Kontakt

Kazalo
 
  Domov|Novice|Pogledi|Vse o sindikatu|Ugodnosti članov|Pravna pomoč|Povezave|Predpisi NSDLU|Pišite nam|Peticije|New  
 
 
Aktualne novice
Arhiv novic
Novice leta 2016
Novice leta 2015
Novice leta 2014
Novice leta 2013
Novice 10/2011 - 10/2012
Splošna stavka 2012
Zakon o visokem šolstvu
Demonstracije 17.11.12
Splošna stavka 23.1.13
Javni poziv 20.1.2014
Novice jesen 2014
Novice
 
   
  Infotag: Novice/Arhiv novic/Novice leta 2016
   
  Novice leta 2016





Marec 2016

Za člane sindikatov več pravic. P. Jančič, Delo, 30.3.2016
V javnem sektorju bodo člani sindikatov še naprej dobivali za petino višje jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči, če s se o tem s kolektivnimi pogodbami dogovorili vlado, npr. Svziz.
Ustavno sodišče se je odločilo, da ne bo presojalo o ustavnosti 224.čl. Zakona o delovnih razmerjih, saj pravice delavcev niso oškodovane. Presojo je poleg nekaterih sindikatov zahtevala tudi UM. Sindikati policistov, vojakov, KSS in neodvisni so menili, da tisti, ki se niso dogovorili z vlado niso enakopravni, UM pa ker mora plačevati različne nagrade in pomoči glede na članstvo v sindikatu.

Vse fakultete prenehale izplačevati dodatke. Sta, Dnevnik, 30.3.2016
Senatu UL so fakultete, ki so izplačevale dodatek za pripravljenost, poročale, da so s tem prenehale. Inšpektor je ugotovil, da so izvedle tudi ukrepe zoper delavce, ki so bili zajeti v inšpekcijski nadzor. Dvema fakultetama je naložil izvedbo ukrepov še pri tisti, ki v nadzor niso bili zajeti.

Dodatek v celoti vrnili trije stalno pripravljeni. T. Kristan, Delo, 31.3.2016
Na seji senata UL je njea glavna tajnica M. Bauman Podojsteršek poročala, da so dodatek za stalno pripravljenost vrnili v sklad z zakonom – za 10 mesecev - vsi (nekdanji) dekani in prodekani. Čeprav je senat pred časom na predlog rektorja sklenil da morajo ti vrniti celoten prejeti znesek, univerza zdaj ni zahtevala poročila, ali se je to res zgodilo.. Doslej so ves dodatek vrnili le na EF UL: D. Mramor, M. Makovec Brenčič in M. Tekavčič.

Zdravniki in vladna stran nič bližje dogovoru. nk, Dnevnik, 30.3.2016
Zdravniški sindikat Fides meni, da vladna stran zavlačuje pogajanja o kolektivni pogodbi, saj se niso sporazumeli o nobeni točki. Pač pa se glede standardov in normativov, ko urejajo »tempo« dela zdravnikov s sindikatom strinjajo direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov.

Prve spremembe v pokojninskem sistemu šele po letu 2020. B.H., Delo, 30.3.2016
Vlada bo april dala objavila belo knjigo o pokojninske in invalidskem zavarovanju.
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/dpd/2Bela_knjiga_o_pokojninah.pdf Ta bo podlaga za javno razpravo o pokojninski reformi po letu 2020. Eden glavnih ciljev bo zvišanje starosti ob upokojitvi. Ustanovljen bo demografski slad (za pokojnine), ki se bo napajal tudi iz davka na nepremičnine, vodnih koncesij, socialnih prispevkov in iz državnih naložb.

Povprečna starost matere. Surs, Delo, 31.3.2016
V Sloveniji je bila leta 2014 povprečna starost mater ob rojstvu svojega otroka (vsa rojstva) 30,6 leta.
Najmlajše so rojevale v Spodnjeposavski regiji - 29,8 let, najstarejše pa v Osrednjeslovenski – 31,4 leta.

Povprečna starost mladih ko se odselijo od doma. (Eurostat), M. Jezeršek, Delo, 3.3.2016
Leta 2014 so se mladi pri nas odselili od doma, ko so bili povprečno stari 28,6 let; v EU so bili dve leti mlajši: 26,2 let. (V zadnjem desetletju se kot kaže stvari spreminjajo.) Delež tistih, ki so (pri nas)živeli pri starših in so bili stari 20-29 let se je od leta 2006 zmanjšal od 80% na 74% v 2013; v EU pa povečal od 53% na 55%.

IMF spet poziva k reformam. M. J., Delo, 30.3. 2016
Mednarodni denarni sklad (IMF) za letos napoveduje Slovenji 1,9 gospodarsko rast, srednjeročno pa le 1,5%. Zato svetuje nadaljevanje privatizacije in reforme.
Zmanjšali naj bi število državnih podjetij. V teh in v bankah (NLB) bi očistili bilance pomočjo nove institucije. Pokojninska reforma naj bo čimprej, z zvišanjem upokojitven starosti, s konsolidacijo javnih financ, tudi z brzdanjem plač v kavne sektorju bi zmanjšali državni dolg na 60%.

Preobrat na trgu nepremičnin. B. Križnik, Delo, 25.3.2016
Cene stanovanjskih nepremičnin, vključno s hišami, so zelo padle od leta 2008 do 2009, nato so se dvigale do 2011, spet padle v 2012 in stagniral do sredine leta 2014. (Podatki: Surs.)
V letu 2015 so se podražila stanovanja, nova in rabljena, v Lj. bolj kot drugje. Trg z novimi stanovanji je bil najbolj živahen na Obali. Hiše se slabo prodajajo.

Letne stopnje rasti življenjskih potrebščin. Surs, Delo, 26.3.2016
(V zadnjem letu (februar 2015:2016) so cene življenjskih stroškov v povprečju zmanjšale za 0,7%.)
Precej se je pocenil prevoz: - 5,5%, stanovanja pa so cenejša za 1,1%. Podražile so se komunikacije, za 2,9%, obleka in obutev za o,8% in hrana ter brezalkoholne pijače za 0,5%.

Proti rasizmu. PP, Mladina, 26.3.2016
Na Kongresnem trgu v Lj. se je 19.3. na protifašističnem in protirasističnem shodu zbralo tisoč ljudi. Odgovorne so pozvali k odpiranju mej, tudi v glava in k človeškemu odgovoru na begunsko krizo; vse drugo je vračanje v mračna obdobja zgodovine.

Vstaja zaposlenih v Alpini uspela. S. Morozov, 26.3.2017
Nezadovoljstvo delavcev zaradi nameravanih odpuščanj in selitve proizvodnje čevljev iz Žirov, ki so se mu pridružili župan in sindikati, bo odneslo direktorico in nemške svetovalce. Lastnica Alpine, (slaba banka) DUTB, bo skupaj z občino, zavodom za zaposlovanje in sosednjimi podjetji pripravila socialni program za odvečne delavce. V Alpini bodo proučili načrte za ukinitev oddelka v Romuniji, smiselnost selitve v BiH in na Kitajsko ter izboljšave trženja in produkcije s ciljem samostojnega poslovanja.

Izbor najboljših zaposlovalcev. /…/ Droga Kolinska, Cosylab in Tu-val. J.P.Š., Dnevnik, 26.3.2016
V akciji časnika Zlata nit so glede odnosa do zaposlenih med velikimi, srednjimi in malimi podjetji izbrali tri najboljše. M. Lesjak, urednik, je ob podelitvi dejal, da je uspešnost podjetja tesno povezana s kadrovskim menedžmentom.

Množično inoviranje kot vrednota. S. Čeh, Delo, 26.3.2016
Podjetja, ki nagrajujejo dobre ideje zaposlenih imajo od tega korist npr. Lek lani za 7,7 milijonov evrov, BTC za 2 milijona itd. D. Ferčelj, Lek, pravi, da je naloga države, da zagotovi pogoje, kjer bodo ustvarjalnost znanje in sodelovanje prepoznani in nagrajeni.

Zaradi 6 strani vse knjige v uničenje. S.M., V.P.S., Delo, 26.3.2016
Knjigi Utrinki o sredozemski hrani in prehranjevanju P. Rasporja grozi uničenje. Na rektoratu UP očitajo, da je bila izdana mimo uradne založbe UP, čeprav je kot izdajatelj navedena FVZ UP. Pravzaprav bi moral biti Rotary klub, a ta nima založbe, zato so v NUKu svetovali, naj napišejo fakulteto, kjer je avtor predaval. Poleg tega naj bi bilo 6 strani prepisanih iz besedila J. Bogataja, kar pa ta zanika. Avtor (upokojeni profesor BF UL http://www.ae-info.org/ae/Member/Raspor_Peter/CV ), ki je v preteklosti večkrat kritiziral rektorja UP, je bil zaradi tega odpuščen z UP.

Slovenci za H. Clinton in V. Putina. Delo, 29.3.2016
Sredi marca je v telefonski anketi Dela Stik 42% od 400 respondentov menilo, da bi bila v ZDA po B. Obami kot predsednica najboljša H. Clinton. Na vprašanje, katerega od svetovnih politikov bi bilo primerno povabiti na obisk se jih je največ odločilo za A. Merkel – 35%, nato za B. Obama – 33%, Xi Jinpinga – 27% in V. Putina – 23%.
Vabilo V. Putinu na proslavo pri ruski kapelici pod Vršičem jih je podprlo 78%. Ob tem jih 30% podira sankcije EU proti Rusiji, 37% pa jim nasprotuje.

Po Vebru tarča roparjev še M. Makovec Brenčič. Z. Potić, Delo, 31.3.2016
Po vlomu pri obrambnem ministru (2014) so vlomili tudi pri šolski ministrici. Ukradli so nekaj tehničnih pripomočkov in nakita v vrednosti več tisoč evrov.
Vlomilca (28) pri J. Vebru so našli s pomočjo DNK sledi, dobil je 4 mesece. Niso pa pojasnjeni vlomi pri nekdanjih poslancih R. Mogetu, F. Kanglerju, T. Ropu in M. Podobniku, (ministru) R. Bohincu in nekdanjemu predsedniku M. Kučanu

V EU petina odhodkov za socialo. G.R., Delo, 23.3.2016
Eurostat http://ec.europa.eu poroča, da so članice EU v 2014 namenile javnofinančnim odhodkom 48,2% BDP (R. Slovenija 49,8%). Med njimi velike razlike po področjih; v nadaljevanju so povprečja.
Socialni zaščiti so članice namenile 19,5% (RS 18%), zdravju 7,2% (6,6%), splošnim storitvam, zunanjim zadevam, javnemu dolgu 6,7% (7,5%), izobraževanju 4,9% (5,9%), gospodarskim zadevam 4,2% (5,7%). Članice so namenile za javni red in varnost 1,8%, za obrambo 1,3%, za rekreacijo, kulturo, religijo 1%, okolje 0,8%, stanovanja ipd. 0,7%.

Gospodarska dejavnost EMU navzgor. J.B., STA, Dnevnik, 23.3.2016
Markit http://www.markit.com/ ugotavlja, da se je marca okrepila dejavnost zasebnega gospodarstva v območju evra. Indeks nabavnih menedžerjev PMI je visok, predvsem zaradi izboljšanja razmer v storitvenem sektorju.

Brez štipendij tisoč štipendistov. M.K., Delo, 24.3.2016
Država nima denarja za svoj delež v kadrovske štipendije v regijah, ki so jih zagotavljale razvojne agencije skupaj s podjetji. Ne ve se, kdaj bo objavljen razpis za sofinanciranje regijskih štipendijskih shem. Številni štipendisti so zato ostali brez štipendij. Problem je tudi obvezna zaposlitev štipendista pri delodajalcu za eno leto, predno lahko nadaljuje šolanje na višji ravni.

Učna soba za študente. Male skrivnosti hotelske sobe 316. S. Bojc, Delo, 23.3.2016
V šolskem centru BIC Lj. v Centru kulinarike in turizma so dobili hotelsko sobo z ****, v kateri bodo dobivali praktične izkušnje študenti gostinstva in turizma. Temu sta namenjeni še Čajnica Primula v (bližjem) Botaničnem vrtu in Učilnica okusov na ljubljanski tržnici.

Sprejem zimskih junakov. Prevc ponosen, da na kup zbira množice. Š. No., Delo, 23.3.2016
Na Kongresnem trgu v Lj. je bilo vzdušje kot Planici. Navijači so najglasneje pozdravili dva globusa in zlatega orla P. Prevca. Ta je dejal, da so bili najbolj čustveni trenutki sezone: prva zmaga, novoletna turneja in po zadnjem poletu v Planici. V dobrodelne namene so prodali njegove smuči (45.000 evrov); v projekt Botrstvo bo namenil evro od vsakega prodanega izdelka njegove blagovne znamke.

Otipljivo priznanje profesorju Prosenu. Ra.K., Delo, 24.3.2016
Evropski raziskovani svet (ERC https://erc.europa.eu/ ) bo financiral projekt, ki ga je pripravil Tomaž Prosen, FMF UL. Iz ERC advaced grant bo dobil, s skupino, 2 milijona evrov, za raziskovanje kvantnih sistemov z veliko sestavnimi deli, pomembno za razvoj novih načinov transporta elektronov, npr. v t.i. kvantnih računalnikih. Dosedanje delo T. Prosena je prispevalo k razumevanju temeljev neravnovesne statistične fizike. Leta 2011 je odkril t.i. kvazilokalne ohranitvene zakone in pojasnil idealno prevodnost Heisenbergovih spinskih verig. Model je uporabe za tudi za opis magnetnih lastnosti materialov.

Pestri dnevi Jožefa Stefana. S.R.P., Delo, 24.3.2016
Na 24.dnevih oprtih vrat IJS so se lahko obiskovalci, pretežno mladi, seznanili z raziskavami snovi, robotike, bio-kemo-fizike, IT in okolja. Po nagovoru premiera M. Cerarja je o kvantih, prepletenosti in o svetlobi predaval A. Zelilinger, o potresnem inženirstvu P. Fajfar, FAGG UL, o zaraščanju brazgotin J. Prost, o bioloških zdravilih B. Štrukelj, FFA UL, o mejah bionike in o ustvarjalnosti pa udeleženci Evropskega robotskega foruma v Lj. H. Bruyninck, M. Grebstein in B. Roth.
Podelili so še priznanja http://www.tromba.si/podelitev-nagrad-zlati-znak-jozefa-stefana-2016/

Umora direktorja ni na posnetkih. M.F.-R., Dnevnik, 24.3.2016
Posnetki kamer na parkirišču na Viču, kjer je bil umorjen J. Jamnik so slabi. Videti je sicer, kako se je direktor KI pripeljal, ne pa tudi streljanja. Na njih so še kolesar in oseba, ki jo je odpeljal osebni avto. Obramba obtoženega M. Joviča meni, da je bila na delu profesionalna skupina, ne on. Tuje izvedence bodo vprašali o kolesarju (M. Jovič?) in o sledeh streljanja na plašču M. Joviča, ki ostaja v priporu.

Namesto rezilne »prijazna« ograja. B.Š., Delo, 24.3.2016
Dobrih 100 dni potem, ko so na meji ob Dragonji, zaradi migrantov, postavili ograjo z rezili, so jo začeli odstranjevati in zamenjevati s panelno ograjo. Podobno bo tudi na meji s Hrvaško v Beli Krajini, na Bizeljskem in Štajerskem.

IEDC – Poslovna šola Bled. (Oglasno sporočilo ?) Dnevnik, 24.3.2016
IEDC www.iedc.si je edina šola s statusom šampiona v odgovornem poslovnem izobraževanju v SV Evropi. Ta naslov ji je dalo – ob 30 letnici - združenje poslovnih šol in univerz iz 80 držav PRME. http://www.unprme.org/ V svojem študijskem programu ima že 20 let vključeno etiko. Lani je v sodelovanju s Slovensko filantropijo začela podeljevati dve štipendiji za študij na IEDS beguncem-a.

Sestava aktivnega prebivalstva. Surs, Delo, 19.3.2016
Statistični urad RS ugotavlja, da je bilo v zadnji četrtini leta 2015 pri nas med aktivnim prebivalstvom 7,3% zaposlenih, 11,5% samozaposlenih, 8,4% brezposelnih in 2,8% pomagajočih družinskih članov.
(- Pojasnila: http://www.stat.si/statweb/Common/PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=7788 , B.M.)

Bruto domači proizvod. Surs, Delo, 18.3.2016
V Sloveniji je bil BDP v letu 2015 glede na prejšnje leto višji za 2,9%.
Po četrtletjih, glede na enako obdobje v 2014: 2,8%, 2,7%, 2,6% in 3,3%.

Decembrske plače višje od januarskih. Delo in kariera. Delo, 18.3.2016
Januarja 2016 je bila povprečna slovenska neto plača 1015 evra, kar je manj kot prejšnji mesec. Najvišja je bila v financah in zavarovalništvu, po regijah pa v Osrednjeslovenski (Lj.).

Ohranite zdravje zaposlenih. B. Pavlin, Delo, 21.3.2016
V okviru projekta »Vseslovenska kampanja za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu« je bil posvet o zdravem zajtrku, ki ga je priredila Regionalna gospodarska zbornica Cele. https://rgzc.gzs.s Poudarek je bil na orodju za načrtovanje ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu (PZD), delovnopravni in davčni vidik teh ukrepov.

Za študente brezplačna poletna šola. Ž.R., Dnevnik, 22.3.2016
Mednarodna poletna šola CREA http://www.fd.si/ , julija 2016, nudi študentom brezplačno praktična znanja s področja podjetništva, IKT in oblikovanja ter odpiranja zagonskega podjetja. Udeleženci programa na temo zelene prestolnice dobijo 3 ESTS točke. Organizira jo RRA lj. urbane regije http://www.rralur.si/sl .

Nosilci izobraževana sodobnega plesa dobili svoj center. A. Žibert, Delo, 17.6.2016
Ministrstvo (MIZŠ) je Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Lj. http://www.svsgl.si/sola/programi-2/ dodelil stavbo prejšnje gradbene šole s telovadnico, ki so jo preuredili v gledališko-plesno dvorano. Na otvoritvi so nastopili dijaki smeri sodobni ples. Šola, ki zaposluje tudi 10 plesalcev s priznano izobrazbo v tujini, pripravlja tudi višješolski program sodobnega plesa, saj zasebna plesna akademija programa ne izvaja. Pripravljajo tudi program višje šole za uprizoritvene umetnosti.

Mednarodni vrh o učiteljskem poklicu. (soj mizš), Šolski razgledi, 18.3.2016
e-ŠR, www.solski-razgledi.com
Ministrskega srečanja v Berlinu o vprašanjih učiteljskega poklica se je udeležila ministrica M. Makovec Brenčič. http://www.istp2016.org/

Primorska univerza. Bo gordijski vozel presekalo ministrstvo? B. Smajla, Dnevnik, 17.3.2016
Tudi po mediaciji med UP in (njenim) Znanstveno-raziskovanim središčem (ZRC UP) ostajajo odprta vprašanja morebitne razdružitve. Na rektoratu vztrajajo, da je ZRS lažno predstavljali finančne podatke in da je njegov minus za 250.000 evrov večji.
R. Pišot pravi, da so univerzi poslali vse zahtevane dokumente, razen podpisov izjav 75% zaposlenih v ZRS, o prenehanju delovnega razmerja v primeru odcepitve. Še naprej zagovarja obstanek v UP, saj so nekateri zaposleni raziskovalci tudi nosilci študijskih programov UP. Dokumente o financah so poslali na ministrstvo, računsko sodišče in urad za nadzor proračuna.
Na ministrstvu MIZŠ se nagibajo k razdružitvi mrda v obliki pridružitve k EMUNI, mednarodno mrežo univerz v Portorožu.

Rekordna gneča znanstvenih radovednežev. Ž. Brdnik, Dnevnik, 21.3.2016
Na dnevih odprtih vrat IJS v Lj. e bilo nad 4000 obiskovalcev, predvsem mladih. Ves teden se bodo v okviru Stefanovih dni http://tehnologije.ijs.si/?p=1659 nadaljevali obiski šolarjev in mednarodno priznanih znanstvenikov.

Izvirne ideje iz študentskih glav. B. Križnik, Delo, 22.3.2016
Na EF UL je bilo srečanje študentov s podjetji, ki želijo dobiti koristne ideje za rešitev svojih problemov – crowdsourcing. Pripravila ga je http://management-group.si/ v okviru projekta Business Hive. http://www.business-hive.net/

Študentski tolar na pomoč tudi ob koncu študija. N.B., STA, Dnevnik, 16.3.2016
Fundacija Študentski tolar (ŠOUL), ki sicer nudi študentom denarno pomoč in razne subvencionirane tečaje ter rekreacijo bo pomagal pri lektoriranju in natisu stotih diplomskih nalog. Glej: http://www.studentski-tolar.si/ .

Vsi posli nekdanjih študentskih funkcionarjev. B.S., Dnevnik, 21..2016
Dokumenti o (domnevnem) domačijskem poslovanju ŠOUL portala www.pod.crto.si dokazujejo očitke študentski organizaciji, ki jo vodi A. Klasinc. Npr. o sodelovanju z agencijo Colegium M.T. (.S. Černjak), s podjetjem Legionar (K. Kristan, D. Bizjak), idr.

Dobra polovica je naklonjena sprejetju prosilcev za azil. Z. Potič, Delo, 21.3.2016
Po anketi Dela Stik je sredi marca na vprašanje o 500 beguncih, ki nam jih je določila EU, od 400 respondentov 61% odgovorilo, da podpirajo njihov sprejem, 31% pa da ne. Za nastanitev po celotnem ozemlju jih je bilo 60%, vendar le 53% od vseh v bližini svojega kraja, za nastanitev v urbana okolja 15%, na podeželje 5%; 11% pa ji je bilo proti nastanitvi. Le 26% jih meni, da bo integracija uspešna. Strožji nadzor na grško-makedonski meji jih je podprlo 77%. Volilni uspeh radikalne desnice skrbi 59% respondentov, 33% pa ne.

Odločno proti rasizmu in fašizmu. B.P., Dnevnik, 19.3.2016
V središču Lj. je bil ob mednarodnem dnevu boja proti diskriminaciji shod, na katerem so zbrani nasprotovali politiki vlade in populistične desnice. Tako je v pozivu zapisalo 54 gibanj, društev in drugih organizacij. B. Kuljanec, društvo Kralji ulice pravi, da je splošna javnost naravnana proti migrantom in da radikalne ideje dobivajo veljavo. (- Na fotografiji J. Gasarja z enega od prejšnjih shodov so mladi s transparentom, na katerem črno na rdečem piše: PROTI IZKLJUČEVANJU.)

Izraz kariera ni primeren. Delo in kariera. Delo, 18.3.2016
ACS http://www.andragosko-drustvo.si/ je izvedlo anketo med 34 intelektualci o izrazu »karierna orientacija«. Večina je menila, da gre za neustrezen prevod angleških carieer guidance&conseling. V slovenščini ima »kariera« negativen prizvok. Boljši je ustaljen izraz »poklicna pot«.

Svoboda izražanja. Turkov zapis o Pirjevčevem renegatstvu je vrednostna sodba. I. Ropac, Delo, 19.3.2014
B.M. Turk je bil oproščen obtožbe o žalitvah in zaničevanju, ki naj bi jih zagrešil, ko je J. Pirjevca, UP, v reviji Reporter http://www.reporter.si/avtorji-besedil/dr-bo%C5%A1tjan-m-turk označil za renegata. V kritiki knjige tržaškega Slovenca, zgodovinarja Tito in tovariši je navedel podatek, da je, še 51 let po požigu Narodnega doma (1921), eno od svojih knjig podpisal kot Guisepe Pierazzi. Sodišče je B.M. Turka leta 2014 obsodilo a dva meseca pogojno, kar je potrdilo višje sodišče, zdaj pa ga je vrhovno sodišče oprostilo. Njegovo pisanje je označilo za razpravljanje o zadevi v javne interesu. Stroške mora plačati J. Pirjevec.

Stavka policistov. Brez napredka, a v profesionalnem duhu. I.D., Dnevnik,, 16.3.2016
Prvič po »aferi Koprivnikar« so se nadaljevala pogajanja med predstavniki vlade in policijskih sindikatov glede plač idr. Sodeloval je tudi Z. Petrovič, SPS, ki je odnos pogajalskih kolegov ocenil kot profesionalen, ponudbo vlade pa kot majhen premik. Vladna stran je sicer zavrnila sindikalni protipredlog. Stavka traja od 18.11.2015.

Slovenski zapori. 100 sodnijskih. Peter Čeferin, Delo, 22.3.2016
Pred 5 leti so zaporniki s Povšetove, Lj., pisali Svetu za varstvo človekovih pravic o razmerah v tem zaporu. P. Čeferin jih po nalogu L. Bavcona obiskal in ugotovil hudo prostorsko stisko. Podobno ugotavlja tudi zdaj. Na prezasedenost slovenskih zaporov opozarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Vox populi. Ocene politikov. Za ravnanje ob begunski krizi si je vlada prislužila slabo trojko. M.R., Dnevnik, 21.3.2016
V anketi Ninamedie sredi marca (N=700) je ravnanje vlade ob begunski krizi kot srednje primerno ocenilo 41% respondentov, 34% kot neprimerno in 23% kot primerno.
Če bi bile volitve, bi dobila največ (opozicijska) stranka SDS – 17%, sledijo (vladni) SD – 11% in SMC – 10%, nato (opozicijski) ZL – 9% in NSi 5%, ter (vladni) Desus - 3,5%. Četrtina jih ne ve koga, petina pa ne bi šla na volitve. (Zaokrožil B.M.)
Na lestvici politikov je najbolj napredoval M. Brglez, na 9. mesto, nekoliko so izgubili sicer vodilni: B. Pahor, T. Fajon in V. Bulc. Sledijo jim: D. Židan, L. Peterle, M. Cerar in L. Novak. Največ mest je izgubil J. Janša, ki je padel na 20. mesto, pred kolegom J. Tankom in A. Bratušek.

Foto tedna. B. Krajnc, Mladina, 18.3.2016
Premier M. Cerar, ki je pospremil skakalce na vlak proti Planici (do Jesenic…) se na sliki B. Kranjca rokuje z R. Kranjcem, s posvojeno hčerko Piko Felicijo na ramenih.

Vsi rekordi razen enega. M. Štamcar, Dnevnik, 21.3.2016
V letošnji sezoni, ki se je končala v Planici, kjer je bilo 110.gledalcev, so slovenski tekmovalci v smučarskih skokih pobrali skoraj vse rekorde. P. Prevc je osvojil poleg novoletne turneje še veliki kristalni globus v smučarskih skokih, mali kristalni za polete in postal svetovni prvak v poletih. Le svetovni rekord v Poletih je ostal Virkesundu.

Rekordna sezona Petra Prevca. Delo, 21.3.2016
Časnik navaja dosežke smučarskega skakalca, ki je poleg osvojitve štirih najvišjih lovorik dosegel 15 zmag, 22-krat je bil na stopničkah, zbral 2303 točk, povprečno 79 na tekmo in zaslužil v sezoni 272.3112 evrov.

Torek 22.3. Kongresni trg. (Reklamno sporočilo.) Delo, 21.3.2016
Na celostranski fotografiji so smučarji skakalci, smukači, (vele)slalomisti, tudi na invalidskih smučeh in tekači, nad/na trgu pred Slovensko matico in Plečnikovo vremensko hišico. Na dresih in smučeh so napisi sponzorjev, tudi na robovih slike, ob programu sprejema »naših šampionov« 23.3.2016.

Pomoč čebelam na oknih in balkonih. D.V., A.J., Dnevnik, 21.3.2016
Ljubljanska občina MOL) v sodelovanju z BTC in Botaničnim vrtom UL je poleg projekta Čebelja pot http://www.ljubljana.si/si/zeleni-prag-ljubljane/ponudba/cebelja-pot/ pripravila še Pomagajmo čebelici v mestu – ocvetličimo okna in balkone. V Zeleni prestolnici bodo ozaveščali o kranjski sivki, in k sajenju medonosnih rastlin. http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/103118/detail.html

Dobrina za vsa živa bitja. Mihael.J. Toman, Delo, 22.3.2016
Ob svetovnem dnevu voda piše profesor BF UL, http://www.sdzv-drustvo.si/ , da 90% anketiranih v Sloveniji izraža skrb za pitno vodo, ravnajo pa drugače (črne deponije, razlivanje gnojevke, pretiravanje z umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi, čezmerna raba pitne vode, tudi v plastenkah, tujerodne rastlinske vrste…).

Stalna pripravljenost. »Z dopisom nisem bil seznanjen«. T. Kristan, Delo, 15.3.2016
I. Svetlik, rektor UL, je na seji senata UL 26.1.2016 dejal, da ne pozna nobenega sklepa prejšnjega rektorja o dodatkih za pripravljenost. Delo objavlja dopis (11.10.2011) rektorata eni od članic UL (FMF), v katerem soglaša s takim dodatkom za dekana in prodekana. Pripravila pa ga je strokovna služba, podpisan pa je, s faksimilom, rektor S. Pejovnik. Ta zdaj pravi, da ni poznal vsebine dopisa.
Dekan FMF A. Ramšak se nanj sklicuje v kritiki etične komisije UL, ki je dodatek označila za neetičen. A. Kert, takratna glavna tajnica UL, ki je podpisala spremni dopis (11.10.2011), pravi, da je, kot pravnica na EF UL, imela zadržke za uvedbo dodatka na EF, se je pa zanj odločilo vodstvo. Skupaj so fakultete UL nezakonito izplačale 1,6 milijona evrov tega dodatka.
(- Na naslovnici je v Temi dneva pod komentarjem T. Kristan z naslovom Tišina, prosim! karikatura (prejšnjega) rektorja v svečanem oblačilu, ki ima »… kratke noge« in dolg nos. B.M.)

UP. Nenavadne odredbe rektorja Marušiča. S. Merljak, Delo, 15.4.2016
Zaradi »nenavadnega« reševanja finančnih težav - 1,6 milijona evrov izgube v 2015 – se je rektor UP D. Marušič zapletel v nesporazume z nekaterimi vodilnimi na članicah univerze. V. Mikolič, FHŠ UP je rektor razrešil, teče 17 tožb na delovnopravnem sodišču, težave so na FM UP, kjer so pred leti nepravilno vpisovali absolvente in mora UP zdaj državi plačati pol milijona evrov, Znanstvenoraziskovalni center UP pa grozi z odhodom iz UP. Upravni odbor UP je naložil vodstvu univerze pripravo sanacijskega načrta. Vprašanje je, če lahko podfinancirana univerza ohrani vse svoje študijske programe.

Izdatki za raziskovalno-razvojne dejavnosti. Surs, Delo, 15.3.2016
V Sloveniji bi bili v letu 2014 po področjih znanosti naslednji izdatki, v milijonih:
tehniške in naravoslovne vede – 464,7 m., naravoslovne vede – 317,6 m., družbe in humanistične vede – 61,7 m., medicinske vede – 27,1 m., kmetijske vede – 19,2 m. evrov.

Delavska hranilnica povečala obseg poslovanja. M.P., STA, Dnevnik, 14.3.2016
Največja od treh hranilnic v državi je povečala bilančno vsoto za 35% na 910 milijonov evrov, dobiček pa za 17%. V nasprotju z bankami, ki se prestrukturirajo in zmanjšujejo obseg poslovanja je DH https://www.delavska-hranilnica.si/ v dveh letih podvojila bilančno vsoto.

Izgubljamo zaupanje v EU, a menimo, da nam koristi. Z. Potič, Delo, 14.3.2016
V anketi Dela Stik je v začetku marca polovica (50%) od 600 državljanov nasprotovala, da bi tudi pri nas na referendumu odločali o izstopu iz EU; 42% bi se z njim strinjalo. Na vprašanje glede članstva v EU so respondenti razdeljeni v tri skupine – 38% jih meni, da nam koristi, 27% da škodi, 35% pa je neodločenih. Bolj kritično (opredeljeni) ocenjujejo položaj Slovenije v EU: da je dober jih meni 20%, da je slab 38%; 42% pa je neodločenih.

Države z najnižjimi in najvišjimi stopnjami brezposelnosti. Surs, Delo, 14.3.2016
V tretjem četrtletju 2015 sta imeli v EU najmanj brezposelnih Nemčija – 4,5% in Češka – 4,9%, največ pa Grčija – 24,2% in Španija – 21,3. Slovenija je imela takrat 8,6% brezposelnih. (Gre za podatke ugotovljene z anketo, glej https://ec.europa.eu/eures/ . B.M.)

Sociala. Pripravništvo. Že izbranih kandidatov ne morejo plačati. B. Smajila, Dnevnik, 15.3.2016
Konec leta 2015 je bil objavljen razpis za 100 pripravnikov na področju socialnega varstva, prvi po letu 2013. Na ministrstvu za delo so razpisom zadovoljni. Prejeli so 105 prijav, vendar od centrov za socialno delo najmanj doslej.
Del sredstev je zagotovil Evropski socialni sklad, del pa bodo morali kriti centri za socialno delo in podobne ustanove, ki pa so kadrovsko (za 30%) in finančno podhranjene. Številne izbrane kandidate so obvestili, da so morale ustanove od razpisa odstopiti.

Lovšin prijavljen na zavodu. T.T., Dnevnik, 15.3.2016
Nekdanjega šefa Interevrope A. Lovšin sodijo zaradi okoriščanja (škode je za 37 milijonov evrov) pri nakupu terminala v Moskvi. Ima dva odvetnika, ki jih bo, kot pravi, plačal kasneje, odvisno od sodbe. Kot brezposelen prejema 500 evrov mesečno.

Sporočilo o drugačnem, strpnem Kranju. M. Šubic, Dnevnik, 14.3.2016
Na shodu v podporo beguncem v središču Kranja pri Prešernovem spomeniku je bilo 400 udeležencev. Organizatorja ni bilo, pobudo zanj je dala spletna Protirasistična fronta brez meja (- ? https://www.facebook.com/FrontaBrezMeja/ ). Nastopili so B. Jelenc, kulturnica P. Puhar Kejžar in tudi J. Nahtigal, direktorica kranjskega dijaškega doma, kjer so nekateri starši in učitelji pred časom zavrnili begunske otroke.
Na okrogli mizi v knjižnici so povedali, da so pozitivna dogajanja premalo izpostavljena, in da pasivnost škoduje ugledu Kranja.

Slovesnosti ob uradni razglasitvi Lj. – zelene prestolnice Evrope 2016. S.C.T, Ljubljana, 2/2016
Na ljubljanskem Gradu sta bila 10.3.206 ob razglasitvi zelene prestolnice – naslov je Ljubljani podelila Evropska komisija – dve tematski razpravi: Odgovorni danes – solidarni s prihodnjimi generacijami in Mesto prihodnosti – kako biti rešitev, ne problem.
Župan Z. Jankovič se je ob tem zahvalil Ljubljančanom za podporo temu projektu in napovedal še dva naslova: Turistična destinacija prihodnosti in Mesto literature.

Narodni dom v Trstu. Po stoletju in več končno vsaj simbolno priznanje. R. Šabec, Dnevnik, 15.3.2016
Leta 1908 so v središču mesta z največjim številom (57.000) Slovencev odprli kulturno, gospodarsko in družabno središče, Narodni dom. Fašisti so z njegovim požigom leta 1920 želeli scave zreducirati na kmečko prebivalstvo. Razstave v/o tej stavbi (kasneje imenovana Hotel Balkan, http://www.narodnidom.eu/sl/) je predstavila pomen te slovenske ustanove. Po zaslugi Slovenskega kluba, tržaške univerze in italijanskega zaščitnega zakona (2001) je spet na voljo slovenskim in italijanskim kulturnim in znanstvenim ustanovam.

Ženske morajo skočiti še više. Zaznamek. M. Pušnik, Dnevnik, 7.3.2016
Konec 2015 je bilo v Sloveniji 363.500 delovno aktivnih žensk, od tega 9% samozaposlenih; 42% jih je imelo terciarno (višjo/visoko) izobrazbo. Njihova povprečna mesečna plača je bila 2014 bruto 1589 evrov, 89 evrov manj kot moških delavcev; v financah in zavarovalništvu pa 699 evrov manj.
S. Šmuc, Združenje Manager, pravi, da imamo še vedno »dvojna merila, po katerih morajo ženske skočiti višje in žrtvovati več.«

Ženske manj sodelujejo na trgu dela /…/ imajo tudi manj podpore pri gradnji podjetja/kariere.D. Viršek, Delo, 7.3.2016
V članicah OECD je zaposlenih več moških kot žensk (starih 15 do 64 let). V Evropi je najmanj zaposlenih žensk v Italiji, Slovenija je nad povprečjem s 45% med delovno aktivnim prebivalstvom, največ jih je na Islandu, v Estoniji in na Švedskem.
Med vodilnimi so v Sloveniji še vedno v manjšini, le 25% direktorjev in člani uprav je žensk; tudi med izumitelji jih je malo – le 10%. V anketi McKinseya se je z mnenjem, da imajo ženske pri doseganj najvišjih položajev - ob enakih sposobnostih/kvalifikacijah – več težav, se je strinjalo 93% žensk in 58% moških. Ugotovili so tudi, da imajo povsod ženske več ovir pri dobivanju denarja za ustanavljanje podjetij; Slovenija je pod povprečjem držav, za oba spola.

Še vedno v senci kravat. S. Rosc, Svet24, 8.3.2016
Vlado RS je doslej vodila le A. Bratušek; na predsednico RS in predsednico državnega zbora - tam je 36% poslank - še čakamo. V sedanji vladi M. Cerarja je največji delež žensk doslej – 41%, najmanj jih je bilo v vladi J. Janše -11%.
Banka Slovenije ima viceguvernerko M. Festić, človekove pravice varuje V. Nussdorfer, L. Novak je predsednica stranke NSi, L. Bizilj direktorica TVS in V. Bulc evropska komisarka.
Ženske (županje) vodijo 16 (7%) od 212 občin. Občinskih/mestnih svetnic je 32%; niti ene 333ni v občinah Dornava, Gorišnica, Kobilje, Luče, Muta, Oplotnica, Veržej in Žetale.

Povprečne mesečne plače po dejavnostih. Surs, Delo, 1.3.2016
V decembru 2015 so bile najvišje plače v dejavnosti oskrbe z elektriko in plinom – 1449 evrov bruto in v financah ter zavarovalništvu – 1421 evrov. Ta mesec so dobili delavci in delavke v gostinstvu 744 evrov bruto.

Plačna pogajanja. Vlada izumila novo varčevalno formulo. I.D., Dnevnik, 8.3.2016
Minister B. Koprivnikar je sindikatom predstavil predlog vlade, da bi plačno masa v javnem sektorju izračunali tako, da bo od rasti BDP odšteli 1,7 odstotne točke. Tako bi za plače namenili 50 milijonov evrov, namesto novembra dogovorjenih 150 milijonov.
B. Štrukelj, Sviz/KSJS o tem pravi, da gre zgolj za nadaljevanje varčevalnih ukrepov od l. 2009, ki bi jih morali v celoti odpraviti v prihodnjem letu.
Nov krog plačnih pogajanj s sindikati. M.B., Delo, 10.3.2016
Vlada namerava plačni okvir z javni sektor določiti s formulo na podlagi fiskalnega pravila; poleg tega pa rast te plačne mase ne bi smela preseči rasti pač v zasebnem sektorju
Sindikati temu nasprotujejo. B. Černjavič, vodja ene od pogajalskih skupin pravi, da je bilo dovolj 8 let, v katerih so privarčevali 1,5 milijarde evrov. B. Štrukelj, vodja druge skupine pa pravi, da gre za nadaljevanje varčevanja do vsaj 2020; in da bodo sindikati vztrajali pri odmrznitvi delovne uspešnosti, minimalnem regresu za vse in vrnitvi premij za pokojnine na prejšnjo raven.

Javni izdatki za /…/ izobraževanje. Surs, Delo, 7.3.2016
Za formalno izobraževanje je RS leta 2014 dala skupaj 2 milijardi evrov; od tega za predšolsko 373 milijonov, za OŠ 863 milijona, za srednješolsko 31 in za visokošolsko 384 milijonov evrov.

Šola bo postala vrtec. Protest ni pomagal, šolo v Senožetih bodo zaprli. B. Rajšek, Delo, 10.3.2016
V Dolu pri Lj. se je zbralo 150 prebivalcev Senožeti, z otroci in napisi: ŠOLE NE DAMO; DANES APIRAJO NAŠO JUTRI VAŠO; ZA OTROKE GRE. Kljub temu občina in ministrstvo vztrajata, da bodo podružnično šolo postopno zaprli, v njej pa uredili dva oddelka vrtca.

V Krki in Leku več kot 900 doktorjev in magistrov. C. Pavlin, Delo, 7.3.2016
Slovenski farmacevtski družbi uspešno poslujeta, izvažata, vlagata v RR in zaposlujeta. Lek je lani ustvaril 348 delovnih mest in končal leto 2015z 335 zaposlenih. Krka je imela v Sloveniji 4907 zaposlenih, v tujini pa še 5657, in je imela nad sto novih delovnih mest.
V Leku ima visoko izobrazbo 47% zaposlenih, od tega 410 »magistrov in doktorjev znanosti«; v Krki pa 55% z »najmanj univerzitetno izobrazbo« in 152 doktorjev ter 349 magistrov znanosti ter specialistov.

Deflacija (še) ne zavira gospodarstva. M. Pušnik, Dnevnik, 1.3.2016
Zadnja leta smo imeli zmerno inflacijo (rast cen) od lani pa imamo deflacijo. V februarju so cene življenjskih potrebščin v Sloveniji padle za 0,7% na letni ravni; v evrskem območju pa za 0,2%. Kljub temu je bila naša gospodarska rast lani 2,6%.
Gospodinjstva trošijo več, od lani je prihodek trgovin na drobno višji za 5,3. V anketah so potrošniki februarja bolj pesimistični kot januarja glede brezposelnosti, gosp. rasti in financ gospodinjstva.
Za deflacijo je soodgovorna poceni nafta. D. Viršek, Delo, 1.3.2016
K negativni rasti cen od januarja 2015 (deflaciji) med 0,3 in 0,7% na letni ravni je prispevala nizka cena nafte in neučinkovito posredovanje Evropske centralne banke(ECB) z izdajanjem novega denarja in negativnimi obrestmi. Zato analitiki napovedujejo nižjo rast BDP v 2015 – od 1,8 do 2,4%.

Priporočila Evropske komisije. N.G., B.K., Delo, 5.3.2016
Slovenija ima malo zasebnih naložb, veliko državnih podjetij in ovire v poslovnem okolju. Med članicami EU ima največje tveganje javnofinančne vzdržnosti, zaradi staranja prebivalstva, opozarja bruseljska komisija.
Priporoča izboljšanje poslovnega in naložbenega okolja, prestrukturiranje bank in podjetij, nadaljevanje privatizacije, finančno konsolidacijo ter reforme pokojnin, zdravstva in trga dela.

Poljanci ne dajo Alpine. M. Šubic, Dnevnik, 3.3.2016
ALPINA JE ŽIROVSKA je bilo en od gesel na zboru v Žireh, kjer so zaposleni v tovarni športne obutve in drugi, k so z njo živeli desetletja. Nasprotovali so vodstvu podjetja in dragim tujim svetovalcem, ki pripravljajo sanacijski program. TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO, so ponovili, in SLOVENCI, NE DOVOLIMO, DA RAZPRODAJO NAŠE ZNANJE!

Afera Koprivnikar. Sedmerici policistov odvzeli pooblastila, pištole in izkaznice. M.V., D.K., Delo, 10.3.2016
Potem ko so policisti na cesti ustavili ministra za upravo, je preiskava pokazala, da je v akciji sodelovalo 15 policistov, večinoma članov sindikata SPS.
Z. Petrovič, SPS, zanika zlorabo pooblastil, ministrica G. Žnidar pa napoveduje odpovedi itd.

Proti referendumu o migrantih. Z.P., Delo, 5.3.2016
V anketi Dela Stik (3.3., N=600) je bilo vprašanje o načrtu premestitve beguncev po članicah EU, o čemer je napovedala referendum Madžarska. Odločanja o tem ni podprlo 51% respondentov, 40%pa bi se s tem strinjalo. Posvetovalni referendum o tem je napovedala stranka SDS, ki pa v državnem zboru ne bi dobil večine.

Vlada marca popravila vtis. Razkorak med SDS in SMC se je povečal. Z.P., Delo, 7.3.2016
V mesečni anketi Dela Stik (3.3., N=600) je vlada dobila oceno 2,5. Delež negativnih ocen njenega dela je padel na 48%, na raven februarja 2015. Tudi srednjih ocen je več – 28%, pozitivnih pa ponovno 17,5%.
Med strankami se je delež pristašev opozicijske SDS povečal na 13%, vladna SMC je padla na 8%, koalicijska SD jih ima se vedno 4%, njena konkurenčna ZL jih ima 7%, opozicijski NSi se je popularnost dvignila na 3%, vladni Desus pa ostaja na 2%. Po 1% imajo neparlamentarne SLS, SNS in PS.
Ob tem se 41% respondentov ni odločilo z nobeno od teh strank, 18% pa ne bi šlo volit – največ letos.
Med osebami naše politike je zrasla priljubljenost vodilnim: 1. B. Pahorju, 2. T. Fajon, in 3. V. Bulc ter vodjem strank: 4. Dejanu Židanu (SD), 6. L. Mescu (ZL), 9. M. Cerarju (SMC) in 11. L. Novak (NSi). Vodja (najbolj popularne) SDS J. Janša je z B. Grimsom na koncu, pred Z. Jankovičem in Z. Jelinčičem.

Število poslanih sporočil SMS. Surs, Delo, 3.3.2016
V Sloveniji je bilo leta 2014 med oktobrom in decembrom poslanih 55 milijard (»mrd«) SMS sporočil, lani pa v 3. četrtletju pa 58,6 milijard.

Študentje si želijo več možnosti za zdravo izbiro. T. Pajk Ž., J. Bevc B., ZPS test, 2/2016
V projektu »Študent – veš kaj ješ?« so decembra zvedli anketo o zadovoljstvu z avtomati na fakultetah. Od 1000 študentov UL (največ FF, BF MF), UM, U in UNG jih desetina uporablja te avtomate vsak dan, polovica večkrat tedensko/mesečno. Za to dajo 2-5 evrov, več kot bi v trgovini.
Polovica je zadovoljnih, polovica ne. Moti jih, da prevladujejo slani/sladki prigrizki in slabi sendviči ter sladke pijače. Želijo si boljše sendviče, več sadja in zelenjave, manj sladkih pijač in kalorij ter sploh več zdrave hrane, tudi za vegetarijance. Več: https://www.zps.si/index.php/mediji/izjave-za-javmost-2016/7837-avtomati-s-hrano-in-pijaco-na-slovenskih-fakultetah-pod-drobnogledom-2 .

Novogoriški univerzitetni kampus odmaknjen v prihodnost. N.B.O., Dnevnik, 3.3.2016
UNG bo še nekaj let delovala na več lokacijah, od Vipave, Ajdovščine do (italijanske) Gorice. Zaprli so razpis za kampus, kjer je bil v igri še Nova Gorica. Zaradi postopkov z zemljišči (v Vipavi) so zamudili finančno perspektivo EU 2014-2020. Iz Italije bodo v Rožno dolino preselili Visoko šolo za umetnost, saj ni uspelo združevanje univerzitetnih centrov na obeh straneh meje, pravi rektor D. Zavrtanik.

Poročanje o vračilu dodatka za stalno pripravljenost. T.K., Del, 7.3.2016
Senat UL je januarja sklenil, a mora 10 fakultet, ki so izplačevale sporni dodatek tega izterjati od prejemnikov (od dekanov vsega) ter da o tem poročajo senatu. Do seje konec februarja tega niso storile EF, FDV, FF, FŠ, FMF in FS. Rok so jim podaljšali do 29.3., ko bo minilo 9 mesecev od odločbe inšpektorja. Pritožbe fakultete nanjo je minister za upravo zavrnil. Kljub temu sta EF in FKKT dodatek izplačali še za december.

Del nezakonito izplačanih dodatkov bodo le vrnili. R.I., Dnevnik, 8.3.2016
Inšpektoratu za javni sektor je 6 fakultet UL (FMF, FSD, FE, FGG, FRI, FF) sporočilo, kako bodo prejemniki vračali sporni dodatek in sicer za zadnjih 10 mesecev. Na FGG b npr. 16 delavcev vrnilo 40.000 evrov, dva pa so oprostili. EF UL, kjer so izplačali največ, morajo zaposleni vrniti 116.000 evrov; trije, nekdanji dekan, dekanka in sedanja ministrica so dodatek že vrnil.

Tožba ekonomske fakultete neuspešna. T.K., Delo, 3.3.2016
Upravno sodišče je zavrglo tožbo EF UL proti Inšpektoratu za javni nadzor. Ta je pred časom ugotovil, da so na fakulteti izplačali 850.000 evrov dodatka za stalno pripravljenost. Tega so izplačevali še na nekaterih drugih fakultetah UL. Na FKKT je npr. decembra ta dodatek dobilo 6 zaposlenih, skupaj 1725 evrov. Zaposleni naj bi dodatek vrnili za zadnjih 10 mesecev, senat UL pa je sklenil, naj bi ga dekani, trenutni in nekdanji, vrnili v celoti.

Glavnemu tajniku mariborske univerze očitajo tudi spolno nadlegovanje. T. Klipšteter, Dnevnik, 3.3.2016
Med zaposlenimi na rektoratu UM jih 47% zaznava mobing, 39% jih je nezadovoljno z vodstvom, je pokazala anketa o zadovoljstvu na delovnem mestu. Rektorjev zaupnik T. Lorenčič naj bi jih celo spolno nadlegoval, zlasti na ekskurziji v Splitu. Na neprimerno »šefovanje« sta rektorja opozarjala dva vodilna uslužbenca, pa so ukinili njuno delovno mesto.
Rektor gluh za hude obtožbe proti tajniku. P. Rak, Delo, 3.3.2016
Nekaj zaposlenih na rektoratu UM očita predstojniku, glavnemu tajniku T. Lorenčiču mobing, spolno nadlegovanje in ustrahovanje. O tem je v rektorju decembra P. Ujčič, pomočnica gl. tajnika. T. Lorenčič v zadevi vidi zaroto in mobing proti njemu.
Rektor I. Tičar je imenoval komisijo, ki bo obtožbe proučila. Prorektorica za študijsko dejavnost N. Vaupotič pa meni, da bi moral čim prej objaviti razpis za mesto glavnega tajnika, prorektorica za kakovost L. Lorber pa od retorja pričakuje odločne poteze.

Obtožbe o spolnem nadlegovanju za tajnika usodne. P.R., Delo, 10.3.2016
Rektor UM I. Tičar je preklical pooblastila glavnemu tajniku univerze T. Lorenčiču, po javni razkritjih prizadetih, pritiskih sindikata, pismu 40 zaposlenih na rektoratu, grožnji prorektorice z odstopom in poročilu posebne komisije. Pravna služba UL meni, da je sistemizacija, ki je ukinjala delovni mesti pritožnikov, v neskladju z zakonom.

UKC Maribor. Čestitke za Pivca, graje pa nobene. Tomaž Klipšteter, Dnevnik, 4.3.2026
Ministrstvo za zdravstvo očita direktorju mariborske bolnice G. Pivcu nepravilnosti, ko je pomanjkanje anasteziologov reševal s zaposlovanjem hrvaških zdravnikov iz Reke. Pri tem je sodeloval M. Pogačnik, Inštitut za raziskave v medicini, ki je bil na zasebni Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici mentor pri doktoratu P. Weissensteinerja, direktorjevega pomočnika za nabavo v UKCM.

Kanadsko odlikovanje prof. Podgoršaku. M. Budnar, Delo, 10.3.2016
Odlikovanje za življenjsko delo v medicinski fiziki je dobil E. B. Podgoršak, ki je po diplomi leta 1968 na (FNT) UL odšel v ZDA, doktoriral na Wisconsinu in nato delal na McGillovi univerzi v Kanadi.

Osupljiva inovativnost. Kaj še nimate cinota«? S. Čeh, Delo, 10.3.2016
Vsako podjetje bi potrebovalo vodjo inovacij (Chief Innovation Officer) in tudi urjen inovacijski sistem so ugotavljali na okrogli mizi v BTC v Lj.

Znanost ob 13h. Ra.K., Delo, 3.3.2016
Inštitut Jožef Stefan (IJS) je s http://www.tromba.si/ pripravil omizje Inovacij, to sem jaz, iz serije pogovorov za tesnejše sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom. Poleg J. Lenarčiča, IJS, so sodelovali M. Jaklič, EF UL, M. Noč, MF UL in A. Tori, start-up Zemanta.

60 let revije Acta Carslogica. L.P., Delo, 10.3.2016
Inštitut za raziskovanje Krasa ZC SAZU izdaja revijo od 90-let tudi v e-različici, http://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/issue/view/417 s krasoslovnimi znanstvenimi članki, v angleščini in slovenskimi povzeti. Je ena redkih naših v bazi Web of Science. http://home.izum.si/izum/ft_baze/wos.asp

Hokus pokus. Delo, 8.3.2016
V Pionirskem domu v Lj. www.pionirskidom.si je bil 3. festival naravoslovja, na katerem so se predstavile znanstvene ustanove ter naravoslovni krožki OŠ ter srednjih šol.

Hubblov telskop. Vztrajno približevanje samemu začetku. Ra.K., Delo, 5.3.2016
Astronomi so izmerili razdaljo od Zemlje do GN-z11, (doslej) najbolj oddaljene galaksije - 13,4 milijarde let je do teleskopa potovala svetloba. Nastala je 400 milijonov let po velikem poku in ima milijardokrat večjo maso od Sonca. (Na fotografiji lisa rdečkaste barve.)

Vesolja je dovolj za vse. N.N., Dnevnik 7.3.2016
Po težavah v Vitanjah s KSEVT-om, ki jih rešuje kulturno ministrstvo in vlada, sta se ministrstvi za izobraževanje in gospodarstvo lotili ustanavljanja vesoljske agencije. Zunanje ministrstvo pa je na veleposlaništvu v Moskvi odprl sobo posvečeno H. Potočniku Noordungu, ki ga je odprla ministrica za delo.


Februar 2016

Aktivno prebivalstvo. Surs, Delo, 23.2.2016
V Sloveniji je bilo novembra 2015 delovno aktivnih prebivalcev 811.381, od tega 722.143 zaposlenih in 89.239 samozaposlenih; brezposelnih pa je bil 107.412, poroča Statistični urad RS.

Teritorialne enote. Gurs, Delo, 24.2.2016
1.1.2016 je bilo Sloveniji 12 statističnih regij in 212 občin, poroča Geodetska uprava RS

Evropska sredstva v vsako vas. N.B.O., Dnevnik, 20.2.2016
Za kohezijo je EU Sloveniji v obdobju 2007 - 2013 dala 4,1 milijarde evrov; 95% smo jih izkoristili.
Sredstva za kohezijske projekte je dobilo 3101 podjetje, ki so ustvarila 5718 delovnih mest in prijavila 1388 inovacij in patentov. Posodobljenih je bilo 155 železniških prog, dobilo smo 52 km avtocest, posodobil 60 km cest, zgradili 7 obvoznic in 39,5 km kolesarskih povezav; 43 čistilnih naprav, 670 km kanalizacijskih in 1195 vodovodnih omrežij. Energetsko je bilo saniranih 15 bolnic, 17 srednjih in 7 visokih šol, 20 domov za starejše in 303 stavbe lokalnih skupnosti.
Za šport je najpomembnejša pridobitev Nordijski center Planica.

Rast BDP. Slovenija skoraj dvakrat boljša od Nemčije.
Gospodarska rast (BDP) je v 2015 znašala 2,9%, kaj je več od napovedane. Potrošnja gospodinjstev je bila za 1,7% velja kot v 2014.
Rast izvoza pa je bila 5,2%, vendar manjša od napovedi GZS, zaradi skromnejše rasti v glavnih trgovinskih partnericah. Tako je bila lani rast BDP v Nemčiji le 1,9%.

Razglednice iz vesolja. G. Suhadolnik, Dnevnik, 18.2.2016
V slovenskem start up podjetju Sinergise z 35 zaposlenimi, informatiki in fiziki, so prvi približali satelitske posnetke navadnim uporabnikom. Brezplačen ogled: www.sentinel-hub.com/app/postcards .Uporabljajo satelit Sentinel-2 Evropske vesoljske agencije ESA.

Kemijski inštitut: mutacija encima in agresivno vedenje. L, Pavlovčič, Delo, 19.2.2016
Mehanizem delovanja encima MAO, ki sodeluje pri prenosu signalov po živcih je razjasnila raziskovalna ekipa KI Lj. pod vodstvom J. Mavrija. Razvila je, računske metode za simulacijo delovanja celic. Projektu so sodelovali tudi kolegi iz Inštituta Rudjer Bošković, Zagreb. Odkritje bo pomagalo izboljšati zdravljenje bolezni centralnega živčnega sistema, pr. parkinsonove in alzheimerjeve, pa tudi razumevaje agresivnega vedenja.

Molekulski vozli. Ra.K., Delo, 25.2.2016
Raziskovalci KI Lj. pod vodstvom R. Jerale so iznašli način za vozlanje molekule DNA v želeno obliko. V. Kočar, doktorski študent je s sodelavci objavil članek v Nature Communitions o piramidi iz ene verige DNK. Gre z nadaljevanje dela na proteinski nanostrukturah, o čemer so pred dvema letoma sodelavci KI pisali v Nature Chemical Biology.

Zvončki bodo pobelili botanični vrt. Lj., Na kratko. Dnevnik, 2.2.2016
V Botaničnem vrtu (BF UL, pri Krakovskem mostu) bo na tridnevnem festivalu teh znanilcev pomladi predaval J.M. Grimshaw, vodilni avtor o zvončkih. Bo še predstavitev sort, delavnice in ekskurzija.

Zika odmeva. S. Zgonik, Mladina, 19.2.2016
Znanstveni članek, ki so ga objavili slovenske avtorice in avtorji (z UKC Lj. in UL) v New Englad Journal of Medicine http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa1600651#t=article je v tednu dni prebralo že 230.000 ljudi, desetkrat več od drugega najbolj branega članka.

Akademska robinhoodovka. Knjižni kaledioskop, Delo, 23.2.2016
Profesorica A. Elbakian je od 2011 na www.sci-hub.org zbrala 48 milijonov znanstveni razprav z vseh področij ki so na ogled brezplačno. Pomagali so ji tisti, ki imajo spletni dostop do univerzitetnih knjižnic. Nekateri to imenujejo za Pirate Bay za znanstvenike, nekateri založniki, npr. Elsevir so sprožili tožbe za kršenje avtorskih pavic. Zato je spremenila naslov na www.sci-hub.io, ki ni registriran v ZDA. Sklicuje se na 27.čl. splošne deklaracije človekovih pravic OZN, o pravici vsakega do sodelovanja v kulturi in znanosti. Komentatorji se sprašujejo: Imajo dostop do znanja samo bogate institucije ali vsak uporabnik spleta?

Vodstvo fakultete si je za letni načrt izplačalo honorar. T.K., A.D., Delo, 22.2.2016
Poročilo o notranji reviziji na FU UL, ki ga je časnik od UL dobil šele na zahtevo informacijskega pooblaščenca, razkriva neopravičene honorarje takratnim vodilnim in še nekaterim profesorjem v letu 2008. Odobril jih je takratni dekan J. Stare, dobila sta jih še prodekana S. Setnikar Cankar, kasneje (odstopljena) ministrica in M. Vintar. Pripravili so strategijo FU in letni delovni načrt, ker sodi v redne obveznosti. Za to je je šlo 219.000 evrov, 4,6% sredstev za študijske dejavnost.
Revizorji rektorata UL so odkrili nepravilnosti še na 22 drugih področjih. Tako je (bil) profesor Z. Pečar zastopnik podjetja, ki je opravilo raziskovalni projekt za FU UL.

Po polžje do ureditve dodatnih zaslužkov. B. Smajla, Devnik, 24.2.2016
Senat UL je ponovno obravnaval dva pravilnika, ki urejata opravljanje dela zunaj univerze in izogibanje nasprotju interesov ter o razvojnem skladu UL. Od dodatnih zaslužkov bo od zaslužkov po pogodbah šli Univerzi od 2,5-8%, s tem da bo do 5000 evrov »neobdavčenih.« Iz tako nastalega razvojnega sklada bodo podpirali prijave na evropske projekte, infrastrukturo in kadrovski razvoj.
Komisija za etična vprašanja UL meni, da bi dodatni zaslužki lahko izvirali le iz vrhunskega znanja, in ne iz rutinski opravil.
Vodstva fakultet morajo aprila poslati seznam dejavnosti zaposlenih, za katere je potrebno soglasje rektorja.

Decembra največ za stalno pripravljenost. T.K., 23.2.2016
Podati o dodatkih, ki so jih prejemali zaposleni v javne sektorju, kažejo, da je bilo decembra v skupni masi največ izplačil za stalno pripravljenost. Od 2,2 milijona evrov so največ - 76.000 - dobili v policiji, kjer je dodate prejelo 2141 zaposlenih. Najvišji so bili ti dodatki – okrog tisoč evrov - nekaterih ministrstvih in občinah.
Sledi dodatek za nedeljsko delo, skupaj 2 milijona, prav tako policistom, vojakom in še zaposlenim na UKC Lj., celjski in mariborski bolnici ter na RTVS. Dodatek za delo ponoči je dobilo 23.1000 zaposlenih, skupaj milijon in pol; za izmensko delo je šlo 1,3 milijona, dobilo ga je največ – 43.000 delavcev in delavk. Največ – 1,1 milijon - so za položajni dodatek dali štirim vodilnim na FPP UL, sledi agencija z podjetništvo, 16 vodilnih FFA UL, po en na uradu predsednika, Pedagoškem inštitutu (PI, Lj.) in š petih fakultetah UL.
Za objavo se je odločilo ministrstvo za javno upravo, potem ko so o tem, tudi o nezakonitostih, pisali večkrat novinarji.

Novela zakona. Za visoko šolstvo več denarja in demokracije. R. Iveja, Dnevnik, 27.2.2016
Ustavno sodišče je pred petimi leti odločilo, da je treba urediti financiranje viokega šolstva z zakonom, kar terja ustava. Ministrstvo (MIZŠ) je predstavilo osnutek novele (spremembe) ZViŠ, ki ureja tri najaktualnejša področja: kakovost, mednarodno odprtost in stabilnost financiranja.
Od akreditacij (pre)mnogih študijskih programov se bo pozornost usmerila na akreditacijo zavodov, pri čemer bo prva akreditacija programov na agenciji NAKVS ostala.
Zavodi bodo lahko študijske programe ali njihove dele izvajali v tujem jeziku, če se primerljivi izvajajo tudi v slovenščini. Tuji učitelji in študenti se bodo po prihodu lahko učili slovenščine.
Delež financiranje naj bi postopno povečali od 0,62% na 1% BDP. Poleg temeljnih sredstev bi dobili zavodi še razvojna, za katera pa bi se pogajali z vlado in bi spodbujala kakovost, internacionalizacijo, prenos znanja, znanstveno in umetniško ustvarjalnost. 15% sredstev bo variabilnih,, odvisna od števila študentov, diplomantov, habilitiranih učiteljev… Šolnin za 1. in 2. stopnjo javno veljavnih programov ne bo.
Rektorje in dekane naj bi volili tudi nepedagoški delavci.

Skoraj 1,9 milijonov odpisanih dolgov
. B. Hočevar, Delo, 23.2.2016
Občine, podjetja, finančna uprava in ministrstvo za delo in socialne zadeve so odobrili 3604 (od 7728) vlog prezadolženih ljudi iz ranljivih skupin. Četrtino dolgov so odpisale občine, največ Lj. (MOL, 130.000 evrov); med podjetji pa banka NLB (227.000), Domplan (88.000) in komunala Velenje (71.000). Odziv je bil skromen, saj so pričakovali, da bi lahko z akcijo pomagali 10.000 ljudem.

Delež gospodinjstev, ki si lahko privošči… , Surs, Delo, 26.2.2016
… primerno ogrevano stanovanje – 93%; mesni/vegetarijanski obrok – 92%; en teden letnih počitnic za vse člane – 68%; nepričakovan izdatek 600 evrov – 53%.
Tako je za leto 2015 ugotovil Statistični rad R Slovenije.

Sindikati s tožbami terjajo više regrese za leto 2015. M.G., Delo, 23.6.2016
V podjetjih v državni lasti (vključenih v SDH) sindikati utemeljujejo večje regrese za lani podatki o gospodarski rasti. Do leta 2012 je bil z zakonom o interventnih ukrepih omejen na minimalno plačo – 790 evrov bruto, zdaj pa po kolektivni pogodbi sindikati zahtevajo več.

Izdatki države za kulturne storitve. Surs, Delo, 22.2.2016
Padanje sredstev namenjenih kulturi se je izgleda v zadnjih letih zaustavilo. Leta 2010 je za to na prebivalca Slovenije, (iz proračuna) šlo 156 evrov, naslednje leto 150, nato 139, najmanj – 138 - leta 2013 in leta 2O14 spet 139 evrov.

Za NUK II še vedno ni denarja. V. Brkić, Dnevnik, 22.2.20216
Knjižnice, za katero priprave tečejo od leta 1987, v proračunu za 2016 in 2017 ni denarja. Projekt, vreden 50 milijonov evrov, je sicer v vrhu prioritet nacionalnega programa kulture 2014-2017.
Stari NUK je desetkrat premajhen, ima že 2,7 enot gradiva, in veliko ga hranijo na različnih lokacijah. Za obnovo Plečnikove knjižnice, arheologe in načrte so porabili že 40 milijonov. Razpis za arhitekturo stavbe blizu Križank so pred leti ponovili, saj je prvotna Mušičeva zasnova zastarela.

Še danes ne vemo, ali je Ž. Turk zlorabil položaj. T.K., Delo, 22.2.2016
Leta 2013 je vlada (J. Janše, ki je bila pred tem izglasovana nezaupnica) podelila koncesije tem zasebnim visokošolskim zavodom. Minister odgovoren za visoko šolstvo je bil Ž. Turk, direktor direktorata pa B. Rončevič, takrat tudi solastnik fakultete za medije, ki je tudi dobila koncesijo.
Nova vlada (B. Pahorja, z ministrom J. Pikalom) je vložila tožbe za razveljavitev koncesij, ki ji je upravno sodišče ugodilo. Nacionalni preiskovalni urad je leta 2014 vložil še tožbo zoper oba odgovorna. Zadeva je – po prelaganju med sodišči – zdaj pred glavno obravnavo.

Neto proizvodnja električne energije. Surs, Del, 1.2.2016
Viri električne energije, Slovenija, decembra 2015:
Nuklearka – 40%, termoelektrarne – 37,1%, hidroelektrarne – 18,1% in sončne elektrarne 0,8%.

Dotik lesa. V šolski delavnici tudi ob sobotah.
Dijaki lesarstva Srednje šole v Slovenj Gradcu so po idejah študentov arhitekture izdelujejo stole in druge predmete. Tudi študenti tako bolje spoznavajo les in njegovo uporabnost.
Les dobijo od Pahernikove ustanove, ki iz posestva na Pohorju finančno podpira tudi študente gozdarstva, raziskovalce in projekte povezane z gozdom.

Ko staro sreča novo – po slovensko in kitajsko. M. Prijatelj Videmšek, Delo, 23.2.2016
Na pobudo fakultet za arhitektur v Hunanu in Lj. so njuni študenti pripravili načrte za medgeneracijski center v mestu Changhsha, s knjižnico, medijskim centrom n prostorom za druženje.
J. Šušnjar, študentska FA UL je pri knjižnici upoštevala, da so tam izumili papir in da izdelujejo najboljše računalnike. Kitajski so se opirali na tradicijo in so tako kot naši skeptični do hitre urbanizacije.

Spremembe ŠOU v Ljubljani. Vodstvo ohranja demokratično tradicijo. M.Z., Delo, 20.2.2016
Študentski zbor ŠOUL je potrdil reforme organizacije in povečal pooblastila direktorju A. Klasincu.
Vodstvo ocenjuje, da pomeni posodobitev aktov finančno stabilnost in večanje demokracije. Kritiki iz študentske Iskre pravijo, da gre za korist in krepitev trenutne klike.

Po kakovosti življenja v zgornji tretjini. A.Ž., Delo, 25.2.2016
Ljubljana se je uvrstila na 76. mesto med mesti sveta – med Budimpešto in Dubajem, za Prago (69.), pred Vilniusom in Varšavo (79.), Zagreb je 98.
Na Mercerjevi https://www.imercer.com lestvici, ki upošteva socialno-ekonomske vidike, trajnostni razvoj, dostopnost in kakovost zdravstva, izobraževanje, stanovanja in okolje, varnost, javni prevoz, kulturo, gastronomijo in šport je že sedmo leto je prvi Dunaj. Zadnji je Bagdad; najbolj varen pa je Luxembourg.

Telefoniranje med vožnjo. Niti med vožnjo ne pozabijo na socialna omrežja. J. Predanič, Delo, 2.2.2016
Januarja 2016 so izvedli spletno anketo o navadah voznikov. Med 1000 naključno izbranimi jih je imelo srednjo šolo 43%, končan študij 39%, vozniško povprečno 24 let in vsak dan so eno uro v avtu. Med vožnjo jih 74% telefonira, 30% jih (tudi) pregleduje socialna omrežja, 9% telefon uporablja za navigacijo in/ali poslušanje glasbe, 7% jih zapisuje, 5% brska po spletu in 3% uporablja aplikacije.
Na Javni agenciji RS a varnost cestnega prometa so bili presenečeni nad odgovori voznikov, da so tisti, ki telefonirajo, bolj nevarni kot pijani ali utrujeni.

Stopnja brezposelnosti poskočila. B.P., Dnevnik, 18.2.2016
Statistični urad poroča, da je bila decembra stopnja registrirane brezposelnosti 12,3%, kar je za 0,6 odstotne točke več kot novembra. Leta 2013 in 2014 je bila večja – 13,1%.
Število delovno aktivnih pa je bilo konec leta za 0.5% višje kot decembra 2014, število samozaposlenih pa za 6,7% manjše – 89.100.
Januarja je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 118.165 brezposelnih, med njimi 1161 iskalcev prve zaposlitve.

24 let. P. Petrovčič, 8 dni, Mladina, 26.2.2017
Po osamosvojitvi so oblasti iz registra stalnih prebivalcev RS izbrisale 25.672 ljudi. Izbris je bil nezakonito dejanje in kršitev človekovih pravic sta kasneje ugotovila ustavno sodišče in evropsko sodišče za človekove pravice. Poprave krivic jih je bilo delno deležnih 28%, izplačanih je bilo doslej 9 milijonov evrov odškodnin.

Nagrada presunljivi prebežniški fotogafiji. Z.R, Delo, 19.2.2016
Fundacija Worl Press Photo http://www.worldpressphoto.org/ je z izborom nagrad za fotografije v 2015 opozorila na ljudi, ki bežijo pred vojno proti Evropi: W. Richardson jo je dobil za čb sliko dveh, ki si podajata dojenčka pod bodečo žico na madžarski meji; naslov: Upanje za novo življenje. Med nagrajenci sta tudi M. Zorman http://maticzorman.com/ in M. Krivic http://krivic.com/ , za sliki begunskega registracijskega centra Preševo in rudnika pri Djugi.

Nacionalna garda je nepotrebna. D. Karba, Delo, 18.2.2016
Stranka SDS je predlagala vzpostavitev nacionalne garde s 25.000 pripadniki, kot strateško rezervo Slovenske vojske. O tem je razpravljal in ga zavrnil parlamentarni odbor za obrambo. Predlogu nasprotuje tudi B. Pahor, predsednik RS in vrhovni poveljnik.

Slovenija pošilja na mejo vojsko. A.G, B.P., Dnevnik, 18.2.2016
Potem, ko je bil v dogovoru s Hrvaško in Avstrijo nekaj časa urejen prevoz migrantov čez Slovenijo, je Avstrija napovedala zaostritev. Tudi Slovenija se je odločila zmanjšati prehod na 3200 dnevno , dosledno izvajati schengenska pravila in zavračati ekonomske migrante in uporabiti vojsko na meji.

Z zastavami, harmoniko in traktorji proti beguncem. B. Račič, Nedelo, 21.2.2016
V Šenčurju je 20.2. na protestnem shodu 2500 ljudi nasprotovalo nastanitvi beguncev v nekdanji trgovski center Baumax. Pripadniki drugih kultur ne spadajo v to okolje, so menili. Poleg 40 traktorjev in slovenskih zastav je med transparenti izstopal tisti s staro sliko vojaka, ki vabi (1944) v Gorenjsko domobranstvo. Opaziti je bilo nekaj poslancev SDS. Pobudo za neprijavljen shod je dal anonimni facebook portal Gorenjska poti migracijskemu centru. Kranjski policisti so vseeno omogočili pravico do mirnega zbiranja in zborovanja.

Zaradi 6 begunskih otrok upor ljudstva v Kranju. U.Š.K., Dnevnik, 24.2.2016
V Dijaški dom v Kranju so nameravali namestiti begunske otroke. Kljub prepričevanju ravnateljice J. Nahtigal je večina (razburjenih) staršev dijakov temu nasprotovala in so namestitev odpovedali. Proti begunskim otrokom so zbirali podpise celo nekateri učitelji na (ekonomski) gimnaziji Franceta Prešerna, ki stoji ob domu (v predmestju Kranja). Proti napovedanemu azilnem centru so protestirali tudi v Logatcu.
»Po protestih v Šenčurju in Kidričevemu je to /…/ znak, da se slovenska družba radikalizira«, ocenjuje Dnevnik.

Janševa SDS se vzpenja na protibegunskem valu. M.R., Dnevnik, 22.2.2016
V mesečni anketi Vox populi (18.2.) jih od 700 sodelujočih 30% ni vedelo, katero stranko bi volili, 19% pa jih ne bi šlo volit. Delež pristašev (opozicijske) SD je poskočil na 22%, tistih stranke SMS je padel na 8,5%, ostali vladi stranki sta ostali na 8% - SD in 4% - DeSUS. Manj je še tistih za ZL -5% in NSi – 3%.
Več kot 2/3 - 69% - anketirancev ocenjuje delo vlade kot neuspešno.
Med politiki na vrh ostaja B. Pahor, ki mu je ocena zrasla na 3,7, vendar manj kot Evi Irgl (+0,3), ki je sicer na 8. mestu. Do desetega mesta se uvrščajo še: V. Bulc, T. Fajon L. Peterle, L. Novak, D. Židan (temu je ocena padla, za -0,4), M. Cerar (-0,35), M. Tonin in V. Tomić. Na 13. mestu je J. Janša, pred M. Brglezom, ki mu je ocena pada najbolj, za – 0,6 na 5-stopensjki lestvici. Na koncu sta D. Mramor in 23.B Popovič

Bolj kot beguncev nas je strah le še brezposelnosti. Z.P., Delo, 22.2.2016
V anketi Dela Stik (18.2, N=400) jih je tretjina kot največji problem izbralo brezposelnost 32%, povečanje števila beguncev v Evropi 20%, naraščanje političnega ekstremizma 14%, globalno segrevanje 13%, ohlajanje svetovnega gospodarstva 7 in pojav ksenofobije 6%. Podporniki DS so najpogosteje kot problem navajali begunce, visoko izobraženi pa politični ekstremizem.
Zaostrovanje azilantske politike (odvzem premoženja, ukinitev podpore, hitrejša zavrnitev) jih podpira 41%, ne podpira pa jih tretjina - 32%. Drastično omejevanje migrantskega toka podpira 54%, ne podpira pa 3%. Ostrejše ukrepanje podpirajo pristaši SDS, tisti med 35 in 49 let, zaposleni in moški. Nasprotujejo pa mu mlajši – 18-25 let in študentje.
Glede prihodnosti EU večina ni preveč zaskrbljena, 28% jih nanjo gleda optimistično, (le) 26% pa pesimistično.

Nastanitev mladoletnikov. »Za otroke gre. Tokrat gre res zanje.« B.H., S.M., Delo, 25.2.2016
V azilnem domu v Lj. so začasno nastanili 6 otrok, ki so jih odklanjali starši dijakov in nekateri učitelji v Kranju. Zaradi tega so se z javnim pismom oglasila strokovna društva pedagogov (ZDPDS, PDS) in pedagogi s FF UL. Na družabnih omrežjih kroži peticija, ki poziva k ukrepom, tudi proti učiteljem, profesorjem, ki so kršili poklicno etiko. (O tem v Pogledih na strani www.nsdlu.si .)
D. Groznik, DPMS je spomnila na begunce v preteklosti in na predsodke do tujcev.
Ministrica M. Makovec Brenčič je poudarila pomen strpnosti in pravico vseh do mirnega otroštva in izobrazbe. Na srečanju evropskih ministrov za izobraževanje, ki so se zavzeli za integracijo migrantov, je predstavila naše dobre prakse za razvijanje multikulturnega sožitja.

Strpnost v Ljubljani. Festival, Delo, 23.2.2014
V okviru 2. festivala strpnosti odpirajo v Mestni hiši razstavo Moč in nemoč S. Kimota.
26.2. pa bo videokonferenca: Pomanjkanj prostora spomina: zakaj Ljubljana in Zagreb nimata spomenika žrtvam holokavsta?

Vse več shodov proti prebežnikom. M.B., Delo, 27.2.2016
Po napovedi predsednika SDS: »Danes Gorenjska, juti vsa Slovenija« in protestu v Šenčurju sta bila shoda še na Vrhniki in v Lenartu, napovedana sta shod v Lj., eden v podporo beguncem.
Pred mesecem je shod proti migrantom v Lj. organizirala (izvenparlamentarna) stranka SLS.
V obeh omenjenih strankah trdijo, da s sedanjimi protesti nimajo nič.

Iz oči v oči sredi Ljubljane. Begunska shoda. G.U., Nedelo, 28.2.2016
V Lj. sta bila (neprijavljena) shoda v zvezi z begunci, popoldan, na Kotnikovi ulici in na Trgu republike.
Na v bližini FVV UM (Kotnikova, Lj.), kjer je izpostava doma za azilante, se je zbralo 1000 - 1500 njihovih zagovornikov. (Na foto J. Suhadolnika mladi z napisi: TUDI TI ZA LJUDI; TUDI TI REFUGEE; TUDI TI SOLIDARNO; SVOBODA GIBANJU /…/ NE KAPITALA! V članku s omenjajo rdeče zastave. B.M.)
S Trga republike je kasneje prišlo 600 nasprotnikov (beguncev), s slovenskimi zastavami, črnim panterjem gibanja Tukaj je Slovenija in transparenti proti beguncem in islamistom (ISLAMISTS NOT WELCOME!). Policisti so jih s konji in psi stavili 20 metrov narazen. Letele so žaljivke, peli o Zdravljico in vzklikali. Po uri so se nasprotniki obrnili, zagovorniki pa so slavili.

Športni dan. Spet Prevc, spet Kline, spet Mrguč. Nedelo, 28.2.2016
Smučarski skakalec P. Prevc je zmagal na tekmi za svetovni pokal v Almati (Kazahstan) i bo osvojil kristalni globus FIS.
B. Kline je bil drugi v superveleslalomu v Hinterstodru, deskar R. Marguč pa Kayseriju (Turčija).

Slovo Umberta Eca. Bil je velik evropski intelektualec. I. Br., Nedelo, 21. 2.2016
Italijanski pisatelj in znanstvenik U. Eco (84) je od 1971 na univ. v Bologni p(r)oučeval komnikacijsko teorijo in semiotiko. UL mu je leta 2007 podelila častni doktorat.
Slavo je doživel z »srednjeveškimi kriminalkami« Ime rože Foucaultovo nihalo, Boudolino, Skrivnostni plamen kraljice Loane, Praško pokopališče, Otok prejšnjega dne, ki so bili prevedeni; zadnji roman Numero zero bo izšel pri MK letos.

Čas je, da filozofi svet natančno interpretirajo. P. Rak, Delo, 25.2.2016
Na pogovoru Kaj more filozofija? je mariborsko Dramo napolnila filozofska trojica: M. Dolar, A. Zupančič Žerdin in S. Žižek.
Pogovarjali so se o aktualnostih in M. Dolar je obrnil znano Marxovo tezo ter dejal, »da so filozofi do zdaj do zdaj svet le spreminjali, zato bi bil skrajni čas, da ga natančno interpretirajo.« Misel je lahko »razgrajevalec ideoloških premis, ki svet obravnavajo kot nekaj danega« in tudi pobudnik sprememb, povzema P. Rak.

Demografski dogodki. Surs, Delo, 13.2.2016
Statistika je zabeležila v tretjem četrtletju leta 2015 naravno prirast 934 oseb. Umrlo jih je 4542 rojenih pa jih je bilo 5476. (Torej bo letošnja generacija štela okoli 25.000 otrok.)

Prebivalci po skupinah. Surs, Delo, 15.2.2016
V Sloveniji je bilo 1.10.2015 skupaj 2.064.632 prebivalca; od tega državljanov RS 1.958.146 in tujih državljanov 106.632.

Število umrlih in hudo poškodovanih na slovenskih cestah. AVP, Policija, Delo, 17.2.2016
V letu 2015 je na naših cestah umrlo 120 ljudi, hudo poškodovanim a je bilo 926. Agencija za varnost v prometu ugotavlja, da v zadnjih desetletjih število hudih nesreč na cestah pada. Leta 1994 je bilo mrtvih 506, hudo poškodovanih 2615, leta 2007 pa 293 in 1250. Najpogostejši vzroki so hitrost, vožnja po napačnem pasu in izsiljevanje prednosti.

Koga bi volili. M. Mihelčič, Delo Stik, Delo, 17.2.2016
Na vprašanje v telefonskih anketah o tem, katero stranko bi volili - v nedeljo – odgovori (N je bil okrog 600) kažejo, da so v večini tisti ki ne vedo, ali sploh ne bi šlo volit. V trimesečju december-februar 2016 je bilo takih 58% in tistih, ki so/bi se odločili za eno od strank 42%.
Volilno telo je skeptično do naše strankarske demokracije, oblast pa ne spremeni volilnega zakona, meni Miran Mihelčič, EF in FR UL.

Kmalu razpis štipendij za redke poklice. K.F., Nedelo, 14.2.2016
JSRKŠ objavlja na http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/ razpis štipendij za deficitarne poklice v srednjem poklicnem izobraževanj. To so letos: kamnosek, izdelovalec kovinskih konstrukcij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, mesar, mizar, zidar,, klepar – krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar -črkoslikar, pečar, gozdar in dimnikar.
Letos ne bo več pomembno za izbiro, kdo prej odda vlogo, kar je lani povzročilo kaos.
Do štipendij tokrat z učnim uspehom. I.D., Dnevnik, 16.2.2016
V prihodnjem let bo štipendije za deficitarne poklice prejemalo tisoč dijakov srednjih (poklicnih) šol. Pri izbiri izmed prijavljenih na razpis bo merilo učni uspeh. Višina bo 100 evrov mesečno.

Informativni dnevi. Š. Robnik, Nedelo, 14.2.2016
V petek in soboto so vrata odprle srednje in visoke šole, fakultete; napolnila so se zlasti univerzitetna središča v Lj., Mariboru, Koru in N. Gorici. Osnovnošolcem, dijakom in drugim so najprej povedali najpomembnejše informacije in odgovarjali na vprašanja, nato so jih razkazali prostore. Od starejših kolegov so dobili tudi informativne brošure.
Premier M. Cerar je bodočim študentom dejal, naj pri izbiri poklica pomislijo, kaj bo to pomenilo zanje in za družbo; tudi drugi so mlade opozarjali, naj razmišljajo o bolj praktičnih poklicih.

Študenti iščejo rešitve za podjetja. Delo, 15.2.2016
V programu Demola http://slovenia.demola.net/ bo 12 študentskih ekip se bo lotilo konkretnih problemov gospodarjenja, jih v treh mesecih raziskalo in testiralo rešitve, npr. snov za 3D tiskanje, samopreskrbna hiša, okolju prijazne sanitarije, spodbujanje turizma v Mariboru in nezbranosti pri otrocih. Najboljše bo izbrala strokovna komisija.

Novo vodstvo ŠOS za nov zakon o visokem šolstvu. N.B, STA, Dnevnik, 17.2.2016
http://www.studentska-org.si/ je kot najpomembnejše naloge izpostavila sodelovanje pri pripravi novele in novega ZViS, priprava 11. Evropskega foruma za zagotavljanje kakovosti v Lj. (17.-19.11.2016, http://www.eua.be/activities-services/events/event/2016/ ) in izpolnitev obljube M. Cerarja o dohodninski olajšavi za študente.

Slovenija s skoraj 29 milijardami izvoza. J.B., STA, Dnevnik, 16.2.2016
Evrostat http://ec.europa.eu/eurostat poroča, da je vrednost izvoza slovenskega blaga v 2015 dosegla 28,8 milijard evrov, za 6% več kot leto prej. Uvoz blaga se je povečal za 5%, vrednost pa je 26,8 milijarde. Slovenija je tako prispevala 2 milijarde evrov presežka v skupni, rekordni, presežek v blagovni menjavi, ki ga je ustvarilo območje evra – 245 milijard.

Gradbeniki lani gradili manj. J.B., STA, Dnevnik, 16.2.2016
Vrednost opravljenih gradbenih del se je v 2015 znižala za 7,3% glede na leto prej. Manj je bilo zlasti del na gradbenih inženirskih objektih, za 9%.

Ksevt nenamensko porabi denar, vračalo bo Vitanje. Š. Kuralt, Delo, 13.2.2016
Inšpektor je ugotovil, da so v kulturnem središču vesoljskih tehnologij v Vitanjah http://www.ksevt.eu/ od 110.000 evrov, ki jih je dobilo od ministrstva za kulturo, nenamensko porabilo 50.483 evrov. Del teh sredstev je v.d direktorja M. Turšič, ki je pred časov zaradi spora z ministrstvom gladovno stavkal, porabil tudi za poravnavo zasebnega dolga. Zdaj bo morala omenjeni znesek v proračun vrniti občina.

Mura jim je odnesla zdravje. J. Pojbič, Delo, 13.2.2016
Klinični inštitut za medicino dela je z raziskavo Stečaji podjetij na 1047 (večinoma) delavkah nekdanje tekstilne tovarne ugotovil, da je »grobo prestrukturiranje« Mure pustilo posledice na zdravju. Njihova obolevnost je nad slovenskim povprečjem (po raziskavi CINDI 2012). Imajo povišan krvni tlak - 38% (18%), depresijo – 26% (8%), povišan holesterol v krvi – 23% (20%), rano na želodcu/dvanajsterniku – 10% (6%) in sladkorno bolezen - 5% (4%).
N. Drnovšček Hafner dodaja, da tudi delavci, ki »preživijo« niso več motivirani za kakovostno delo, kar dokazuje stečaj podjetja AHA, prav tam, v Murski Soboti.

Tudi Slovenija zaostruje kriterije za vstop migratov. STA, Dnevnik, 15.2.2016
Avstrija bo izločala ekonomske migrante oz. tiste, ki bi radi tako prišli na študij, zaposlitev, prihod k svojcem ipd. Naše notranje ministrstvo je sporočilo, da bo zato podobno zaostrilo kriterije za vstop v Slovenijo. O tem je obvestilo Hrvaško, ta pa Srbijo in Makedonijo, ki bo verjetno zaprla mejo z Grčijo.

Četrti mesec policijske stavke. M.V., Delo, 15.2.2017
Vlada in policijski sindikati še niso dosegli napredka v pogajanjih o plačah; razlika je še vedno 20 milijonov evrov. Stavkovni odbor policistov razpravlja o možnosti zaostritve. Doslej so policisti od.18.11.2015 dvakrat protestirali pred vladno palačo, izločali so dotrajano opremo in velika večina jih je izkoristila dva dneva dopusta med božičnimi prazniki.
B. Lobnikar, FVV UM ocenjuje, da stavka zaenkrat še ni vplivala na varnostne razmere. Pomembno je, a se nadaljuje dialog.

Prodajo cigaret še bolj omejiti. (Nacionalna garda?), Z.P., Delo, 15.2.2016
V telefonski anketi Dela Stik jih je 53% od 600 odgovorilo, da bi odprli ostrejšo zakonodajo o prodaj tobačnih izdelkov; 55% jih meni, da je kajenje pri nas veliko problem in 87% jih je zadovoljnih s prepovedjo kajenja v zaprtih prostorih, večina (40%) tudi elektronske cigarete.
Kajenju bolj nasprotujejo starejši od 56 let, ženske in ljudje s podeželja.
Predloga opozicijske stranke SDS za nacionalno gardo kot rezervi vojske ne podpira 57% anketiranih, podpira pa ga 19%; med podporniki so (člani) v SDS, skeptični pa tisti iz strank SDS in ZL ter upokojenci.

Nova sanjska sobota. Nedelo, 14.2.2016
Športniki so bili uspešni na zimskih tekmovanjih. V smučarskem krosu je zmagal F. Flisar, v smučarskih skokih pa P. Prevc v Virkesundu in Maja Vtič na Ljubnem ob Savinji. Poleg tega pa so slovenski športniki dosegli še eno drugo in dve tretji mesti.

Biseri koroške kuharije v Lj., Z. Triglav, Dnevnik, 17.2.2016
Kljub Korošcev Ljubljana je s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Lj. že sedmič pripravil razstavo kulinarike. Na fotografijah mavžlji, mesne culice, nabutana prata, šarkelj z rozinami…

V prvi razred najmočnejša generacija otrok. N.B., STA, Dnevnik, 10.2.2016
22.343 otrok se je rodilo leta 2010, največ po osamosvojitvi. Februarja se vpisuje v 452 javnih OŠ in eno zasebno ter v 28 šol za otroke s posebnimi potrebami.
(- V visokem šolstvu jih pričakujejo v št. letu 2029/2030, B.M.)

Zaposlenost v EU na ravni leta 2008. Kariera in delo, Delo, 12.2.2016
Evropski statistični urad ugotavlja, da se je zaposlenost konec 2015 izboljšala med vsemi starostnimi skupinami, še posebej med 55-59 letniki; v Sloveniji pa se je od 2008 brezposelnost starejših od 50 et povečala s 30% na 33%.
Stopnja zaposlenosti pri generacijah starih 20-24 let je konec 2015 dosegla tisto v predkriznem letu 2008 - 71%. Do 2020 naj bi dosegli 75% zaposlenost.

Katera podjetja bodo štipendirala? Kariera in delo, Delo, 12.2.2016
Seznam razpisanih štipendij je objavljen na www.sklad-kadri.si/izmenjevalica . Delodajalci bodo štipendirali prob. 170 mladih, pretežno s področja naravoslovja in tehnike.

Pomembni datumi po informativnem dnevu. Z Delom do izbire študijskega programa. Delo, 10.2.2016
Za kandidate za študij bo: 12. in 13. februar: informativni dan na visokošolskih zavodih;
do 14. marca: prvi prijavni rok; 21. aprila: znano bo, ali ima študijski program omejitev;
4. maja: pisanje maturitetnega eseja; 28.5.-22. junija: splošna in poklicna matura;
23.6.-8. julija: preizkusi posebnih nadarjenosti (na akademijah, fakultetah); 11.7.: znani rezultati mature; do 26.7.: znano bo, kdo bo sprejet (v prvem roku); do 10.avgusta: rok za pritožbo;
19.8.: objava prostih mest z drugi prijavni rok; 22.- 29.8. drugi prijavni rok; 7. septembra – 8.9.: preizkusi posebnih nadarjenosti; do 23.9.: znano bo, kdo bo sprejet v drugem roku.
Za bodoče študente je časni pripravil (interaktivno) spletno stran www.delo.si/fakultete, s podatki o vseh študijskih programih v slovenskem visokem šolstvu, s številom razpisanih mest v 2016/2017 ter številom prijavljenih lani in omejitvami v zadnjih 7 letih. (Glej podrobnje: https://www.uni-lj.si/studij/prijavno_sprejemni_postopki/obvestila/ in (arhiv) http://www.vpis.uni-lj.si/ ter http://www.dijaski.net/studij/iskalnik-studijskih-programov.html , B.M.)

Novembra so študente izseljevali, zdaj razpis za proste postelje. M. Zabukovec, Delo, 10.1.2016
V Študentskih domovih Lj. je 21 podiplomskih študentov, ki so zamenjali študijski program, novembra 2015 dobilo izselitvene naloge zdaj pa so objavili dodaten razpis za subvencionirano bivane v ŠD ali pri zasebnikih. Ta razpis je namenjen zamudnikom in tistim, ki v času prvega roka še niso izpolnjevali pogojev za bivanje. Od skupaj 7500 ležišč jih je prostih še 164.

Pripravništvo. Nov razpis za mlade učitelje. B. Smajla, Dnevnik, 13.2.2016
Na novembrski razpis »Prva zaposlitev v vzgoji in izobraževanju« se je namesto pričakovanih 300 prijavilo 6 šol. Za nov razpis je ministrstvo (MIZŠ) zrahljalo pogoje, saj se ne zahteva več, da se mora po koncu pripravništva nekdo (npr. mentor) na šoli upokojiti in pripravnika po strokovnem izpitu ni treba zaposliti za nedoločen čas. Pripravnik mora biti mlajši od 30, po koncu mu mora šola učitelju zagotoviti vsaj 7 mesečno zaposlitev.

Laži in zavajanje rektorata. Mariborska univerza. P. Rak, Delo, 10.2.2016
Na kolegiju glavnega tajnika 18.1. je bilo obravnavano samoevalvacijsko poročilo rektorata UM z navedbami o mobingu zaposlenih, nato pa je bilo odstranjeno s spletnih strani (začasno, glej http://www.um.si/kakovost/evalvacije/Strani/Samoevalvacije.aspx , B.M.) Prejeli so ga tudi prorektorji in rektor UM; le-ta je bil z opozorili zaposlenih seznanjen že septembra 2015, a ni ukrepal. Zaradi neprimernega obnašanja (vodilnega?) do zaposlenih so nekateri šli na bolniško. Z dela je bila odpuščena P. Radmilovič, vodja odd. za kakovost UM, kot tehnološki presežek; ker je bila sindikalna zaupnica na rektoratu je po predpisih ne bi smeli odpustiti.

UP. Rektor Marušič za mediacijo. bs, Dnevnik, 12.2.2016
Potem ko je rektor UP napovedal odpoved direktorju Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS UP), je zdaj napovedal pogajanja o načinu odcepitve ZRC od UP. V mediacijo (od 26.2. naprej) naj bi rešili vprašanja prenehanja članstva v UP in preoblikovanja tega centra.
S tem se strinja tudi ministrstvo (MIZŠ), ki ga je Znanstveni svet ZRC pozval, naj ustavi rektorja UP pri nezakoniti porabi sredstev.«

Najnižja podpora vladi. Z.P., Delo, 9.2.29016
V telefonski anketi Dela Stik (N=600) je v začetku februarja vlado M. Cerarja pozitivno ocenilo le š 18%, najmanj v 17 mesecih mandata.
Če bi bile volitve, bi največ glasov dobila (opozicijska) SDS – 12%, pred (vladno) SMS – 9%, (opozicijska) ZL – 5%, (vladna) SD 4%, (opozicijska) NSi – 3% in (vladni) Desus 2%. Skoraj polovica vprašanih – 47% - se ni mogla odločiti za eno od (teh) strank, 14% pa ne bi šlo volit.
Na barometru priljubljenosti so skoraj vsi politiki dobili nižje ocene, razen tretjega (za B. Pahorjem, T. Fajon in V. Bulc) – ministra D. Židana, SD, in desetega – (povratnika) Z. Jelinčiča, ki je pridobil največ. Najbolj je padla ocena ministru D. Mramorju, ki je z kolegom K. Erjavcem na koncu lestvice. Nanjo se bosta, na željo (nekaterih) vprašanih, vrnila J. Janša in B Grims, poslanca SDS.

Stava policistov. Proti delnim rešitvam. M.V., P.R., M.B., Delo, 9.2.2016
Nadaljujejo se pogajanja policijskih sindikalistov z vlado, ki je pripravila nov predlog glede plač idr.
R. Uroševič, Policijski sindikat Slovenije pravi, da pričakujejo celovito rešitev plačnega in kariernega sistema za policiste.
Zaradi stavke ob 8 milijonov. I.D., Dnevnik, 10.2.2016
V dosedanjih 80 dneh stavke policistov se je za polovico zmanjšalo število obravnavanih kaznivih dejanj; zaradi manj pobranih glob v prometu ima proračun že za 8 milijonov manj prihodkov.
Leta 2013 so policisti, vključeni v PSS, enega od dveh sindikatov, stavkali skoraj pol leta.

Podrobnejša analiza medu ne kaže tveganj. N.B., STA, Dnevnik, 10.2.2016
Nacionalni inštitut za javno zdravje je z analizo medu in strokovne literature ocenil, da ostanki amitraza v medu čebelarjev, ki so uporabljali nedovoljena zdravila, ne predstavljanja tveganja za zdravje. Kmetijsko ministrstvo se je zdaj odločilo še za analizo propolisa.

Zika. Pomembno odkritje slovenskih znanstvenikov. H. Kocmur, Delo, 11.2.2016
Strokovnjaki Inštituta za mikrobiologijo UKC Lj. (T. Avšič Županec, idr.) so potrdili povezavo med virusom zika in mikrocefalijo, hudo okvaro možganov pri novorojenčkih. V The New England Journal of Medicine s objavili članek: http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa1600651#t=article

Kako gospodinjstva preživijo s svojimi prihodki. Surs, Delo, 12.2.2016
Statistični urad je z anketo ugotovil, da je leto 2015 v Sloveniji 36% gospodinjstev preživelo z manjšimi težavami, 33% lahko (od tega 2% zelo lahko) in 31% težko (11% zelo težko).

Izdatki gospodinjstev za kulturo. Surs, Delo, 11.2.2016
Slovenska gospodinjstva so - po podatkih statističnega urada - v zadnjih letih dala za kulturo:
Leta 2010: 153 evrov; 2011: 157; 2012: 156; 2013: 151 in 2014: 157 evrov, povprečno na prebivalca.

Prešernov dan. M.V., Delo, 6.2.2016
Na slovenski kulturni praznik 8.2. bo vrsta prireditev in državna proslava v CD Lj. s podelitvijo nagrad. V Kranju bo razstava portretov letošnjih nagrajencev fotografa T. Stojka. Odprte bodo galerije in muzeji, na trgih v Lj, Mariboru in N. Gorici bodo recitirali pesmi, prav tako v knjigarni Konzorcij v Lj. v spomin na A. Debeljaka..

Prešernovi nagradi za Toneta Partljiča in Iva Petriča. V.P.S., Delo, 6.2.2016
Najvišjo državno nagrado za kulturo za življenjsko delo (bo)sta prejela pisatelj T. Partljič in skladatelj I. Petrič. Nagrade Prešernovega sklada dobijo pesnica C. Lipuš, skladatelj in zborovodja A. Čopi, slikar A. Kobal, kiparka M. Smerdu, igralka, plesalka, performerka K. Stegnar in gledališki režiser J. Kica.

Profesorji brez pogodb in brez denarja. S.M., S.., Delo 6.2.2016
Na UP je bilo od 2011 vloženih 17 tožb zaposlenih in zunanjih sodelavcev, npr. zaradi zamujanja s plačilom za opravljeno pedagoško delo, tudi na drugih članicah. Največ težav je na FHŠ UP, kjer nekateri predavajo le zato, ker o plačila niso odvisni.
Rektor D. Marušič pravi, da zamud pri izplačilu (iz sredstev MIZŠ in izrednega študija ter projektov) praviloma ni, razen na članicah, ki imajo likvidnostne težave. V zadnjih 4 letih so zmanjšali taka izplačila skoraj za 60%. Spremenili so utečeno prakso sklepanja pogodb in zmanjšali urno postavko.
Tistim, ki opozarjajo na nepravilnosti, rektor noče podaljšati pogodb, pravijo. R. Pišot, kandidat na rektorskih volitvah, na katerih je bil ponovno izvoljen D. Marušič, je klican na pogovor zaradi »blatenja univerze« v članku Quo vadis UL, Delo.14.11.2015. (- Glej Poglede, arhiv, november).

Hitri zmenki z gazelami. J.P.Š., Dnevnik, Dnevnik, 6.2.216
Karierni centri UL so 9.3. na FU UL pripravili srečanja med predstavniki hitro rastočih podjetij in študentov, družboslovcev in naravoslovcev. Pred tem bodo karierni centri https://kc.uni-lj.si/ zanje pripravili tudi usposabljane za predstavitev na zaposlitvenem razgovoru.

Raziskavo je iz UKC prenesel v svojo delovno sobo. M. Zupančič, Delo, 6.2.2016
Znani kirurg M. Bunc je s sodelavci izvajal raziskavo za farmacevtsko podjetje preko svojega društva, namesto (bolnice) UKC Lj, kjer je zaposlen. Tak način izvajanja kliničnih raziskav in izobraževanja zdravnikov je sicer pogosta praksa, na katero zdaj opozarjajo kolegi preko medijev. Kirurg se je opravičil in dogovoril z UKC za prenos raziskave v bolnico.

Bruselj nekoliko bolj pesimističen. V.B., STA, Dnevnik, 5.2.2016
Evropska komisija je znižala napoved rasti BDP za Slovenijo na 1,8% v 2016; cene bodo padale (deflacija) za 0,3%. Gospodarsko rast bosta poganjala izvoz in višja zasebna poraba.
Domači UMAR razlaga upočasnitev rasti z začasnim izpadom sredstev EU zaradi prehoda na novo finančno perspektivo in nižjo napovedjo za trgovinske partnerice (Nemčija, Italija, Francija.)

Plačni sistem. Končno do novih pogajanj v javnem sektorju. I.D., Dnevnik, 5.2.2016
Vlada in sindikati so se po več letih lotili pogajanj za odpravljanje plačnih anomalij v javnem sektorju. Dogovorili so se za metodologijo, težje bo z vsebinskimi vprašanji. Sindikati menijo, da je treba povečati plače, vlada pa ne.

Manj za študente, dodatki za vodilne FDV. R.., B.R., Dnevnik, 4.2.2016
Medtem ko je vodstvo FDV UL rezalo ure predavanj, vaj in seminarjev – v dveh programih celo nad 10% - je našlo denar za napredovanja in za t.i. položajne dodatke predstojnikom kateder. Prejšnji dekan B. Bučar je v 2014 odobril 23.000 evrov za napredovanja, novi dekan R. Bohinc pa za dodatke v 30.156 evrov 2016. Vodstvo FDV pojasnjuje, da je šlo za napredovanja strokovnih delavcev, znesek pa bodo privarčevali z nadomestnimi zaposlitvami. Po sprostitvi Zujfa bodo redna napredovanja fakulteto stala 190.000 letno.

UM. Rektor pa še ničesar o mobingu. P. Rak, Delo, 3.2.2016
Zaposleni na rektoratu UM so v anketi izrazili tudi pritožbe glede razmer in odnosov. Skoraj polovica je zaznala razne oblike pritiska (vodilni) na njih, ena oseba pa spolno nadlegovanje. Poročilo z rezultati ankete, ki se je za nekaj ur pokazalo na spletu bo objavljeno konec februarja, http://www.um.si/kakovost/evalvacije/Strani/Samoevalvacije.aspx pravi M. Pauko, vodja samoevalvacijske skupine. Rektor I. Tičar navedb (še) ni komentiral.

Spremembe ŠOU v Lj. Za zaščito demokratičnosti – ali proti njej? P. Zabukovec, Delo, 5.2.2016
Na seji zbora ŠOUL so začeli razpravo o spremembah statuta in pravilnikov te študentske organizacije. Reforma študentskega organiziranja je bila napovedana že 2013, po kritikah porabe denarja in domnevne koruptivnosti.
Za nekatere je zdaj sporno razmerje med notranjimi akti ŠOUL in manjšanje pristojnosti zbora ter večanje pristojnosti direktorja (A. Klasinca). Glede tega, ali je ŠOUL oseba javnega ali zasebnega prava so tolmačenja različna. Poslance Iskre je zmotil način priprave sprememb – v skupini predsednikov vodij »poslanskih« skupin, ne pa v delovnem telesu, ki je bilo za to imenovano.

Inženirsko znanje. Unikatna domača rešitev za planiški vetrovnik. L. Pavlovčič, Delo, 4.2.2016
V Nordijskem centru Planica je za trening skakalcev in padalcev tudi vetrovnik. Zgradilo ga je podjetje Kolekto Koling, tehnične rešitve pa so razvili sodelavci laboratorija za vodne in turbinske stroje FS UL. Omogoča prilagajanje hitrosti vetrovnega toka, saj se skakalec na odskočišču giblje s hitrostjo 120 km/h, hitrost padalca pa je okrog 200 km/h.

V primeru Novič nov izvedenec. Umor J. Jamnika. M. Furlan, Dnevnik, 4.2.2016
Na sojenju obtoženemu za umor direktorja KI (Lj.) so zaslišali strokovno pričo obrambe, M. Čeha IJS, profesorja UM. Zavrnil je mnenje izvedenca F. Sabliča glede delce na oblačilu M. Noviča. Sodnica je nato napovedala angažiranje novega izvedenca.
Obtoženi ostaja v priporu, zaradi možnosti ponovitve dejanja. Njegov nekdanji sodelavec je pričal o »seznamu za fentanje«, izvedenec psiholog pa meni, da se ni sprijaznil z izgubo službe na inštitutu.

V središču mesta se je hrup znižal. Bežigrajčani najbližje infarktu zaradi hupa. V. Alič, Dnevnik, 2.4.2016
Zaradi prometa v Lj. najbolj trpijo tisti v bližini obvoznice, zlasti na severu, in vpadnicah (Dunajska, Celovška, Tržaška c.) ter na Bleiweisovi c. ob Tivoliju; tam tudi zaradi železnice. Pozimi hrup okrepi toplotna inverzija. Po zaprtju centra za avtomobile je hrup manjši na Tromostovju na Wolfovi, po prenovi pa tudi na Slovenski.

Zmerna ekonomska svoboda. G.R., Delo, 2.2.2016
Na lestvici Heritage F. in WSJ http://www.wsj.com/ 2006 http://www.heritage.org/index/about ohranja Slovenija položaj zmerno svobodne države.

Evropska brezposelnost najnižja v štirih letih. J.B., STA, Dnevnik, 2.2.2016
Decembra 2015 je bilo v državah z evrom brez dela 10,4% prebivalcev sposobnih za delo; v Sloveniji pa 8,8%, poroča Evrostat.

Strategija pametne specializacije. (SPS) Gospodarstvo zadovoljno, ker je prvi razpis objavljen. S. Čeh, Delo, 2.2.2016
Pristojni ministrstvi (MGRT, MIZŠ, http://www.svrk.gov.si/ ) sta objavili prvi skupni razpis za spodbujanje industrijski raziskav. (Ur.l. RS 6/2016). Za RR in inovacijsko dejavnost podjetij, v sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami, je namenjenih 67 milijonov evrov.

Donacije iz dohodnine. Pol odstotka veselja. M. Šučur, Dnevnik, 3.2.2016
Leta 2015 je 400.000 zavezancev (41%) iz dohodnine (davka) namenilo polovico odstotka donacije – skupaj skoraj 4 milijone evrov za razna društva, organizacije in ustanov.
Dober milijon so dobile invalidske in humanitarne organizacije ter reprezentativni sindikati, le malo maj gasilci in Rdeči križ, taborniki, športniki in zasebni vrtci ter šole (zaokroženo) 785.000, društva bolnikov 362.000, kulturna društva in zavodi 151.000 (največ KUD France Prešeren - 5150 in Radio Študent - 4830), ljubitelji živali, lovci in ribiči 145.000, cerkve, kongregacije 127.000, politične stranke 50.000, strokovna društva in fundacije 42.500, varuhi narave 22.000, turistične in potrošniške organizacije 16.000, združenja šoferjev 5400, izseljenska društva1245 ter društva sodnih izvedence in mediatorjev 1130 evrov.

Financiranje ARRS. Nova pravila za izognitev kazenskim ovadbam. U.Š.K., Dnevnik, 1.2.2016
Agencija za raziskovalno dejavnost www.arrs.gov.si je v 2015 znanstvenikom razdelila 140 milijonov evrov, za petino manj kot 2010 in 6% več kot 2014.
V zadnjih letih je bilo veliko nezadovoljstva s sistemom delitve, ki je temeljil na številkah in zapletenih enačbah, zato je ARRS po širšem zbiranju predlogov predlagala nov pravilnik. Ta bo usklajen z evropskimi priporočili. Znanstvene objave bodo služile le kot podlaga za prijave (kratkoročnih projektov in 6-letnih programov), pomembnejše bodo ocene mednarodnih strokovnjakov, ki jih bosta izbrali dve osebi in mnenja recenzentov se bodo usklajevala.

Izplačilo dodatkov v javnem sektorju. I.D., Dnevnik, 2.2. 2016
Leta 2014 je bilo v javnem sektorju za razne dodatke izplačanih skupaj 266 milijonov evrov, t.j. 7,8% mase bruto plač, poroča ministrstvo (MJU) v analizi plač.
Dodatkov je bilo pred plačno reformo 2008 kar 150, zdaj jih je 54. Največ jih je izplačanih za dodatke:
za delovno dobo, ki ga je prejemalo 173.012 zaposlenih; za delo čez polni delovni čas 71.821 zaposlenih; delo v nedeljo/praznik 9.380; dežurstvo 27.259; delo ponoči 38.716; izmensko delo –59.763; za čas stale pripravljenosti 21.735; za stalnost 20.696; za nevarnost, obremenitve, 35.158; za dvojezičnost, 5569; za mentorstvo, 9179; za specializacijo, mag, dr., 8061; za neenakomeren delovni čas 37.354; za delovne razmere, sevanje, 1833; za deljeni delovni čas 7223 zaposlenih.

Na fakultetah 1,6 milijona dodatka. T.K. Delo, 1.2.2016
Za stalno pripravljenost je 9 članic UL od 2009 skupaj izplačale več kot poldrugi milijon evrov. Polovico od tega – 851.000 – je izplačala EF UL, sledi FDV UL – 450.000 evrov.

Visokošolski nadzorniki brez meja. T.K., Delo, 1.2.2016
Za nadzor financ na fakultetah UL, tudi izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenosti, so (bili) odgovorni dekani, rektor in upravni odbor univerze (UO) ter ministrstvo (MIZŠ). Takratni dekan EF D. Mramor je bil od 2009-2013 tudi predsednik UO, nato pa (do 2017?) J. Hribar (BF). Članica UO je, kot predstavnica države, od 2014 tudi M. Tekavčič, sedanja dekanja EF. Omenjena vodilna EF sta tako v UO nadzirala tudi samega sebe.

Z nespremenjeno ministrsko ekipo naprej. M. Roglič, Dnevnik, 2.2.2016
Kljub pozivom, da naj nekateri zapustijo položaj ministrov (D. Mramor, M. Makovec Brenčič, M Kolar (zdravstvo) in J. Bizjak Mlakar (kultura), je premier M. Cerar prepričan, da je vlada na pravi poti.
Med prioritetami vlade v tem letu so: sistem dolgotrajne oskrbe, povečevanje zaposlenosti, poenostavljanje administrativnih postopkov, zmanjševanje sodnih zaostankov, izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, nadaljevanje privatizacije, davčna reforma za zmanjševanje stroškov dela, sprememba delovne zakonodaje, modernizacija železnic, drugi tir, investicije v ceste, odsek Draženci-Gruškovje, energetska sanacija stavb.

Ksevt. Prepiri na pragu vesoljskega središča sredi vasi. Š. Kuralt, Delo, 1.2.2016
V Vitanjih pod Pohorjem so septembra 2012 odprli Kulturno središče vesoljskih tehnologij www.ksevt.eu ; doslej je imel 80.00 obiskovalcev. Domačini so pričakovali, da jim center nadomestil kulturni dom in so zdaj v sporu z vodstvom centra. V njem je le tematska knjižnica, z originalno knjigo o vožnji po vesolju H. Potočnika Noordunga, ki jo je podaril A. Mavretič, ostali dokumenti (Nase, Voyager) pa so v NUKu v Lj. Vlada namerava probleme Ksevta rešiti s tehnični pisarno Slovenija v vesolju, ki bi tudi sofinancirala njegove programe.

Čudež v podzemlju: človeška ribica v Postojnski jami izlegla jajčece. Ž.Rokavec, Dnevnik, 3.2.2016
V akvariju Postojnske jame so opazili, da je ena od samičk – po paritveem plesu - izlegla jajčece, nato še več. Biologi, ki skrbijo za postojnske proteuse upajo, da se bodo izvalile ličinke, prvič v ujetništvu. Leta 2013, ko so prvič opazili jajčeca, jih je pojedel eden od samcev. (Glej nadaljevanje: http://www.postojnska-jama.eu/sl/novice/2016/dnevnik-cloveske-ribice/ , B.M.)

Vedno več Slovencev je strah zaradi begunske krize. Z.P., Delo, 1.2.2016
V telefonski anketi Dela Stik je od 400 odraslih 20.1. glede begunske/migrantske krize 32% izrazilo strah, 67% jih je menilo, da so prebežniki humanitaren in varnostni problem, ki ga Evropa in Slovenija slabo obvladujeta (71% in 41%), saj je milijon prebežnikov v zadnjem letu v EU že preveč (69%.) Na vprašanje, ali bi bili pripravljeni imeti v svoji okolici center za prebežnike jih je pritrdilo 27%, zavrnilo pa bi tak center 53%.

Nestrpnost. Ponovno oskrunili nastajajočo džamijo. V. Brkič, Dnevnik, 2.2.016
Na gradbišče islamskega kulturnega centra v Lj.so neznanci odvrgli živalsko glavo. Policisti so incident obravnavali kot kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva in nestrpnosti.
Na Kongresnem trgu pa so zamaskirani neznanci v rožnato prebarvali sidro, ki je tam v spomin na pridobitev izhoda na morje od 1954, na mestu, kjer je pred 1941 stal kip kraja Aleksandra. (- Po njem je imela nekaj časa ime UL. B.M.)

Verižno trčenje. Skozi meglo v avtocestni pekel. L.F., P.K., T.T., Dnevnik, 1.2.2016
Na primorski avtocesti med Senožečami in Razdrtim je 30.1. trčilo več ko 70 vozil. Kljub hitremu posredovanju gasilcev in reševalcev so umrle 4 osebe (iz Slovenije, BiH in Romunije) , precej je bilo tudi poškodovanih. Vzrok je bila hitra vožnja na spolzkem cestišču v megli.


Januar 2016

Novoletni sprejem za diplomatski zbor. Z.R., Delo, 28.1.2016
Na Brdu pri Kranju sta predsednik države in premier tujim diplomatskim predstavnikom govorila predvsem o migrantski krizi. B. Pahor je dejal, da odsotnost skupne politike EU prepušča odgovornost nacionalnim rešitvam, ki lahko tudi poglabljajo probleme. M Cerar je prepričan, da bi morali povečati nadzor na zunanjih mejah in vračati tiste, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite.

Slovenija navzgor, a daleč za najboljšimi. M.J., Delo, 27.1.2016
Na lestvici svetovne konkurenčnosti WEF se je RS z 70. mesta povzpela na 59. mesto, med 140 državami. Vir: http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/. Na prvih mestih so Švica, Singapur, ZD, Nemčija, Japonska…, pred Slovenijo so Estonija, Češka, Poljska, za njo pa Madžarska, Slovaška, Hrvaška…
Slovenija je dobra pri zdravju in izobraževanju, tudi terciarnem, med najslabšimi pa pri financah, trgu dela in pri spodbudah za delo z davki ter prispevki.

Slovenski kadri med najboljšimi. Delo, 29.1.2016
Na indeksu konkurenčnosti talentov (GTCI) so slovenski zaposleni na 9. mestu med 109 državami. Ocenjevalci (Adecco, INSEAD, http://www.adecco.com/industry-insights/gtci.aspx ) pravijo, da se talent ne more razviti brez mobilnosti, kroženja možganov in da se ne selijo več le ljudje zaradi služb, ampak vse bolj delovna mesta tja, kjer so talenti – tudi v Slovenjo.
( - V poročilu GTCI 2015-16: http://www.adecco.com/en-US/Industry-Insights/Documents/gtci-report-2015-2016.pdf , na str. 222, je Slovenija (skupaj) na 26. mestu, glede splošnih znanj (global knowledge skills) na 20. in le glede delovnih in poklicnih znanj (skills) - na 9. mestu. B.M.)

Indeks korupcije 2015. Slovenija sistemsko dopušča zlorabe. M. Albreht, Delo, 28.1.2016
Na lestvici zaznave korupcije TI https://www.transparency.org/country/ Slovenija na 35. mestu med 168 državami, z oceno 60. Najbolje je na Danskem in finskem (91), najslabše v S. Koreji in Somaliji (8).
Ocene o stanju v javnem sektorju so dale neodvisne ustanove.
V. Doria, TI, kot področja, kjer dopuščamo korupcijo , kot kažejo afere, navaja upravljanje z javnim premoženjem, visok šolstvo, javno naročanje v občinah in pri netransparentnem sprejemanju ključnih odločitev v državi. Ugled protikorupcijske komisije KPK pada, malo je sistemskih ukrepov in vedno manj prijav komisiji. To je pripomoglo k zmanjšanju ugleda RS v OECD in komisiji EU.
Pozitivno pa so ocenili kadrovsko okrepitev tožilstva in drugih nadzorni organov ter sodelovane civilne in strokovne sfere pri zakonodaji.

Izdatki sektorja država. Surs, Delo, 27.1.2016
RS je imela v zadnjih letih skupaj naslednje izdatke:
2012 – 17,5 milijard, 2013 – 21,6 milijard in v 2014 – 18,6 milijard evrov.

Projekcija gibanja slovenskega javnega dolga. (Evropska komisija), J. Bratanič, Dnevnik, 28.1.2016
V Bruslju so pripravili tri scenarije za javni dolg SR, upoštevajoč gibanje prebivalstva. Po vseh treh bi se javni dolg po 2015, ko je znašal 84,2% BDP najprej par let zniževal, nato pa osnovnem scenariju do 2026 povečal na 81%, po (malo verjetnem) optimističnem padel na 57% in po pesimističnem (ob gospodarskih in finančnih šokih) povečal na 88% BDP.

Stroški staranja prebivalstva. J. Bratanič, Dnevnik, 28.1.2016
Do leta 2030 bo v Sloveniji za 131.000 padlo število (najaktivnejšega) prebivalstva starega 25 – 45 let, od 44% na 36%. Življenjska doba se daljša, upokojencev je vedno več in če ne bo sprememb v pokojninskem sistemu, bo po osnovnem scenariju (Evropske komisije) do 2026 to povzročilo stroške v višini 1,2% BDP.

Odseljeni prebivalci po izobrazbi. Surs, Delo, 28.1.2016
V letu 2014 se je iz Slovenije odselilo skupaj prebivalcev starih nad 15 let. Osnovnošolsko izobrazbo jih je imelo 3606, srednješolsko 6417 in višje/visokošolsko 2510.

Zaposlen in brezposelni 50-letiki in starejši. Surs, ZRSZ, Delo, 29.1.2016
Statistika zaposlenih v Sloveniji po starosti med leti 2008 in 2015 kaže povečanje števila starih 50 – 64 let (z 203.000 na 229.000) in zmanjšanje pri vseh ostalih starostnih skupinah. Število zaposlenih starejših od 65 let je z 24.000 padlo na 16.000. Delež starejših med vsemi brezposelnih se je v tem času gibal med 30 in 33%.
Relativno največji je bil upad zaposlenih mladih 15-24 let (z 116.000 na 69.000), pri najštevilčnejši skupini – 25-49 let – pa z 680.000 na 620.000. Število mladih zaposlenih se je v zadnjem letu povečalo.
Glavni razlog za prenehanje delovnega razmerja je bil konec leta 2015 iztek zaposlitve za določen čas – 56,5%, nato trajni presežki – 21,7 in nesposobnost – 5,7%. Med brezposelnimi je 58,5 žensk, po poklicnih skupinah pa je največ poklicev za preprosta dela, za neindustrijski način dela, za storite, prodajalci, tehniki in strokovno osebje, npr. v zdravstvu in uradniki.

V Slovenijo se vrača vajeništvo. I.D., Dnevnik, 29.1.2016
Pripravljen je osnutek zakona, po katerem bi se leta 2017 začel izobraževati vajenci, napoveduje ministrica M. Makovec Brenčič. Imeli bodo status dijaka na občasnem delu, dobili bodo »nagrado« za do delo, ki se bo štelo v delovno dobo, po vzoru študentskega dela.

Univerza bo gradila pri zidek h kazini. V. Brkič, Dnevnik, 28.1.2016
Za stavbo Kazine, ki jo je dobila od države, je UL za 1,7 milijona evrov kupila zemljišče, kjer bo dozidala prostore za AGL UL (dvorano, 45 učilnic in 30 vadnic). Nekaj je prispevalo ministrstvo MIZ, ki je dalo tudi garancijo za 1,5 milijonsko zadolžitev Univerze.
Za sedanje uporabnike Kazine (Inštitut za novejšo zgodovino, plesna šola, Akademska folklorna skupina F. Marolt) zdaj iščejo rešitev. Prav tako za drugi dve akademiji (ALUO, AGRFT), potem ko je propada gradnja skupne stavbe ob Roški cesti.

»Univerza hira, elita profitira.« Ti.Kr., Delo, 29.1.2016
Predstavniki društva Študentska Iskra so pripravili protest pred Univerzo v Lj., ki se mu je pridružilo nekaj z članov drugih društev, zaposlenih, in sindikalistov. Pozvali so k odstopu rektorja I. Svetlika, tudi zaradi izogibanja odgovornosti za izplačane dodatke in zahtevali demokratizacijo visokega šolstva. (Na fotografiji na naslovnici so nosilci napisov pod stopniščem: KAKŠNA (NAJ) BO UNIVERZA 21.STOLETJA?; STDENTS OF TE WORLD UNITE; IVEK, DOST' JE B'LO! ŠE ENA AFERA – ŠE EN ETIČNI KODEKS!, (fotografija z enega prejšnjih protestov, s hobotnico nad Univerzo in napisom ZVIS. B.M.)

UM. Tičar bi mimo zakonov ostal rektor. T.K., Dnevnik, 30.1.2016
Rektor UM I. Tičar bo oktobra dopolnil 67 let in kot javni uslužbenec oditi (v enem letu) v pokoj, je stališče ministrstva za upravo. Zato bo moral sprožiti postopek na upravnem odboru UM, ki predstavlja delodajalca. Vendar tega ne namerava storiti, češ da je voljen funkcionar, in da tudi rektor UL izpolnjuje pogoje za upokojitev. Na rektoratu UL pojasnjujejo, da je I Svetlik v skladu z Zujfom z UO UL sklenil dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja do konca mandata 30.9.2017.

UM. Skoraj polovica zaposlenih zaznava mobing. T.K., Denevnik, 30.1.2016
Rezultati ankete med 49 zaposleni na rektoratu UL so pokazali, da jih 47% čuti mobing. V odgovorih, ki so tudi objavljeni v samoevalvacijskem poročilu rektorata opozarjajo na pritiske in šikaniranja, klientelizem, prostaško obnašanje, ustrahovanje, spolno nadlegovanje… To se je pojavilo z novim vodstvom (- glavnim tajnikom, B.M.) in nihče (rektor?) ne ukrepa.

Študentski denar za poslovne skrivnosti. B. Smajla, Dnevnik, 30.1.2016
Študentska organizacija ŠOUL želi v statut zapisati, da so oseba javnega prava, čeprav je vrhovno sodišče leta 2011 presodilo, da študentske organizacije vsaj delno delujejo v javnem interesu in so porabnike javnih sredstev. Enako meni računsko sodišče. Tudi informacijska pooblaščenka M. Prelesnik meni ako, zato mora ŠOUL posredovati informacije javnega značaja, npr. finančni načrt za Študentski kampus v Lj. A ministrstvi za upravo in za izobraževanje menita drugače in se sklicujeta na mnenje v knjigi pravnika G. Trpina (PF UL) in (tedanjega) finančnega ministra F. Križaniča (PF UL) iz 2009 v zadevi s projektom sistema subvencioniranja študentske prehrane, k ga je dobila Ultra, podjetje (takratnega, visokošolskega) ministra G. Golobiča.

Kanglerju tokrat pogojna kazen. R. Galun, Delo, 27.1.2016
Na 7 mesecev zapora, pogojno, sta bila obsojena nekdanji župan Maribora in direktorica stanovanjskega sklada, zaradi (nezakonite) zaposlitve A. Bah. Razpis za mesto na občinskem skladu se je iztekel dan preden je diplomirala ekonomijo na bolonjski 1. stopnji. Objavljen je bil interno in o njem ni bilo obveščenih 226 ekonomistov prijavljenih na zavodu. Kandidatka je bila prepričana, da bo izbrana, saj je Kanglerja dva dneva pred prijavo spraševala, kako je s plačilom šolnine za nadaljevanje študija; zanj je sklad plačal 4642 evrov. Obsodbo F. Kanglerja zaradi podobnega primera s stanovanjem za vedeževalko je sodišče pred časom razveljavil zaradi postopkovnih napak.

Razumevanje človeške inteligence. L.P., Delo, 28.1.2016
Znanstveniki z Imperial Collegea v Londonu https://www.imperial.ac.uk/ so v reviji Nature Neurosciece objavili teorijo o vplivi genov na inteligenco. Trdijo, da je vpliv dednosti manjši, človekove kognitivne sposobnosti, kot so mišljenje, strateško načrtovanje, reševanje problemov in celo duhovnost pa so bolj odvisne od dveh omrežij genov. Nevrolog M. Johnson pravi, da bodo odkritja pomagala prizadetim pri razvoju učnih sposobnosti.

Rumena novica. Kakšna prva dama bi bila Melania? M. Rošini, Dnevnik, 29.1.2016
The Associated Press http://www.ap.org/ piše o ženi D. Trumpa, kandidata za predsednika, da lahko postane prva prva dama ZDA, rojena v komunistični državi (SFRJ) in tretja, ki je bila manekenka. Američanom se zdi neverjetno, da govori 4 jezike, zato bi bila lahko v pomoč pri državniških večerjah, z uglajenim vedenjem in pojavo. Lahko bi poiskala dejavnost blizu njeni izobrazbi, npr. ohranjanje kulturne dediščine, saj je študirala arhitekturo v Lj. na FA UL. Za US Weekly je dejala, da bi bla predvsem zvesta sama sebi.

Časnika družbe Delo – najbolj brana. C.R., Delo, 30.1.2016
Nacionalna raziskava bralnosti (NRB, Ipsos) je pokazala, koliko bralcev dosežejo slovenski časniki.
Vodijo Slovenske novice (314.000), sledijo Delo (141.000), Svet24 (118.000), Dnevnik (98.000) in Večer (95.000), medtem ko imajo Finance, Primorske novice in Ekipa SN okrog 50 tisoč bralcev.

Bob leta 2015 je izjava Iva Boscarola. K.H , Nedelo, 24.1.2016
»Slovenci lažje oproščamo lopovščino kot pa uspeh, mora zato, ker imamo nekaj tihotapskega v genih – od Martina Krpana naprej. Dejstvo je, da Slovenci oprostijo vse, le uspeha ne!« Ta izjava za Večer http://www.vecer.com/ je dobila največ glasov bralcev.

Senat univerze: Dekani naj vrnejo ves dodatek. R. Ivelja, Dnevnik, 27.1.2016
Komisija za etična vprašanja UL je razsodila, da je bilo izplačevanje dodatka zaposlenim in vodilnim »protipravno in neetično« in ni opravičljivo s prenizkimi plačami. Senat UL je pritrdil predlogu rektorja , naj (nekdanji) dekani nezakonito prejeto vrnejo, ne le za 10 mesecev, kot bodo morali vrniti ostali zaposleni na nekaterih članicah. O disciplinski odgovornosti ni bilo govora, tudi o morebitnem odstopu rektorja ne. Razčiščevanje afere je pred časom v pismu zahtevalo 120 zaposlenih na UL.

Logožar spet predava. T.K., Dnevnik, 25.1.2016
Zaradi tega ker je v svoji študiji prepisal in nato (leta 2009) prodal besedilo diplomsko naloge svoje študentke na EPF UM, je K. Logožarja rektor UM razrešil s funkcije dekana, potem ko mu je nezaupnico izrekel akademski zbor fakultete. Sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo glede dekanstva. UM ni nikoli prožila disciplinskega postopka, zato je ostal izredni profesor EPF, član senata fakultete in predstojnik inštituta in študijske smeri.

Januarja slabše razpoloženje v gospodarstvu. Ka. C. Finance, 26.1.2016
Kazalnik gospodarske klime je bil januarja 3,9%, slabši kot decembra, a za 0,2% višji kot lani isti čas in za 7% nad dolgoletnim povprečjem. www.finance.si

Visoki stroški gospodinjstev. N. Bucik O., Dnevnik, 26.1.2016
V Slovenji 117.000 oseb živi v gospodinjstvih z resno materialno prikrajšanostjo, ugotavlja Statistični urad RS. 33% gospodinjstev je lani težko pokrilo vsakomesečne stanovanjske stroške, 31% jih je z dohodki težko preživelo mesec, četrtina je vsaj enkrat zamudila s plačilom stanarine, 7% si jih ni moglo privoščiti ogrevanja. 47% gospodinjstev ni zmoglo nepričakovanih izdatkov, npr. za pralni stroj višini 600 evrov. Vsak četrti Slovenec kupuje v diskontih, še piše J. Bratanič na prvi strani časnika.

Knjižnica najbolj manjka tam, kjer bi jo najbolj potrebovali. M. Pišek, Dnevnik, 27.1.2016
Slovenija velja za deželo z veliko knjižnic, a Prostorska analiza knjižnične mreže, ki sta jo izvedla NUK www.cezarnuk.uni-lj.si in Urbanistični inštitut je pokazala, da bi jih potrebovali še 87.
Od 212 občin https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_ob%C4%8Din_v_Sloveniji jih 9 nima knjižnice in ne postajališča bibliobusa. V anketi je 29% »neuporabnikov« navedlo kot razlog preveliko oddaljenost knjižnice, 21% pa slabo povezavo z javnim prometom.

Narodna galerija končno prenovljena. T.L.-P. Dnevnik, 27.1.2016
V Lj. so postavili na ogled doslej največjo našo stalno zbirko likovnih umetnin od srednjega veka do srede 20.stoletja. Povezali so prostore telovadnega društva v Narodnem domu, zgrajenem 1898 in novo stavbo zgrajeno v začetku 90-tih. Prenova je bila največja infrastrukturna naložba v kulturo v 21.stol., stala je 12,4 milijona evrov, 85% iz evropskih skladov.

Čez 5 let zdravnikov več. M. Zupani, Nedelo, 24.1.2016
Slovenija je po številu zdravnikov predzadnja v Evropi; v zadnjih letih smo zaposlovali tujce (5 v 2004, 123 v 2014). Glede na več diplomantov z MF UL in (nove) MF UM jih imamo zdaj dovolj, pravi A, Voda, bolnišnica Ptuj. Trenutno se jih izobražuje za specialista 1800 in leta 2050 o 1000 specialistov več kot zdaj. Na razpis za specializacije se prijavlja 10-15 diplomantov iz Makedonije in Srbije, z odličnimi ocenami, ji imajo tako prednost pred domačimi, opozarja Zdravniška zbornica Slovenije.

Sindikalni obstranec za več delavskih pravic. I.D., Dnevnik, 26.1.2017
Konfederacija slovenskih sindikatov in Sindikat vojakov Slovenije sta začela zbirati podpise za predlog zakona o minimalnih pravicah delavcev in novele zakona o obrambi. Njihov cilj je uvesti minimalno plačilo za uro dela 5 evrov bruto in odpraviti omejitev zaposlitve v SV po 45 letu. KSS http://www.konfederacijasindikatov.si/ vodi »zelo aktivni, a med večjimi sindikati prezrti« G. Novak.

Cerar in policisti omilili ton. Javna uprava. I.D., Dnevnik, 27.1.2016
Po srečanju premiera s predsednikoma policijskih sindikatov so oboji bolj optimistični. V 70 dneh dosedanje policijske stavke, med katero niso izrekali kazni za prekrške, je imel proračun 8 milijonov evrov škode. Sindikata imata 26 zahtev, med njim povečanje plač za 35%, plačilo presežnih ur in ustrezno delovno opremo.

Poenotenje politično sprte države. Mo.R., Delo, 26.1.2016
Za predsednika so izvolili TV komentatorja in profesorja prava M.R. de Souza (67) iz (konservativne) Socialdemokratske stranke (PSD) Pozval je k uskladitvi socialne pravičnosti, gospodarske rasti in finančne stabilnosti ter k enotnosti. Portugalska, ki okreva po krizi, si ne more privoščiti sovražnosti.

Minimalna plača se ne bo spremenila. Ma.B., Delo, 23.1.2016
Člani Ekonomsko socialnega sveta (delodajalci, vlada, sindikati, http://www.ess.si/) so se strinjali, da bo minimalna plača delavca ostala 790 evrov bruto. Čeprav je deflacija znižala cene za 0,4% ministrstvo za delo ni predlagalo znižanja. Letos so bile te plače prvih izplačane v znesku, v katerega se ne štejejo dodatki, npr. za neugoden delovni čas.

Pripravništva in zaposlitve v EU. S.L., Dnevnik, 23.1.2016
Na FU UL je bila delavnica o možnostih za kariero v ustanovah EU, kakšni so postopki izbire delavcev v Evropskem parlamentu in kako pri iskanju evropske zaposlitve uporabiti neformalne izkušnje iz mladinskega dela. Glej: http://priloznost.eu/

Epilog tretje vstaje. Nizki pogojni kazni in zavrnilna sodba. R. Galun, Delo, 23.1.2016
Sodišče v Mariboru je oprostilo dva mlada protestnika, ki naj bi bila med tistimi, ki so pred leti metali granitne kocke ipd. v policijo. Druga dva (N. Ulesa, L. Ravterja) pa obsodilo na dva meseca zapora pogojno s štiriletno poskusno dobo.

Orban in Cerar za omejitev toka migracij. J.K., Delo, 23.1.2016
Na vladnem srečanju Slovenije in Madžarske na Brdu pri Kranju so ugotovili pripravljenost i želji po krepitvi gospodarskega in mednarodnega sodelovanja. Sosednja država je pripravljena vlagati v železnico do Luke Koper. Iskali so tudi možnosti a tesnejše sodelovanje v znanosti in inovacijah.

Slovenija sinoči omejila vstop beguncev. Z.P., Delo, 22.1.2016
Dan za Avstrijo je tudi RS začela dovoljevati prehod meje (s Hrvaško) le tistim, ki hočejo zaprositi za azil v Avstriji ali Nemčiji. Omejevanja sta napovedali tudi Hrvaška in Makedonija.

Dobitnik nagrade mladi manager. S. Čeh, Delo, 22.1.2016
Združenje manager je za najboljšega izbralo G. Rebolja, podjetje Klik, ki se ukvarja z obdelavo podatkov v športu, del skupine Sportradar. Nekoč zagonsko podjetje je pod njegovim vodstvom povečalo število zaposlenih na 100 in si letos obeta 15% rast.

Edina univerza, ki podeljuje štipendije. B.Š., Delo, 22.1.2016
Ob podelitvi 34 štipendij najboljšim študentom se je s tem pohvalil rektor D. Marušič. Doslej so jih – od 2008/09 podelili že 287; letošnje znašajo 200 evrov za 10 mesecev; najboljši lahko dobijo več. V štipendijski sklad poleg občine in podjetij prispevajo nekatere članice UP.

Paštete odnesle državnega sekretarja. G.S., M.R., Dnevnik, 22.1.2016
Državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo J. Burgerja so večkrat zalotili pri malih tatvinah v trgovini. Njegov predpostavljeni minister B. Koprivnikar pravi, da gre za psihološko motnjo in politično tempiran primer.
Policijsko ovadbo je tožilstvo zaradi malih vrednosti zavrglo. Vseeno je odstopil, vlada pa ga je razrešila. V letu 2015, ko se je število takih bagatelnih kraj povečalo na 3047, je zaradi njih nastalo okroglo milijon evrov škode.

Psihoterapija. Kako zaščititi uporabnike pred zlorabami. B. Hočevar, Delo, 22.1.216
Dve slovenski zvezi za psihoterapijo (SKZP, ZPS) bosta sodeloval pri zakonski ureditvi psihoterapevtske dejavnosti in vzpostavitvi registra in zbornice psihoterapevtov. Cilj je, da se ta dejavnost uveljavi kot samostojen poklic. Ta stroka ni nekakšen izrastek psihiatrije ali klinične psihologije, ampak so k nastanku pripomogle tudi sociologija, filozofija in pedagogika, pravi T. Flajs, SKZP.

Neaktivni prebivalci. Surs, Delo, 22.1.2016
Januarja 2015 je bilo v Sloveniji (med 821.079) prebivalci starejšimi od 15 let:
82.513 učencev in dijakov, 84.180 študentov, 116.558 drugih neaktivnih (- večinoma brezposelnih, B.M.) in 537.828 upokojencev.

Študenti goljufajo v stilu James Bonda. Računalniške novice, 19.1.016
Na Tajskem so študente ujeli pri goljufanju z "vohunskimi kamerami", ki so bile povezane z pametnimi urami. Problem bo po mnenju strokovnjakov še rasel, s pripomočki kot so Google Glass.  Obstajajo očala z vgrajenimi slušalkami, t. i. ure za goljufanje z "gumbom v sili", ure, katerih ekran je viden zgolj z posebnimi očali…
Nekatere avstralske univerze so za začetek prepovedale vse zapestne ure. »Če se torej izobrazba želi obdržati kot legitimna in pomembna vrednota je na šolskih sistemih in izobraževalnih ustanovah, da goljufanje zaustavijo«, piše http://www.racunalniske-novice.com/ .

Mramor-Brenčičeva ne namerava odstopiti. I.D., B. S., Dnevnik, 21.1.2016
Izobraževalna ministrica M. Makovec-Brečič je že vrnila dodatek za pripravljenost za 10 mesecev- 3.152 evrov in pripravljena je vrniti tudi ostalo. (Skupaj 26.094.)
»Dokler uživam zaupanje predsednika vlade, ne razmišljam o odstopu«, je dejala.

Sprenevedanje ekonomske fakultete. I.D., B.S., Dnevnik, 21.1.2016
Na EF UL časniku niso dali podatkov o tem koliko dodatkov sta prejela D. Mramor (dekan, minister) in sedanja dekanja M. Tekavčič, niti seznama drugih zaposlenih in pravilnika o dodatkih ter pravnega mnenja za njegovo pripravo. Da so vse pojasnili že na tiskovni konferenci…

Afera z nelegalnimi diplomami pravnomočna. T.Klipteter, Dnevnik, 20.1.2016
Sodišče v Kopr je potrdilo obsodbo dveh bivših vodilnih FM UP, na kateri so po nelegalni bližnjici (pro)dali 670 diplom. FM bo morala plačati pol milijona evrov kazni, UL pa j prosila državo za pomoč pri plačilu.
Nekdanja dekan E. Žižmond in direktorica N. Trunk sta bila obsojena na 22 oz. 24 mesecev pogojne zaporne kazni in plačilo 5 oz. 7 tisoč evrov. Med 2005 in 2007 sta omogočila vpis v absolventa - v neakreditirani program - študentom, ki niso bili prej v zadnjem letniku FM, kar je bilo v nasprotju z zakonom o visokem šolstvu. Opraviti so morali le še 2-3 dodatne izpite, za vsakega so plačali 500 do 700 evrov. Tudi do vpisa na znanstveni magisterij so lahko diplomanti 1. bolonjske stopnje prišli z nekaj diferencialnimi izpiti.
Kršitve je odkrila, poleg Dnevnika, že leta 2008 nadzorna skupina UP, vendar diplom ni razveljavila. Sklicevala se je na mnenje P. Kovač in T. Jerovška. R. Pirnat, tudi pravnik, meni, da lahko ministrstvo (MIZŠ) izvede nadzor in naloži odvzem diplom.

Priznanja z odličnost v komuniciranju znanosti. Znanost. Delo, 21.1.2016
Slovenska znanstvena fundacija (SZF) je za popularizacijo znanosti podelila priznanja za leto 2015.
Najvišje je prejel Gregor Pucelj, dolgoletni urednik Delove priloge Znanost, naziv komunikator znanosti Samo Kreft, FKKT UL, zvezda 21. festivala znanosti je Jan Jelen, prometeji pa so: Tomaž Sajovic (NSDLU), za dolgoletno lektorsko in publicistično delo ter urejanje poljudnoznanstvene revije Proteus; Simon Horvat, za pisanje o vedah življenju; Andreja Kutnar, za podporo trajnostnega razvoja; Nada Breznik, za promoviranje štipendistov MOL; Silvestra Rogelj, novinarka dela; Zdenka Tomulič, za predstavljanj dosežkov UNG; Polona Strnad, IJS; Renata Dacinger, TVS; soavtorji knjige Sodobna kozmetika; soustvarjalci Znanstvenih večerov UNG; soustvarjalci Primorskega kotička, UP, Agraria Koper in Primorsko dnevnik ter sodelavci Leka, d.o.o. za Regijski BioCam 2015.
SZF je v 2015 prejela 43.300 evrov od podpornikov. Največji med njimi so bili: (med 32 organizacijami): BTC, IS, KI, UL, L' Oreal, Izoteh, Krka in (med 150 posamezniki) I. Vidav, A. Mižigoj, M. Zupančič, V. Koprivnikar, A. Malej, S. Kristl, idr.

V Leku 100 novih delovnih mest. Ma.G., Delo, 21.1.2016
V Biofarmacevtiki Mengeš so odprli nove laboratorije. Vanje je skupina Novartis vložila 180 milijonov evrov.

Izdatki sektorja država za socialno zaščito. SURS, Delo, 21.1.2016
Iz proračuna RS je bilo za socialno zaščito namenjenih v letu 2011 6.899 milijonov evrov, v 2012 6.678 milijonov in v 2014 - skoraj enako kot leto poprej – 6.723 milijonov.

Nedotakljivi funkcionarji. Brez revizije. M. Kovač, Mladina 22.1.2016
V parlamentu ŠOUL je predstavnik (opozicijske) Študentske Iskre opozarja je predlagala revizijo finančnega poslovanja, saj naj bi vodilni v ŠOU (npr. direktor A. Klasinc, A. Bole) s kršitvijo finančnih pravil koristili sebi in poslovim partnerjem. Predlog je večina zavrnila. A. Klasinc meni, da je »revizija zgolj strošek«.

Policijska stavka. P.P., Mladina 22.1.2016
Policijski sindikati so izračunali, da njihova stavka državo stane mesečno 3,5 milijona evrov, saj policisti (- ne sindikalisti…, B.M.) skorajda ne izrekajo glob za prekrške. Pravijo še, da naj bi se stavka poznala pri varnosti in premoženjski kriminaliteti.

Cerar in Orban tudi o drugem tiru. N.G., Delo, 21.1.2016
Ob obisku vlade sosednje Madžarske se bodo pogovarjali o energetiki, infrastrukturi in priložnostih v področju IKT. Za sodelovanje je še veliko možnosti, saj je blagovna menjava leta 2014 znašala le dobro milijardo evrov. Pri izvozu prevladujejo električni aparati (Gorenje), osebna vozila (Revoz) in zdravila (Krka).
Pomurski gospodarstvenik Š. Sobočan meni, da so dobre možnosti pri opremi in luksuznih izdelkih ter v obmejnem turizmu, saj »poznamo mentaliteto /…/. Jezik ni težava /…/ govorijo angleško in nemško«.

Svetovna gospodarska rast bo počasnejša. M.P., STA, Dnevnik, 20.1.2016
Mednarodni denarni sklad/IMF napoveduje manjšo gospodarsko rast 3,4% za 2015 in 3,6% v 2016. Težave so v Braziliji, na B. Vzhodu s poceni nafto in manjšo rastjo od napovedane v ZDA.

Novembra brezposelnost 11,7 %. Na kratko, Dnevnik, 19.1.2016
V Sloveniji je bilo novembra registriranih 107.412 brezposelnih, kar je z 0,8 odstotne točke maj kot novembra 2014, poroča zavod za zaposlovanje.

Zadnji čevlji iz tržiškega Peka. M. Hanc, Delo, 19.1.2016
Uprava 133 let stare tovarne se je odločila za stečaj zaradi insolventnosti. Banke ji namreč niso odobrile 700.000 evrov premostitvenega posojila.
V Peku je zdaj zaposlenih še 156 delavcev. Na Uradu za delo Tržič je bilo decembra prijavljenih 680 brezposelnih, večinoma žensk starejših od 50 let.

Bo za dodatke kdo odškodninsko odgovarjal? R. I., Dnevnik, 19.1.2016
Za dodatek za stalno pripravljenost je v letih 2012 do 2014 skoraj polovica fakultet UL neutemeljeno izplačala za 775.002 evrov, navaja časnik podatke Inšpektorata za javni sektor.
Največ je izplačala EF – 436.969, sledijo FDV – 122.898, FF -3.923, FGG – 64.514,FŠ – 22.850, FMF – 21.082, FE – 9472, FSD – 8274 in FRI – 5220.
Postopke ugotavljanja odškodninske odgovornosti bo moral sprožiti ustanovitelj univerze oz. fakultet, t.j. RS oz. vlada, pojasnjuje R. Pirnat, PF UL.

Brenčičeva prejela 26.094 evrov dodatka. Z.P., Delo, 16.1.2016
Za stalno pripravljenost je M. Makovec Brenčič kot profesorica EF UL med 2009 in 2013 prejemala dodatek za stalno pripravljenost. Kot nalaga odločba inšpektorata bo vrnila prejeto za deset mesecev in če bo treba tudi vseh 26 tisoč evrov bruto.
Ministrstvo za izobraževanje (MIZŠ, vodi ga M. Makovec B.) je naložilo UL, da pripravi poročilo o teh dodatkih, noto bo sprejelo ustrezne ukrepe.

Mramor ostaja, odslej je na udaru Cerar. R.I., M.R., Dnevnik, 19.1.2017
Predsednik vlade M. Cerar ni sprejel ponujenega odstopa finančnega ministra. Glede dodatkov za pripravljenost (na EF UL) je dejal, da je Mramor to rešitev sprejel v dobri vri, da je zakonita. Za dejanje se je opravičil in napovedal, da bo ves denar vrnil.
Cerarjevo zaupanj uživa tudi ministrica M. Makovec Brenčič, ki ji je zaradi dodatkov tudi izrekel kritiko. Izpostavil je, da se je zavzela za ureditev zadeve, da zlorabe ne bodo več mogoče.

D. Mramor drugi med najboljšimi in tretji med najslabšimi ministri. M. Roglič, Dnevnik, 18.1.2016
V anketi Ninamedie je sredi januarja 700 anketirancev kot najuspešnejšega ministra izbralo kmetijskega - D. Židana, drugi je bil finančni, tretji pa zunanji – K. Erjavec, sledi A. Kopač Mrak itd. Mnenja vprašanih so očito deljena, saj je bil K. Erjavc tudi prvi na lestvici najslabših, pred M. Kolar in D. Mramorjem.

Ocene politikov. Predsednik Pahor prvi, premier Cerar peti. Ninamedia, Dnevnik, 18.1.2016
Na lestvici anketne priljubljenosti na vrhu januarja ni sprememb. Za B. Pahorjem sta V. Bulc in T. Fajon (Bruselj), sledi minister D. Židan, A. Kopač Mrak je na 12. mestu, K. Erjavec in D. Mramor na 15. in 16. mestu. Za njima so le še (opozicijski) poslanci V. Gorenak, J. Janša, E. Irgl, J. Tanko, A. Bratušek in (22.) B. Grims.

Katero stranko bi volili /…/ v nedeljo /…/ v držani zbor? Ninmedia, Dnevnik, 18.1.2016
Tudi vrstni red političnih strank se januarja ni spremenil. Od 700 anketirancev jih sicer največ (27%) ne ve katero. 15% jih ne bi šlo volit, kar je precej manj kot konec leta.
Med ostalimi ima največ podpornikov SDS – 18%, precej maj (vladni) SMC – 11,5% in SD – 8,5%, sledita opozicijski ZL – 7% in NSi – 5%, tudi (vladni) Desus ima 5%, neparlamentarna SLS pa 1%.

Mramor ima še podporo, vprašanje, ali bo tako ostalo. Z.P., Delo, 18.1.2016
Finančni minister je v anketi Dela izvedeni v prvem tednu leta dobil podporo polovice od 600 respondentov. Njegovo menjavo, ki jo zahtevajo nekatere interesne skupine, jih je podprlo 33%, menjavo ministrice za kulturo 34% in ministrice za zdravje 43%.
Na vprašanje o žični ograji na meji se po protestih mnenja spet nagibajo proti (52%), vendar je 45% respondentov menilo, da je ograja začasno potrebna.

Kriza s prebežniki. Padla še avstrijska domina. B. Čibej, Delo, 16.1.2016
Po Nemčiji tudi Avstrija pripira mejo za begunce ki nočejo ostati pri njih oz. v Nemčiji. Predstavnik Amnesty International svari prid »učinkom domin«, saj tudi Slovenija napoveduje podobne ukrepe na meji s Hrvaško.

Kongresna dejavnost že nekaj desetletij hitro raste. D. Viršek, Delo, 18.1.2016
V svetu se je od leta 2000 število srečanj podvojilo, prav tako prihodki od kongresov, njihovo trajanje pa padlo na 4 dni. Vedno več jih je v konferenčnih prizoriščih in hotelih ter na univerzah. Po vsebini jih je največ na področju medicine, sledijo tehnologija, naravoslovje, industrija, izobraževanje, družbene znanosti, ekonomij in menedžment. Med državami sta najbolj priljubljeni ZDA in Nemčija, med mesti Pariz, Dunaj, Madrid in Berlin; Slovenija je z 47 kongresov v 2014 na 49. mestu, Ljubljana z 32 dogodki pa na 74. mestu. (Podatki: International Cogress and Convention Association.)

Vila Rafut. Junak s tremi milijoni se ni pojavil. K. Željan, Delo, 19.1.2016
Na razpis MIZŠ za prodaj vile v Novi Gorici v neoislamskem slogu ni bilo odziva.
Z vilo so imeli načrte občina, UNG in RC SAZU ter Emuni – Center za evromediteranske študije. Denar za njeno obnovo je leta 2008 tedanja ministrica M. Kucler Dolinar namenila za dolgove UP.
O ponovnem razpisu bosta odločali vlada in občina.

UM. Bodo že letos nove rektorske volitve? T.K., Dnevnik, 14.1.2016
Pred letom dni izvoljeni rektor UM I. Tičar bo letos star 67 let in tako izpolnil pogoj za upokojitev. Izjemoma bi lahko podaljšal zaposlitev za eno leto, so mu na vprašanje odgovorili z ministrstva za javno upravo, če bi okoliščine ne omogočale, da njegov položaj ne zasede kdo drug. Tako za javne uslužbence določa Zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf).
O podaljšanju mandata rektorja (do oktobra 2017) bo zdaj odločal Upravni odbor UL.

Mramor ne ve, koliko dodatkov je prejel. B.S., Dnevnik, 14.1.2016
Nekdanji dekan EF UL, zdaj minister, D. Mramor pravi, da je z uvajanjem dodatkov na stalno pripravljenost na EF zgolj poskrbel za ustrezno plačilo za obremenjenost zaposlenih. Pravniki so (mu) rekli, da je to primeren način.
Ta se je po 2008 zaradi prizadevanj, da se prebijejo med najboljše fakultete na svetu, zelo povečala, tudi zaradi tujih profesorjev in študentov. Nekateri zaposleni so morali »sredi noči na policijo ali v zdravstveni dom, klicati v tujino…«. Med prejemniki je bilo 20% profesorjev, hkrati vodilnih, ostali so bili strokovni delavci, od katerih so mednarodne akreditacije terjale izjemne napore.
Mramor meni, da javna sredstva niso bila oškodovana. On je v obdobju 10 mesecev, za katere mora vrniti denar, dobil 3700 evrov, za prej pa nima podatkov.
M. Pečarič, FU UL, takrat glavni tajnik UL pravi, da je leta 2010 v strokovnem članku zapisal, da so dodatki nedopustni, iz formalnih in vsebinskih razlogov. D. Mramor pravi, da M. Pečarič kot gl. tajnik UL ni opozarjal »na to težavo«.

Tiha voda dere mostove v Hiši eksperimentov. S. Bandur, Delo, 14.1.2015
Študenti hidrotehnike in gradbeništva uporabljajo poseben žleb, s katerim lahko v laboratoriju FGG UL http://www3.fgg.uni-lj.si/ opazujejo dogajanja v umetni reki. Zamisel so prenesli tudi v Hišo eksperimentov v Lj. http://www.he.si/ in tam pokazali, kako je rečno dno živo. Zakaj?
Gradbeništvo je v krizi, pravi dekan M. Mikoš. »Tajkunizacija, odpuščanje ipd. /…/ se kažejo tudi v manjšem zanimanju študentov za vpis, zato smo se lotili promocijskih akcij.« Poskus z rečnim sedimentom mladim pomaga odkriva del narave z vpogledom v dinamiko rek. Človek mora naravo poznati in razumeti, če hoče posegati vanju, pravi.

Primer Novič. Obtoženega umora pospremili z aplavzom. M.F.-R., Dnevnik, 14.1.2016
Na sojenju M. Noviču zaradi umora direktorja KI J. Jamnika so zaslišali E. Ceket z nacionalnega forenzičnega inštituta (NFL). Ponovila je ugotovitev, da so bili na obtožencu in njegovi obleki sledovi naboja s kraja uboja. S takimi preiskavami se ukvarja 10 let in jih opravi 70 letno. Zanje se je usposabljala tudi v Nemčiji in na mednarodnih konferencah.
Obramba pa se sklicuje na drugačne ugotovitve M. Čeha z IJS in V. Maštruka, hrvaškega balista.
Obtoženi, doktor kemije, je dejal, da dvomi v strokovnost E. Ceket in da tožilstvo nima dokaza. Številni njegovi privrženci v dvorani so se na to odzvali z aplavzom.

Zdravnik I. Radan sedel na zatožno klop. P.L., Dnevnik, 14.1.2016
Na intenzivnem oddelku Nevrološke klinike UKC Lj. naj bi zdravnik I. Radan pri šestih bolnikih odredil odmerke zdravil, ki so pospešili umiranje. Dolžijo ga tudi ponarejanja listin, zlorabe položaja, neupravičenega snemanja in omogočanja uživanja drog.

Mramor: Kakovost stane. Z.P., Delo, 13.1.2016
Dodatek za stalno pripravljenost na EF UL so uvedli, ker so prerasli v mednarodno šolo, saj so dobili mednarodno evropsko in ameriško akreditacijo. Leta 2009 so verjeli v njegovo zakonitost, pravi D. Mramor, minister za finance.
Kot dekan EF http://www.ef.uni-lj.si/akademije/apf/zakaj-ef je poskrbel, da so ljudje, ki so bili dodatno obremenjeni, dobil ustrezno plačilo; pozivi k odstopu niso korektni, pravi. Prejeti denar v zadnjih 10 mesecih (370 evrov) bo vrnil v 10 obrokih.

Študentski dom bo živel dvojno življenje. B.Š., Delo, 14.5.2016
Koper bo jeseni dobil študentski dom, ki bo poleti hotel Vill Domus. Tretji mladinski hotel gradijo med Vojkovim nabrežjem, sodnijo in banko. Imel bo 69 ležišč v 34 sobah. V pritličju bo kavarna in picerija, zraven bo dovolj parkirišč. Naložbo, skupaj z opremo, naložbenik Grafist ocenjuje na 1,5 milijona evrov.

Je slovenski med varen? Celovita ocena čez dva tedna. M. Prijatelj V., Delo, 4.1.2016
Svet za varno hrano pri kmetijskem ministrstvu je obravnaval poročilo inšpekcije za varno hrano o uporabi nedovoljenih zdravil za varozo. Prisotna sta bila tudi sedanji direktor Uprave za javno hrano J. posedi in njegova predhodnica V. Čadonič Š.
Uprava je sicer naročila oceno tveganja pri NIJZ in Nac. laboratoriju za zdravje, okolje in hrano), a predsednik sveta J. Hribar (BF UL, tudi predsednik UO UL) na podlagi poročila verjame, da slovenski med za potrošnika ni nevaren.

Policijske stavke še ne bo kmalu konec. M.V. Delo, 13.1.2016
Predlog notranjega ministrstva (MNZ) za sporazum sta oba policijska sindikata zavrnila. Stavkovna odbora se usklajujeta glede nadaljevanja stavke, ki taja že dva meseca. Policisti so se že zbrali pred vladno stavbo, začeli so izločati dotrajano opremo, dva dni pred božičem so množično odšli na dopust. Proračun naj bi bil zaradi stavke osiromašen za 3,6 milijona evrov.

Brezposelnost v letu 2015. I. Dernovšek, Dnevnik, 11.1.2015
Konec leta je bilo v Sloveniji 113.076 registriranih brezposelnih oseb, kar je 5,3% manj kot decembra 2014. Evropsko primerljiva »anketna« brezposelnost je bila novembra 8,6% (v EU 9,1%).
Med novimi brezposelnimi je bila dobra polovica (55%) prej zaposlena za določen čas. Med prijavljenimi je 23,8% mlajših od 30 let, kar je za 1,4 odstotne točke manj kot konec 2014.
Delodajalci so za prvo polovico 2016 napovedali 3-4000 novih delovnih mest. Iščejo varile, voznike tovornjakov, preproste delavce v predelovalnih dejavnostih, orodjarje, prodajalce, zidarje, komercialiste-prodajalce, kuharje, strugarje, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike.

Občine na skrajnih robovih lestvice brezposelnosti. Statistični urad RS, Dnevnik, 13.1.2016
Brezposelnost se je od oktobra 2014 povečala v večini občin v Prekmurju, v Kočevju in v Trbovljah.
V Rogaševcih na Goričkem je bil oktobra 2015 brezposeln vsak četrti delovno aktivni državljan, vsak peti pa v Kočevju, Lendavi, Dobrovniku/Dobronak, Kuzmi, Cankovi, Črenšovcih, Hodošu/Hodos, Črnomlju, M. Soboti in v Trbovljah.
Nizko nezaposlenost (4-9%) so imele v 2015 občine: Žiri, Gorenja vas -Poljane, Cerkno, Jezersko, Železniki, Horjul, Cerklje, Komenda, Trzin in Domžale. V večini navedenih občin na Gorenjem se je zaposlenost v zadnje letu izboljšala, prav tako v Horjulu.

V Sloveniji bodo iskali tehnične kadre. STA, Dnevnik 11.1.2016
Zaposlovalna agencija Adecco napoveduje za letos naraščanje povpraševanja o tehničnih kadrih, še posebej v razvoju aplikacij, in specialistih v različnih panogah. Podjetja bodo še naprej fleksibilna pri zaposlovanj, zato bo velik delež zaposlitev za določen čas.

»Mramor in Brenčičeva, odstopita!« M. Gr., Delo, 12.1.2015
Dva sindikata (VSS, Pergam) sta pozvala k odstopu ministrov za finance in za izobraževanje zaradi nezakonitega izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost na nekaterih fakultetah UL. Univerza pa naj ukrepa proti M. Tekavčič, dekanji EF UL. Dodatke so v času varčevanja izplačevali na račun drugih zaposlenih in kakovosti študija.
Ozek krog vodilnih na fakultetah je bil vpleten tudi v afero z avtorskimi honorarji. Zaradi nje je marca odstopila ministrica S. Setnikar Cankar (- prej tudi dekanja FU UL). Sindikata zato zahtevata neposredne volitve rektorjev in dekanov.

FDV: Obžalujemo. R.I. Dnevnik, 12.1.2016
Senat FDV UL je izrazil obžalovanje zaradi nedopustnega izplačevanja dodatkov za pripravljenost v letih 2000-2013. Sedanje vodstvo (dekan je R. Bohinc) s tem ni povezano. Zanikali so, da bi dodatke izplačevale iz sredstev, ki so jih dobili varčevanjem pri kontaktnih urah. Ko je FDV leta 2013 začela s sanacijo, dodatkov ni več izplačevala.

Farmacevti, negospodarni gospodarji. B. Ferlič Žgajnar, Delo, 11.1.2016
V stavbi na Mirju v Lj. ima FFA UL prostore. Del je podaril profesor Pavle Bohinc, za študijsko lekarno, del - nekdanje lekarno - pa je fakulteta odkupila leta 2010. Prostori so slabo vzdrževani. Morda se bo propadanje ustavilo, ko bo urejeno etažna lastništvo, o čeme bo na pobudo fakultete odločalo sodišče.

Odslovili direktorico Prašnikarjevo. B.Š., Delo, 12.1.2016
Direktorici Študentskih domov v Kopru, A. Prašnikar, ki je bila glavna tajnica UP v času rektorja R. Bohinca je rektor D. Marušič poslal odpoved. Omenjena je lani prijavila rektorja zaradi nadlegovanja. Mandat ji je potekel junija, in UP ji ni podaljšala pogodbe.
Novi direktor domov je V. Tisnikar, dosedanji svetovalec rektorja in glavni tajnik univerze.

Študentje umetnosti staknili glave. I. Mage, Dnevnik, 11.1.2016
V ljubljanski Operi so izvedli šest 15-minutnih oper študentov AG UL, ki so se jim pri libretu, režiji in oblikovanju pridružili še kolegi-ce z AGRFT in ALUO.
V duhu umetniške triade so se letos povezali že tretjič. Soustvarili so že baročno opero Orfej C. Montevertija in svetovno premiero opere Vojna in mir L. Coryella.
Naslovi nekaterih letošnjih (študentskih) oper: Padli – fALleN, Beli dež, Čas, Nesrečni ljubimec, V imenu ljubezni, Le Petit Cafe…

Žica je pod vodo, rase pa nova ograja. D.S. Dnevnik, 12.1.2016
Ob Kolpi so začeli namesto bodeče žice začeli nameščati železno ograjo. Podjetje iz Celja je sklenilo posel za skoraj milijon evrov. B. Grabijan, Krajinski park Kolpa, pravi, da je bila žica postavljena na poplavno območje.
Poleg Belokranjcev je proti žici v odprtem pismu nastopilo 38 intelektualcev, med njimi D. Plut, M. Hanžek, V. Tomič. B. Vezjak, A. Rozman Roza, M. Drčar Murko, V. Miheljak in J. Pirjevec. Varuhinja človekovih pravic V. Nussdorfer proučuje ustavnost žice, o njej pa bodo na predlo stranke ZL razpravljali v parlamentarnem odboru za notranje zadeve, javno upravo lokalno samoupravo.

Anketiranci v prazničnem duhu prijazni o vlade. Del, 11.1.2015
Na telefonsko anketo Dela Stik je 7.1. odgovorilo 600 vprašanih. Vladi so dali srednjo oceno 2,7 (na 5-stopenski lestvici), več kot v zadnjih dveh mesecih, državnemu zboru pa 2,5, enako kot novembra.
Na lestvici strank se je (vladna) SMC z 10,5% približala (opozicijski) SDS z 12%, sledi (opoziciska) ZL, ki je z 9% prehitela (vladno) SD s 6%; odstotek ali dva so dobile NSi, Desus, SNS in SLS. Neopredeljenih glede stranke je bilo kar 44%, 12% vprašanih pa ne bi šlo na volitve.
Ocene prvih 10 izstopajočih politikov – med 3,5 in 2,8 - so se povečale. Še naprej je prvi predsednik B. Pahor, sledita »bruseljski« V. Bulc in T. Fajon, nato predsednika parlamenta in vlade M. Brglez in M. Cerar ter ministra D. Židan in G. Klemenčič, pred ministrom D. Mramorjem pa je edini opozicijski politik L. Mesec, za njim pa veteran NSi L. Peterle.

Policisti, kako daleč? Stavka. M.V. Delo, 9.1.2016
Po sestanku dveh policijskih sindikatov z generalnim direktorjem policije in notranjim ministrstvom ni jasno, koliko časa bo trajala njihova stavka. Z. Petrovič, Sindikat policistov Slovenije je o analizi z izračuni stroška odprave planih anomalij dejal, da je upoštevana višja povprečna plač, kot e v resici in da bodo vztrajali na prenovi plačnega sistema. Na njegovo izjavo, da zaradi stave ne bodo prizadeti državljani je M. Fank, generalni direktor, dejal, da sindikat ne more odrejati dela, npr.na meji.

Za tehnične kadre bo letos več služb. Delo, 8.1.2016
Slovenski delodajalci za 2016 napovedujejo 3-4.000 novih delovnih mest. V Adeccu ocenjujejo, da bo več povpraševanja po specialistih s konkretnimi znanji, predvsem tehničnih, družboslovci pa bodo morali biti še naprej prilagodljivi.
Konec 2015 je bilo pri nas 113.076 registriranih brezposelnih, kar je za 5,3% manj kot decembra 2014. Stopnja brezposelnosti je bila novembra 2015 pri nas 8,6%, v EU pa 9,1%. Podatki Eurostata kažejo, da je bila novembra 2014 je bila ta stopnja večja - 9,4% oz. 10%.

Več bo priložnosti za družboslovce in tehnične kadre za delo v proizvodnji. S. Lokar, Dnevnik, 9.1.2016
Kadrovske agencije (Adecco, Manpower) napovedujejo, da se tudi v 2016 ne bo povečalo zaposlovanje v panogah, ki so doživele udarec krizi, npr. v gradbeništvu. Prebuja pa se panoga informacijske tehnologije, tudi zaradi vstopa družbenih omrežij v vsa področja dela in življenja. Poleg programerjev podjetja iščejo tudi družboslovce, za vodenje projektov. Med tehničnimi kadri so še naprej najbolj iskani CNC operaterji, finomehaniki, tehnologi, livarji, orodjarji, strojni inženirji, mehatroniki, ključavničarji ter gostinci.
Ker podjetja iščejo talente, strokovnjake s praktičnim znanjem, bodo prikrajšani mladi, ki tega nimajo, zato bo izobraževalni sistem, pravijo v Adeccu www.adecco.si , primoran uvesti spremembe v programih, s poudarkom na zaposljive veščine. Skupaj s poslovno šolo INSEAD http://www.insead.edu/ so opravili raziskavo o tekmi za talente. Med 93 državami je Švica najbolj sposobna ustvarjanja, privabljanja in ohranjanja najboljših kadrov, Slovenija je sicer na 26. mestu, a bo morala država in zaposlovalci več storiti za talente s pravo izobrazbo, vlaganjem odprtostjo in delovno mobilnostjo.

Štipendije za študij v tujini. Na kratko, Dnevnik, 9.1.2016
Za študij v tujini ima Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije ima letos na voljo 1,82 milijona evrov.. Letna štipendija je največ 5.000 evrov, dodatek za življenjske stroške pa 6-12.000 evrov. Prijave za štipendije zbira do 13. aprila. http://www.sklad-kadri.si/

Dodatek za pripravljenost.
Ekonomska fakulteta neslavna rekorderka. M. Grah, Delo, 8.1.2016
EF UL je septembra 2008 prva (od 9 na UL) uvedla dodatek na stalno pripravljenost, na podlagi sklepa dekana D. Mramorja. V sedmih letih je tistim na vodstvenih položajih izplačala 851.046 evrov bruto dodatkov. Čeprav je inšpektorat za javni sektor že 1.7.2015 odredil fakulteti, naj neha izplačevati dodatek, ga je celo leto prejemalo 47 zaposlenih, zadnjič še januarja.
V odgovoru na podatke v članku T. Kristan v Delu je dekanja M. Tekavčič dejala, da to ni bilo »najbolj posrečeno«. Kljub temu bodo sprožili upravni spor proti odločitvi inšpektorata za javni sektor, ki je prejemnikom naložil vračilo dodatka.

Ameriško univerzo brišejo iz mestnih gradbenih načrtov. T.K., Dnevnik, 9.1.2016
V Mariboru v nov prostorski načrt ne bodo vrisali univerze, katere gradnjo je napovedoval župan A. Fištravec. Gradbeno jamo, kjer je prejšnji župan F. Kangler žele graditi kulturni center MAKS je kupil sirski poslovnež H. Arnaout, ki je nato projekt zamrznil. Ministrstvo za okolje in prostor je ugotovilo, da je (prostorski) načrt nezakonit in da ne predvideva dovolj parkirnih mest, t.j. po enega na 3 študente. Sledila je preprodaja parcele in sodni postopki. A. Arnaut zdaj pravi, da je univerza obstala na mrtvi točki, ker bi bilo potencialnim študentom iz arabskih držav zdaj težko vstopiti v Evropo. Na županstvu upajo, da bo skušal ameriško univerzo, ki naj bi pritegnila tuje študente, umestiti kam drugam v mestu.

Desetini mladih zaposlitve, večini le razgovori. I. Dernovšek, Dnevnik, 6.1.2016
Od 36 ukrepov Jamstva za mlade se jih je zaradi slabega črpanja sredstev EU v dveh letih uresničilo le malo, opozarjajo na sindikatu Mladi plus.. Namen je bil vsakemu v 4 mesecih ponuditi zaposlitev, pripravništvo ali nadaljnje usposabljanje. Res je bilo 87% mladih iskalcev zaposlitve povabljenih na razgovor na zavod za zaposlovanje, a le 9% jih je dobilo zaposlitev. Namesto 3400 se jih je v plačano pripravništvo in usposabljanje vključilo 477. Novembra 2015 je bilo 26.051 brezposelnih starih od 15 do 29 let, za 13,4% manj kot leto prej.
Načrtovali so še napovedovanje dolgoročnih potreb in uskladitev šolskih programov s trgom dela, spodbujanje podjetništva v šolah, vajeništvo, ureditev pripravništva, priznavanje neformalne izobrazbe, karierne centre, delovne preizkuse, kadrovske štipendije, štipendije za mednarodno mobilnost, spremembe študentskega dela, mentorske sheme, univerzitetne inkubatorje…

Očetom pet dni več dopusta. B.H., Delo, 7.1.2016
Podaljšanje plačanega očetovskega dopusta na 20 koledarskih dni velja od 1.1.2016, koristili pa ga bodo vsi, katerih otroci so se rodili po 2009, pod pogojem, da še niso uveljavili 75 dni neplačanega dopusta. Dosedanjih 15 dni dopusta je izkoristilo 80% očetov, precej manj pa 75 neplačanih dni, med katerimi je država plačevala prispevke. Leta 2017 bo ta dopust lahko 25 dni in še 25 s plačilom prispevkov, od 2018 pa bo samo 30 dni plačanega dopusta.

Nezakonite dodatke preverja policija. S.P.,De.P., Delo, 7.1.2016
Plačevanje stalne pripravljenosti na 9 fakultetah UL - 775.000 evrov samo med 2012 in 2014 - preverja policija (GPU). Nekateri dekani so si dodatek odredili kar sami. Nekateri zaposleni so bili v pripravljenosti več let vse popoldneve in noči.
B. Kalenič Ramšak, dekanja FF UL se je zaradi izplačevanja opravičila v javnem pismu. Meni, da je to močno okrnilo ugled univerze in fakultete, senco meče na vse zaposlene, »ki svoje delo opravljajo vestno in predano oz. skladno s standardi etičnega kodeksa UL«, zato se je tudi njim opravičila.
Študenti (ŠOUL) so zapisali, da gre za nezaslišano sprenevedanje, »porabo javnega denarja, ki je namesto v izboljšanje kakovosti romal v zasebne žepe«. Sprašujejo, zakaj »stalno pripravljeni« profesorji potrebujejo več tednov za popravljanje izpitov ali odgovor na e-pošto.

Dodatki. Mramor bo vrnil le dobre tri tisočake. nib, sta, Dnevnik, 8.1.2016
Zaradi dodatkov je EF UL napovedala upravni spor. Dekanja M. Tekavčič in njen predhodnik D. Mramor sta pripravljena vrniti del prejetega, v skladu z zakonom. D. Mramor je predlagal, da vrne fakulteti 3754 evrov v šestih mesenih obrokih. Predsednik UO EF B. Kovač je povedal, da je na EF od 2008 do 2015 prejemalo 72 oseb, skupaj 851.046 evrov bruto; opozoril je na nejasne predpise o nagrajevanju.

Sumili niso le Noviča. Umor Janka Jamnika. M. Furlan – Rus, Dnevnik, 7.1.2016
V široki preiskavi umora direktorja KI so policisti iskali sledi streljanja pri štirih osebah. Osumljeni M. Novič, proti kateremu se nadaljuje sojenje, je na odvzem sledov prišel prostovoljno in na njegovi obleki so našli enake delce kot na tulcu naboja s kraja umora. Vendar obramba to izpodbijata z mnenji dveh strokovnjakov, ki jih je pritegnila in dopuščata možnost da so delci s strelišča.

Vez med slovensko in kosovsko akademijo. A. Kranjc, Delo, 7.1.2016
Pred 40 leti je skupščina Kosova ustanovila akademijo znanosti in umetnosti (ASHAK http://www.ashak.org/ ), ki jo je kasneje razpustila srbska skupščina, vendar je nadaljevala delo v zasebni hiši. Sedež ima v novi zgradbi v centru Prištine. http://wikimapia.org/13504832/ASHAK
Na SAZU poudarjajo stare vezi zlasti pri proučevanju albanščine, s čimer se je ukvarjal že J. Kopitar, nato F. Miklošič in R. Nahtigal, prvi predsednik (S)AZU, o čemer sta akademiji zidali skupno knjigo. Med člani ASHAK s štirje študirali oz. doktorirali v Sloveniji, na kar je ponosna tudi UL.

Z novim letom manj varčevanja. M.B., Delo, 2.1.2016
Leta 2012 so bili http://mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/SOUS/zakoni/ZUJF_cleni.pdf
uvedeni ukrepi za varčevanje v javnem sektorju, ki so se nato vsako leto podaljševali.
Z letom 2016 nekateri prenehajo veljati. Sprostila se bodo napredovanja, odpravljene so omejitve zaposlovanja, dela študentov in sklepanja pogodb o izobraževanju. Večji bo regres za javne uslužbence. Povečale pa se bodo tudi socialne pomoči za nekatere skupine (tudi otroški dodatki in državne štipendije). V minimalno plačo se ne bodo več šteli dodatki za delo ponoči in v prostih dnevih.

Kaj bi morala biti prednostna naloga slovenske vlade v letu 2016? Delo, 2.1.201611
Časnik v rubriki Revolt anketa našteva 5 odgovorov na vprašanje o prioritetah vlade.
Glede na rezultate (7.1.2016, www.delo.si/revolt ) sodelujoči priporočajo:
(1) pospešitev gospodarske rasti; (2) krepitev socialne države; (3) zajezitev vzpona vseh oblik nestrpnosti; (4) zdravstvena in pokojninska reforma; (5) konsolidacija javnih financ.

Slovenija med najbolj stabilnimi investicijskimi okolji. N. Gole, Delo,2.1.2016
Med 16 državami Srednje in JV Evrope je Inštitut za strateške rešitve (ISR www.isr.si ) med najbolj (zmerno) stabilne uvrstil Slovaško, Slovenijo in Češko, pred Poljsko, Madžarsko, Črno goro in Hrvaško. Ostale BJR so na repu, za Turčijo, Grčijo, Romunijo, Albanijo in Bolgarijo. Upoštevali so politično stabilnost, vladavino prava, gospodarske in družbene kazalnike, investicijske ovite in varnostne razmere.
Podobne so tudi napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki Sloveniji za 2016 napoveduje 1,8% rast BDP, 8,1% brezposelnost in 82,7% javni dolg.

Stopnja registrirane brezposelnosti. Surs, Delo, 4.1.2016
Statistični urad RS je za leto 2014 ugotovil, da je bilo med osebami z OŠ ali nižjo izobrazbo 26,4% brezposelnih, med tistimi s srednješolsko izobrazbo 12,8% in med višješolskimi in visokošolskimi diplomanti 7,3%.

Delova osebnost leta 2015. Priložnost, odgovornost in dolžnost do sočloveka. T.J., Delo, 1.5.2016
Bralci časnika so med predlagano deseterico za osebnost 2015 izbrali Jureta Poglajna, zobozdravnika, ki je letovanje s prijateljem na otoku Lezbosu spremenil v humanitarno akcijo za begunce. Avgusta je v sodelovanju z društvo Adra Slovenija in Adria Airvays zbral in odpeljal 10 ton oblačil in pripomočkov.
Med finalisti so bili še: poslovnež J. Colarič, kulturnik C. Zlobec, znanstvenik E. Kobal, športnica T. Maze in humanitarci U. Dokl, I. Jerebic, F. Pašić Bišić in aktivist A. Gnezda.

Davčne blagajne obvezne. K. F., Delo, 2.1.2016
Vsi ponudniki blaga in storitev morajo od 2.1. o vsakem izdanem računu obvestiti finančno upravo (Furs). Ta bo v prvih dneh kršitelje samo opozarjala. Med predvidenimi 70.000 so tudi številna društva, ki bodo elektronske blagajne nabavila ko bo to potrebno.

Mramor evropski finančni minister leta. N.J. Delo, 5.1.2016
Revija iz skupine Financial Times The Banker je D. Mramorju za prispevek pri izhodu Slovenije iz recesije, stabilizaciji bank, privatizaciji in javnofinančni konsolidaciji dodelila priznanje. Dobili so ga še ministri Nepala, Peruja, katarja in Mozambika. Leta 2005 je enako priznanje dobil takratni minister (pokojni) A. Bajuk.

Policijska stavka. Policijska pogajanja na vprašljivih temeljih. I.D., Dnevnik, 4.1.2016
Pri pogajanjih med policijskima sindikatoma in vlado se obe strani sklicujeta na vprašljive primerjavami plač pri nas in v EU oz. v državah OECD. Policisti zahtevajo 35% dvig plač s 1.1., plačilo presežnih ur, dodatek za pripravljenost, povračilo stroškov prevoza, dodatek zaradi omejitev članstva v strankah, pravilnik o poklicnih boleznih in zavarovanje, zaposlitev vseh za nedoločen čas, boljšo opremo in odškodnine zaradi neizpolnjenih obvez. Vlada meni, da so zahteve previsoke, nekatere pa nesprejemljive.

Ljubljanska univerza ne bo ukrepala zoper svoje dekane. Na kratko, Dnevnik, 5.1.2015
Ukrepanje zoper dekane devetih fakultet UL, ki so odobrili nezakonito izplačevanje dodatka za pripravljenost je ministrstvo za izobraževanje (MIZŠ) prepustilo Univerzi, tam pa so se odločili, da ne bodo ukrepali. Do napak je prišlo zaradi »pomanjkanja ustrezne ureditve na ravni univerze«, zato bodo sprejeli skupni pravilnik o tem. Kdor je prejemal dodatek neupravičeno, bo moral vrniti denar za zadnjih 10 mesecev.
Med 2012 in 2014 so fakultete izplačale 770.000 bruto dodatkov Največ na EF UL, kjer je bil dekan D. Mramor, zdaj finančni minister. Meni, da je ravnal ustrezno in ne odgovarja na vprašanja o odstopu.

Na zatožni klopi večinoma stara imena. I. Ropac, Delo, 2.1.2016
V letu 2015 so se bila odmevna sojenja za (gospodarski) kriminal, korupcijo ipd. kazniva dejanja. Tožilstvo je obtožilo zdravnika I. Radana, da je načrtno skrajšal življenje bolnikom nevrološke klinike v Lj., nekdanjega sodelavca Kemijskega inštituta M. Noviča za umor njegovega direktorja J. Jamnika, pilota balona M. Kolenca za nesrečo na Barju, četverico za uboj partnerice roparja SKB, S. Tadina, ki je v namerni prometni nesreči umoril policista in peterico iz afere Hypo za prelivanje denarja iz Vegrada, katerega nekdanja direktorica H. Tovšak se je pogodila za milejšo kazen. Na zatožno klop je večkrat sedel F. Kangler nekdanji župan Maribora, tudi zaradi zaposlitve podžupanje in radarjev. Nekdanjega ekonoma tamkajšnje škofije M. Krašovca so obsodili zaradi poslovne goljufije v zadevi Betnava v škodo EU in nekdanega sodnika v Celju M. Škobrneta zaradi podkupnine.
Obtožb o zlorabah v Vzajemni pa so oprostili M. Jakliča, ki je tudi dobil gradbeno dovoljenje za »kmetijo« nad Polhovim Gradcem. Tudi B. Kordežu, ki naj bi preprodajal trgovski center Primskovo so razveljavili obsodbo, delno pa tudi nekdanjemu direktorju Luke Koper R. Časarju, ki da je vrnila Dominikanska republika. Po razveljavitvi čaka novo sojenje R. Ovna, zaradi oškodovanja Stanovanjskega sklada. Vrhovno sodišče je odločilo, da I. Bavčar zaradi Iskrabenza ne gre v zapor; podobno je uspelo tudi B. Šrotu, nekdaj šef Pivovarne Laško, ki sicer prestaja zaporno kazen.
V politično obarvani zadevi Patria je ustavno sodišče razveljavilo obsodbe J. Janše, I. Črnkoviča in A. Krkoviča, okrajno in višje sodišče pa sta nato ugotovila, da je pregon zastaral.
Kriminalisti so izvedli več (medijsko) odmevnih preiskav, npr. v parlamentu v zadevi A. Bratušek za komisarko EU, v prostorih SDS zaradi domnevnega oškodovanja DUTB s strani A. Širclja, na Sazasu in pri županu Lj. Z. Jankoviču.

Zelena prestolnica Evrope 2016. J.P.Š., Dnevnik, 4.1.2016
Ljubljani so z visokim nazivom priznali visoke okoljske standarde in zaveze za trajnostni razvoj. V zadnjih letih je dosegla velik napredek pri ureditev prometa predvsem v korist pešcev in kolesarjev, npr. z ureditvijo (glavne) Slovenske ceste. Več je zelenja, boljše je ravnanje z odpadki, napredek je tudi pri reševanju v naravnih nesrečah. Glej www.zelenaljubljana.si .

Prenovljena Narodna galerija. Jožica Grgič, Delo, 2.1.2016
NG v Lj. http://www.ng-slo.si/si je pridobila prostore Športnega društva Narodni dom in jih uredila za razstave, depoje in delavnice. V sodobni muzejskih prostorih bodo predstavljena umetnostna gradiva. Prenovljen je stekleni vhod s Prešernove ulice. Od potrebnih 14 milijonov evrov je bilo 85% iz evropskega sklada za regionalni razvoj.

Volitve v ZDA in Rusiji, referendum na Otoku. S.V. Delo, 4.1.2016
Za leto 2016 časnik na zunanjepolitičnem prizorišču časnik izpostavlja glasovanje volivcev v treh pomembnih državah. V ZDA se februarja pričnejo preliminarne strankarske volitve kandidatov za predsednika novembra pa se bodo odločali med republikanskim in demokratskim kandidatom/kandidatko. Parlamentarne volitve v Rusiji bodo septembra. V Združenem kraljestvu V. Britanije in S. Irske (UK) bodo najprej aprila proslavili 90 let kraljice Elizabete II, junija pa se bodo verjetno odločali o tem, ali naj še ostanejo v EU

 

NA VRH STRANI  I  ARHIV  I  POGLEDI

   

Neodvisni sindikat delavcev
Ljubljanske univerze

Kongresni trg 12, Ljubljana
telefon 01.2418.554
email sindikat@nsdlu.si

 
 
 
   
 
 
 
Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze, Kongresni trg 12, Ljubljana, telefon 01.2418.554, design&development LSD