov odstop ter v dveh urah zbrali skoraj 150 podpisov. »Mislimo, da je pametneje odrezati nesposobnega in zlonamernega ministra, kot učitelje in učiteljice, raziskovalce in raziskovalke, strokovne delavke in delavce, študente in študentke. Minister se na koncu na FDV ni pojavil.«

Turka na fakulteto ni bilo. Aa, Dnevnik, 16.10.2012
Minister Žiga Turk bi moral 15. oktobra v okviru mednarodne konference obiskati FDV UL. Neformalna skupnost FDV je napovedala akcijo, s katero mu bo sporočila, da na fakulteti ni zaželen. V uri in pol se je pod peticijo za odstop ministra podpisalo 150 študentov in zaposlenih. Minister Turk pa se je zadržal v Državnem zboru na predstavitvi mnenj o visokošolskem zakonu. (In na ustanovnem sestanku vladinega sveta za študentska vprašanja, op. B.M.)
A. Kurnik (skupnost FDV) je dejal, da si je Turk želel dvigovati legitimnost z obiskom na članici UL, ki jo kot minister skuša razgraditi. Istočasno se ukvarjamo s tem, »koga vse bomo morali zaradi varčevanja odpustiti«, je dejal. »Zaposleni v strokovnih službah ne zmorejo odplačevanja kreditov, saj so na minimalni plači«.

Politika in univerze ostro drug proti drugemu. Javna predstavitev mnenj.
T.K., Delo, 16.10.2012
V dvorani državnega zbora je bila 15.1.2012 javna predstavitev mnenj o noveli zakona o visokem šolstvu. Zanjo je bil najprej predviden nujen, pozneje hiter in nazadnje redni postopek sprejemanja.
Kritiki novele so opozarjali na napad politike na izobraževanje, na privatizacijo visokošolskega prostora in poskus politizacije nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Govorilo je 60 visokošolskih učiteljev, študentov in sindikalistov, minister Ž. Turk (in nekaj opozicijskih poslancev, op. B.M.). Večina je opozarjala na škodljive ukrepe varčevalnih ukrepov in nasprotovala sprejemu novele. Drugačno mnenje so izrazili poleg ministra predstavniki zasebnih visokošolskih zavodov in gospodarstva (ter podmladkov par vladnih strank, op. B.M.).

Konstituiran senat UP FHŠ za štiriletno mandatno obdobje.
M. Baruca, Pisma, Dnevnik, 17.10.2012
Prikazu nasprotnih dejstev na članek »Senatorji FHŠ so se sprli že na konstitutivni seji« (Dnevnik, 5.10.2012). Predstavnica UP za odnose z javnostmi piše, da je bil senat FHŠ UP na seji 4.10.2012 konstituiran. NI pa bila izglasovana dopolnitev dnevnega reda s točko, ki je neskladna s pristojnostjo senata. G. Drevenšek je zakonito imenovan v.d. dekana, kar je potrdilo Vrhovno sodišče RS 14.8.2012. Postopki volitve novega dekana po rokovniku, ki ga je predvidel v.d. dekana.
Brez osnove je tudi trditev v zvezi z Darkom Darovcem. »Slednji ni bil dvakrat odstranjen, ampak je bil na UP ZRS razrešen s funkcije direktorja, potem, ko mu je predhodno bila odpovedana pogodba o zaposlitvi.«
(Glej tudi rubriko Pogledi in prispevke v Arhivu, op. B.M.)

Javni denar zasebnikom. Razpisi. T.P., Žurnal24, 17.10.2012
MIZKŠ je objavilo dva razpisa za modernizacijo in odpiranje visokega šolstva. 9,2 milijona (evropskih) evrov je namenjenih za vzpostavitev sistemov zagotavljanja kakovosti študijskih programov in za poučevanje tujih strokovnjakov pri nas, tudi Slovencev, ki bi se vrnili iz tujine. Na razpisa se do 15. 11.2012 lahko prijavijo visokošolski zavodi, ki izvajajo javno veljavne študijske programe, torej tudi zasebni. Prijave bodo ocenjevali strokovnjaki iz ministrstva in iz gospodarstva.
Glej:
Javni razpis za vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji v letih 2012-2015

Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti v letih 2012-2015, ki spodbujajo odprtost slovenskega visokega šolstva v mednarodno okolje

Minister Vizjak popušča, a (še) ne dovolj. M.K., Dnevnik, 16.10.2012
Na pogajanjih o pokojninski reformi so socialni partnerji že blizu dogovora.
Po predlogu ministra Vizjaka ostaja pogoj za upokojitev starost 60 let in 40 let delovne dobe brez odkupa. Kdor te dobe ne bo dosegel prej, se bo lahko upokojil pri 65 letih. Starost se bo lahko zniževala pri tistih, ki so skrbeli za otroke. Krajšo delovno dobo bodo lahko imeli, tisti, ki so začeli delati pred 18 letom, upoštevalo se bo tudi služenje vojaškega roka. Za pokojninski osnovo bodo šteli najugodnejših zaporednih 24 let.
Po sprejemu predloga zakona na vladi bo potekala javna razprava, socialni partnerji se bodo usklajevali še do 10. decembra, ko bodo poslanci sprejemali amandmaje k zakonu.

Pogajanja uspevajo, nezadovoljni vsi. M.K., Dnevnik, 17.10.2012
Vladni predlog nove delovnopravne zakonodaje upošteva nekatere zahteve delodajalcev in sindikatov. Vlada je opustila ukinitev plačanega odmora za malico in dodatka na delovno dobo ter enotno pogodbo za nedoločen čas. Predvideva pa odpovedni rok največ 60 dni, 70% plače za nadomestilo brezposelnim prve tri mesece, največ 25 mesecev prejemanja nadomestila za brezposelnost in največ 15% začasno zaposlenih pri delodajalcu. Za začasno premestitev zaradi spremenjenega obsega dela ne bi bilo več potrebno soglasje delavca. Za sindikate ostaja nesprejemljivo zniževanje pravic starejših zaposlenih, za delodajalce omejevanje začasnega dela. Javna razprava bo potekala do sprejema zakona v parlamenti.

Vprašljiv učinek Janševega zastraševanja. A.A., Dnevnik, 17.10.2012
Predsednik vlade je s člani Ekonomsko-socialnega sveta obravnaval vprašanja plač v javnem sektorju, slabe banke, državnega holdinga, izdaje državnih obveznic, napovedanih referendumov, nujnosti reform. J. Janša je dejal, da je ura dvanajst, odločamo se, ali bomo še suvereni ali ne. Za usklajevanje reforme pokojnin in trga dela je čas do konca leta, je dejal in sindikate ter delodajalce pozval k omilitvi zahtev. Dialog je obljubil tudi minister za javno upravo S. Pličanč, a znižanje mase za plače v javnem sektorju »je nujno, neizbežno, ni stvar diskusije«.
D. Semolič (ZSSS) je napovedal zaostritev pogajanj, B. Štrukelj (KSJS) pa je poleg nespametnega hitenja vladi glede plač očital:«Postavili ste nas pred izvršeno dejstvo«. Za spremembo zakona o plačah bo potreben socialni dialog.
G. Virant, predsednik DZ in DL je priznal, da plač ni mogoče znižati brez spremembe zakona, a to ne velja za maso plač. Pokojninska reforma bo sprejeta do konca leta, ne pa tudi reforma trga dela.

Študenti uspešno nad hepatitis. Sk, Dnevnik, 11.10.2012
Ekipa študentov UL se je ponovno uvrstila med tri finaliste svetovnega tekmovanja iz sintetične biologije iGEM na univerzi MIT. Ekipo sestavljajo študenti medicine, biotehnologije, biokemije ter računalništva in informatike. Mentorji so z kemijskega inštituta, centra odličnosti ENFIST in FERI (UL), vodi pa jih profesor Roman Jerala.

Športniki do izobrazbe tudi s študijem na daljavo. A. Rožman, Dnevnik, 16.10.2012
Na Univerzi v Aalborgu (Danska) 17 slovenskih športnikov na daljavo študira v programu Menedžmenta za profesionalne nogometaše. Študij poteka pod okriljem Sindikata športnikov Slovenije in v okviru evropskega projekta. Šolnine ne plačujejo, saj je Slovenija v EU, ob vpisu plačajo le 500 evrov. Marko Levovnik, ki jim kot tutor pomaga pravi, da so se lani, ko je bil študij popolnoma brezplačen, nekateri vpisali le zaradi statusa. Program je naravnan k uporabnosti, ne k »suhoparni teoriji«. S profesorji na konkretnih primerih iščejo »praktične rešitve, kjer se mora športnik znajti v določeni situaciji. Ne gre za kampanjsko učenje, ki je značilno za klasičen način študija«, pravi.
Prvotno so se za študij (na daljavo) dogovarjali z zasebno fakulteto DOBA (Maribor), a se je ustavilo na ministrstvu za visoko šolstvo, saj fakulteta ni članica (javne) univerze. Kljub temu se tam v 2011/2012 na daljavo izobražuje 24 slovenskih športnikov. Za dodiplomski študij plačajo 2.328 evrov. Vodstvo fakultete pravi, da je enakovreden klasičnemu, zahteva samodisciplino, odgovornost, motivacijo in timsko delo.

Diploma – sanje ali prava nočna mora? S.L., Dnevnik, 13.10.2012
Na zavodu za zaposlovanje je bio septembra 2012 prijavljenih 15.335 brezposelnih diplomantov, od tega 2830 prvih iskalcev zaposlitve. Med (decembrom) 2008 in 2011 se je število brezposelnih med 15 in 29 let povečalo za 49%, tistih z visoko izobrazbo pa za 112%. . Vzrok je v zmanjšanju povpraševanja po izobraženi delovni sili, povečanju števila diplomantov in strukturnim neskladjem med izobraženimi in potrebami, pravijo na ministrstvo za delo. O ukrepih za reševanje problema, npr. s podporo načrtovanja kariere, bo govora tudi na Študentski areni, na GR v Ljubljani, od 23. do 25.10.2012. Glej
www.dobimo.se/o-prireditvi/arena-skozi-cas

Sofinanciranje doktoratov. »Tu ne bo nihče študiral«. T.P., Žurnal24, 9.10.2012
Na univerzah ne vedo, kako bodo financirali doktorski študij prihodnje leto. Sofinanciranje polovice ali cele šolnine (na UL znaša najvišja za tri leta 13.000 evrov) iz sredstev EU se po treh letih »inovativne sheme« končuje. Končuje se finančna shema EU 2007-2013.
Na MVZT pravijo, da se doktorski študij financira tudi preko mladih raziskovalcev, a je mest zanje malo.
Vpis na doktorate že zdaj upada, pravi M. Marinčič (Visokošolski sindikat Slovenije). Če bo sofinanciranje ukinjeno, ne bo pri nas nihče študiral, saj je doktorat v Avstriji brezplačen.

Odliv izobraženih je tudi finančna izguba. Slovenci množično zapuščajo Slovenijo. M.Z., Delo, 6. 10.2012
V zadnjih štirih letih se je odselilo 20.298 državljanov, letos 7997. Zdravniška zbornica je v zadnjih treh letih izdala 169 potrdil, ki jih zdravniki potrebujejo ob zaposlitvi v tujini.
Predsednik SAZU J. Trontelj je opozoril na izseljevanje mladih izobražencev, pogosto najperspektivnejših. »Zdajšnje možnosti za uspešno kariero v znanosti in visokem šolstvu res niso obetavne.« Skupaj z EU mora država podpreti njihovo vračanje v domovino ob nadaljevanju sodelovanja s tuji ustanovo.
Predsednik Slovenskega svetovnega kongresa (SSK) B. Pleskovič pravi, da tuje države vabijo naše strokovnjake, ker imajo od tega korist. Tako je pred leti ameriški diplomant stal 250.000 dolarjev, toliko prihrani ZDA z zaposlitvijo tujega. L. Hewick je za SSK lani opravil raziskavo, ki je pokazala, da bi 86% slovenskih študentov odšlo v tujino, če bi imeli možnost. 79% jih je kot vzrok navedlo pridobitev boljše izobrazbe, ki vodi do boljših služb in višjega standarda. Zunaj Slovenije jih je lani s pomočjo državne štipendije študiralo 2642, mnogi pa tudi brez štipendij.

S Svizom na cesto tudi upokojenci. P.M., A.A., Dnevnik, 10.10.2012
B. Štrukelj iz Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti napoveduje (za november) protestni shod, če se bo nedopustno ravnanje vlade nadaljevalo. Povabili bodo tudi podobno misleče sindikate in druge.
M. Kožuh Novah, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije je prepričana, da se bodo shoda udeležili tudi upokojenci, med katerimi jih ima polovico težave pri zagotavljanju preživetja. Tudi A. Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Slovenije meni, da se bodo shoda udeležili tudi drugi državljani, ki si trudijo svoji družini zagotoviti preživetje.

8. - 14. oktober

Kaj je novega na e- ŠR ? www.solski-razgledi.com , Šolski razgledi, 5.10.2012
Prvi študijski dan (šr) Središče Ljubljane so zasedle stojnice ljubljanskih fakultet in društev.
Javni poziv rektorjev (sm) Podpisniki zahtevamo takojšnji umik novele Zakona o visokem šolstvu iz obravnave in takojšnji začetek javne razprave o prihodnosti visokega šolstva.
Oglasili so se tudi ljubljanski študenti. (šr). Stopimo skupaj, preprečimo šolnine in razgradnjo socialne države! Ohranimo šolstvo javno, kakovostno in dostopno!
Z rektorjem UL o noveli zakona (Sandi Modrijan) Na srečanju se bodo visokošolski partnerji dogovorili, kako preprečiti škodljivo in z nikomur dogovorjeno novelo zakona.

Virant ustavil naglico vlade. P.J., Delo, 3.10.2012
Kolegij predsednika DZ je zavrnil vladni predlog, da bi Zakon o visokem šolstvu dopolnili po skrajšanem postopku. G. Virant, predsednik DZ je ocenil, da spremembe niso manj pomembne in naglica ni upravičena. Stranke Državljanska lista, SD in Pozitivna Slovenija predloga vlade za skrajšanje procedure niso podprle. To je bil prvi primer razlik v pogledih dveh največjih koalicijskih strank (DL in SDS) na zakonodajni postopek.

V novo študijsko leto v senci groženj z odpuščanji. R.I., Dnevnik, 1.10.2012
Zaradi varčevanja bo UL to študijsko leto dobilo 30 milijonov manj. Samo za peti »bolonjski« letnik pa bi potrebovali minimalno 10 milijon dodatnih sredstev. (V 20011 je proračun UL znašal 330 milijonov.) Rektor in dekani opozarjajo, da bo letos zmanjkalo za plače.
ZF UL mora plačevati bolnišnicam za klinično prakso po 2000 evrov na študenta. Namesto 5 milijonov so zdaj dobili le 4,2 milijona. Kje naj zdaj dobijo denar za praktično usposabljanje?
Profesorji FNT UM bodo v prihodnjem letu imeli do 15 ur pedagoških obveznosti, a kaj naj storijo za letos, pogodb ne morejo spreminjati za nazaj.

Janša: Drastična odpuščanja za zdaj niso nujna. P.J., M.B., Delo, 3.10.2012
Predsednik vlade je v DZ napovedal zmanjšanje mase plač v javnem sektorju, o odpuščanju pa bodo narediti ocene v vsakem segmentu javnega sektorja posebej. Opozoril je na zmanjševanje števila delovnih mest v gospodarstvu v zadnjih letih, ob hkratnem večanju zaposlovanja v javnem sektorju. Če tam ne bodo našli rezerv in če trenda ne ustavimo, bo do rezi drastični, je dejal.
Sindikati javnega sektorja pa opozarjajo, da ni usklajevanja s sindikati in napovedujejo konflikt.

Vlada se je za reze v javnem sektorju odločila na pamet. M.K., B.P., Dnevnik, 3.10.2012
Odpuščanju in zmanjšanju kakovosti v javnem sektorju se ne bo mogoče izogniti, so z odprtim pismom vladi opozorili v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja in pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja. Nesprejemljivo je, da vlada ni obvestila sindikatov o ukrepih odpuščanju in zniževanju plač, ki se pripravljajo že dva meseca. B. Štrukelj, KSJS: »To je nesramno. Govori se o naših delovnih mestih brez nas. /…/ če kdo misli, da bomo kar tako pristali na znižanja, se zelo moti.«.
Vodji pogajalskih skupin sta premierja pozvala, da se sestane s sindikati in pove, kaj vlada namerava storiti.

Dodatni rezi mogoči le še na račun kakovosti študija. M.K., B.P., Dnevnik, 3.10.2012
Stanka Setnikar Cankar, dekanka FU UL pravi, da so se za programe 2. stopnje sredstva na študenta znižala za 46%. Članice UL so pripravile načrte varčevalnih ukrepov, ki vključujejo tudi analizo delovnih mest in reorganizacijo. FU je za 2013 predvidela za 10 do 15% znižanje sredstev za stroške dela. Večje bodo skupine, tujih predavateljev ne bo, načrte za investicije so že opustili.

Izplačila za delovno uspešnost v 2011. Šolniki prvaki po dodatkih za uspeh. Žurnal24, 6.10.2012
Iz proračuna gre vsako leto 80 milijonov za dodatek za delovno uspešnost (povečanje obsega dela, posebni projekti, prodaja na trgu, dodatna tedenska obveznost za visokošolske učitelje…). Največ izplačil je v zdravstvu in šolstvu. Na UM so v 2012 izplačali 3,65 milijonov evrov, na MF UL 2,64 milijona.
T. Lorenčič z UM pravi, da to niso nagrade za uspešnost, ampak izplačila po pogodbah zaradi prevelike obremenitve zaposlenih. »Če bi luknje zapolnili z novimi zaposlitvami, bi bil pedagoški proces neprimerno dražji kot je zdaj.«
S. Pličanič, minister za javno upravo pa iz podatkov sklepa, da očitno obstajajo rezerve in »zmanjšanje sredstev /…/ ne bo pomenilo zmanjšanja kakovosti storitev ali množičnega odpuščanja«. Zagotoviti bi morali odločilen vpliv uporabnikov, t.j. tudi študentov, dijakov in njihovih staršev. Gre za vprašanje, kaj državljani od javnih uslužbencev upravičeno pričakujemo, ne pa kaj njim najbolj ustreza.

Še veliko priložnosti. J.K.S., Delo, 3.10.2012
V prijavnem roku, ki se je končal 5. oktobra, je na visokošolskih zavodih ostalo še 2550 prostih mest za redni študij. Na UL več kot tisoč - 187 na FF, 166 na TeoF, 120 na FNT in 133 na FDV; na UM 757 – 159 na FF in 148 na FNT; na UP še 3009 – 145 na FMNI, 120 na FHŠ. UNG je imela še 146 prostih mest, na samostojnih zavodih še 324, od tega 94 na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje NM.

Zdaj še manjše malo delo. M.B., Žurnal24, 5.10.2012
Predlog reforme trga dela ne ureja študentskega dela. Pač pa predvideva začasna in občasna dela za brezposelne in upokojence. Za ta dela ne bo treba plačevati prispevkov za socialo in pokojnino ampak le 25% za posredovanje teh del. Sindikati in ŠOS imajo pripombe, da ne bo zagotovljena varnost teh delavcev in da ni velike razlike od (lani) zavrnjenega malega dela.

Raziskovalna razpisa za tiste »z referencami«. Pe, Dnevnik, 3.10.2012
MIZKŠ je objavilo dva razpisa (za 2 milijona evrov iz sredstev EU) za modernizacijo visokega šolstva. Z njimi bi pospešili geografsko in področno policentričnost, je dejal B. Rončevič v.,d. direktorja direktorata. Na razpis za raziskovalni vavčer se bodo lahko prijavila samo podjetja, ki bodo nato vložila (tzudi svoja) sredstva v univerze in inštitute. Prednost bodo imele institucije z referencami. Zanikal je očitke, da so bili nekateri dosedanji razpisi prilagojeni FIŠ NM in FUDŠ NG.

V humanistiko je poseglo še vrhovno sodišče. Tt, Dnevnik, 2.120.2012
Vrhovno sodišče je razveljavilo začasno odredbo Upravnega sodišča v Ljubljani, ki je Gorazdu Drevenšku, v.d. dekana FHŠ UP naložilo, da nadaljuje začete volitve dekana. Upravno sodišče za to ni pristojno, pač pa delovno sodišče. Na UP zdaj menijo, da se mora postopek volitev teče od 5. oktobra dalje, nasprotniki pa se s tem ne strinjajo.

Senatorji FHŠ so se sprli že na konstitutivni seji. T.T., Dnevnik, 5.10.2012
V.d. dekana G. Drevenšek FHŠ UP je sklical konstitutivno sejo senata fakultete. Ker so nekateri senatorji na dnevni red želeli uvrstiti tudi izvolitev dekana se je razvila debata z medsebojnimi obtoževanji. V.d. volitev ni dopustil in sejo so prekinili. FHŠ ostaja brez uradnega vodstva. Vrhovno sodišče je nedavno vrnilo upravnemu sodišču v ponovno odločanje zadevo postopka za izvolitev dekana.
Rektor Dragan Marušič je že dvakrat odstavil direktorja ZRS D. Darovca in imenoval za v.d. Aleksandra Panjeka, čeprav je znanstveni svet ZRS za direktorja predlagal Jožeta Pirjevca. D. Darovec in odstavljena dekanica V. Mikolič iščeta pravico oz. poravnavo na delovnem sodišču.

Novogoriška univerza v Italijo. Jal, Dnevnik, 2.10.2012
UNG je v italijanski Gorici pridobila prostore za svojo Visoko šolo za umetnost.
V Gorici imata že prostore fakulteti za znanost in za aplikativno naravoslovje, v Benetkah pa podiplomski študij ekonomike in tehnike konzervatorstva in krajinske dediščine.

Od vrtca so doktorata kar doma. M.M., Dnevnik, 2.10.2012
V Velenju so odprli večnamenski izobraževalni objekt Gaudeamus. Sredstva (4,6 milijona) za investicijo sta prispevala občina in pristojno ministrstvo. V njem bo prostor dobila tudi Visoka šola za varstvo okolja, restavracija za dijake in študente in knjižnica šolskega centra. S. Meh, poslanec in nekdanji župan, je dejal, da bodo »lahko nekateri Velenjčani ostali doma vse od /…/ vrtca, pa do takrat, ko bodo opravili doktorat.« Podžupan F. Žerdin, pa, da bodo poskušali mlade zadržati v domačem kraju.

Ravnatelji se fiktivnih vpisov lotevajo na lastno pest. A.H. Dnevnik, 5.10.2012
Ravnatelj višje strokovne šole Ptuj R. Harb je sklenil omejiti fiktivni vpis tako, da šola izdaja potrdilo o vpisu, ki velja le dva meseca. Mariborska študentska organizacija pravi, da imajo zaradi tega nekateri težave pri uveljavljanju pravic, npr. do štipendije, zavarovanja, subvencionirane prehrane, bivanja ter dela preko študentskega servisa.
Na šoli ugotavljajo, da od 70 vpisanih na en program le 30 do 40 obiskuje predavanja in le 15 jih napreduje v višji letnik. Vpisanim iz oddaljenih krajev je ponudil bivanje v domu, a se zanj ni odločil nihče. Zaradi fiktivno vpisanih se letos ne more vpisati 48 takih, ki želijo študirati. Napoveduje, da bodo študente, ki ne obiskujejo predavanj, vaj in seminarjev opozorili in nato (disciplinsko) izključili.

Simbioz@ je priložnost tudi za brezposelne. S.L., Med 15. in 19. oktobrom se bo odvijal medgeneracijski projekt Simbioz@, v katerem bo tisoč prostovoljcev seznanjalo z računalniki 3000 starejših. Med prostovoljci so pripadniki vseh generacij, največ je šolarjev. Precej manj je študentov, ki še vedno dajejo premalo pomena socialnim veščinam in prostovoljstvu. »Vsi bi se imeli fino, le malo pa jih razmišlja, kaj bo jutri in kako graditi kompetence za naprej«, pravi B. Jeglič iz projekta Simbioz@.

Tehnološki parki in inkubatorji letos od države niso prejeli še niti evra.
S.L., Dnevnik, 1.10.2012
V združenju tehnoloških parkov ZITPS opozarjajo, da letos večina teh parkov, še ni dobila nobenih sredstev iz proračuna. Univerzitetni inkubatorji (LUI,UIP in mariborska Tovarna podjemov) pa bodo v prihodnjih dveh letih dobili pol milijona evrov za svoje programe.

V sumorobotu je malo denarja, a veliko znanja. M.G., Delo, 2.10.2012
V tehniškem muzeju Bistra so na dnevih strojništva študenti FS UL prikazali virtualni simulator varjenja in druge študijske izdelke.

Most med fakulteto in gospodarstvom. Zdd, Dnevnik, 1.10.2012
V Centru poslovne odličnosti EF UL so predstavili podatke, da je v lanskem študijskem letu v programih fakultete gostovalo v njihovih programih študija in poslovnega izobraževanja 183 strokovnjakov iz prakse. Predstavniki fakultet so vključeni tudi v določanje strateških usmeritev in pri spremembah študijskih vsebin. Alumni klub diplomantov šteje 7000 članov. EF se pohvali tudi z dvema certifikatoma kakovosti – evropskim EQUIS in ameriškim AACSB, kar jo uvršča med 80 šol na svetu s tema akreditacijama.

Zbor delavcev in študentov na FDV UL, A.K., B.M., 9.10.2012
Sindikat NSDLU in Skupnost FDV sta v vabilu na zbor delavcev in delavk ter študentov in študentk, v sredo
, 10. oktobra 2012 ob 14. uri v veliki dvorani FDV (D trakt, drugo nadstropje) zapisala: »Neposredni razlog za zbor je namen vlade, da ponovno poseže v visoko šolstvo in raziskovanje z novimi radikalnimi proračunskimi rezi. Že prejšnji rebalans proračuna in Zakon o uravnoteženju javnih financ sta resno ogrozila poslanstvo javnih univerz - ustvarjanje kvalitetnega znanja, ki je javno in skupno dobro, dostopno vsem. Številnim sodelavcem in sodelavkam so se zmanjšale pravice iz dela, fakultete pa so se znašle v finančnih težavah, ki lahko vodijo v odpuščanja in uvajanje šolnin. Novi napovedani rezi vodijo v nadaljnjo demontažo javnega visokošolskega izobraževanja in raziskovanja. Na zboru bomo pogovorili glede našega odziva na reze, ki jih predvideva predlog proračuna za naslednje leto. Ključna bo povezava med fakultetami. (In sindikati, op. B.M.)
(Skupnost FDV je neformalni forum zaposlenih in študirajočih na FDV. Vzpostavili smo ga v času splošne stavke.)

 

NA VRH STRANI  I  ARHIV  I  POGLEDI

   

Neodvisni sindikat delavcev
Ljubljanske univerze

Kongresni trg 12, Ljubljana
telefon 01.2418.554
email sindikat@nsdlu.si

 
 
 
   
 
 
 
Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze, Kongresni trg 12, Ljubljana, telefon 01.2418.554, design&development LSD