|
| Infotag: Pogledi/Priloge/Mihevc |
| |
|
| |
Bogomir Mihevc: ENA OD ŠTUDENTSKIH POMLADI - LJUBLJANA, 1971
OdlomkI iz knjige Mihevc, B. (2008) Ključ je v naših rokah. Študentska gibanja za univerzo in boljši študij. UL, Ljubljana
V letu 1971 je vodstvo IO SŠ LVZ (predsednik L. Šetinc) spodbudilo dejavnost študentov na fakultetah in akcije za urejanje socialno-ekonomskega položaja, štipendij, zdravstvenega varstva, delovnega statusa študentov, študentskega servisa, kulturne dejavnosti študentov itd. Funkcionarji IO SŠ so sodelovali v organih zveze jugoslovanskih študentov in v skupščini SR Slovenije. Razpravljali so o ustavnih spremembah v Jugoslaviji, o nacionalizmu, Hrvaški, o 25 poslancih, Brežnjevu, itd. Odmevna je bila tribuna o javnem informiranju, na kateri pa se niso dotaknili vprašanj univerze.
Hkrati je tekla tudi razprava "o tezah o idejno političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja", ki jo je na univerzi vodil UK ZKS in v kateri so na Pedagoški akademiji, FSPN in FNT sodelovali tudi študenti. Na FF so profesorji omenjali odsotnost analiz in neupoštevanje pedagoškega oddelka in inštituta, podobno kot leta prej (in kasneje) ob reformi srednje šole. "Skupina študentov pedagogike in psihologije" je podobno očitala, da je bila pedagoška znanost "zreducirana" na tehnologijo, na izvajanje nalog, ni pa sodelovala pri nastajanju tez. Ker teze neustrezno obravnavajo univerzo
"le kot tovarno kadrov, ne pa kot žarišče družbeno angažirane znanosti" so predlagali, da CK ZKS v sodelovanju z univerzo pripravi teze o reformi višjega in visokega šolstva, pozvali sestavljavce na odgovornost in izrazili pripravljenost za sodelovanje. 1
Pestro in včasih izzivalno je bilo tudi pisanje študentske "Tribune", ki je objavljala precej prispevkov o problemih univerze. Člančič urednika J. Z.(lobca) v Tribuni 17.4.1971 dobro pričara vzdušje na skupščini študentov agronomije in živilske tehnologije (brez datuma):
"Težave s prostori, zastarele metode, nemogoči profesorji. Itd. Nabito polna predavalnica. Študentje so ogorčeni, ostro napadajo. Nekateri profesorji so z njimi. Večina pa se brani /.../ Zahteve so ostre, očitki konkretni. Profesorji ostanejo brez argumentov. Organizirane so komisije in odbori, ki se bodo takoj lotili dela."
J. Z. omenja profesorske proteste na očitke o osnovnošolski ravni in sankcije profesorja, katerega predmet bi študenti ukinili. V isti številki Tribune (17. 4.1971)) so bila objavljena "Stališča študentov o problemih študija", ki so jih študenti agronomije in živilske tehnologije pripravili na podlagi ankete:
malomaren odnos nekaterih pedagoških delavcev do pouka (čitanje iz skript, nepripravljene vaje, neusklajene s predavanji, čakanje več ur na izpite in konzultacije), zato naj bi zmanjšali nepedagoške obveznosti učiteljev, izboljšati kvaliteto predavanj, ugotavljati izvedbo ur pouka;
bolje pripravljali asistente na vaje, objavili navodila za vaje, opremili laboratorije; bolje organizirali terenske vaje, spoznati vsa važnejša podjetja stroke;
poudarek na predmetih, bistvenih za stroko, ukinitev dveh, uvedba novih (navedeni), uvesti en tuj jezik;
odpraviti prekrivanja v urniku;
več učbenikov, skript (naštetih 18 skript), sodobne literature, dostopnost literature in revij, ureditev čitalnice;
boljša organizacija dela kvesture in odnos administracije do študentov;
objaviti govorilne ure učiteljev;
pravočasno obveščanje o sklepih glede študija, o statutu;
bolj vključiti študente v raziskovalno delo;
vključiti študentskega predstavnika v študijsko in kadrovsko komisijo;
probleme študija naj rešuje komisija sestavljena iz mentorjev letnikov, ki jih izberejo študenti in predstavnikov študentov;
Fakulteta kot pedagoško znanstvena ustanova je nosilec napredka, zato so potrebne radikalne spremembe kadrovske strukture pedagoških delavcev in študijskega programa.
Od januarja do poletja leta 1971 je pri IO SŠ LVZ delovala "skupina za reformo univerze", ki sta jo vodila R. Pahor in B. Mihevc iz skupine študentov pedagogike in psihologije. 2 Množica zapisanih mnenj in nezapisanih pogovorov s študenti in tudi pedagoškim osebjem univerze je bila osnova za "Teze za diskusijo o reformi univerze" (26.3.1971, Tribuna 17.4.1971) in nekoliko razširjen "Prispevek k diskusiji o reformi univerze" za tematsko skupščino SŠ. Ta skupščina je bila 16. 4. 1971 in predstavlja razgrnitev zahtev in predlogov za reformo študija in univerze takratne študentske organizacije. 3 V uvodu "Prispevka" je ugotovljeno, da
"se je že večkrat zgodilo, da je bila univerzi reforma vsiljena". Tudi študentska prizadevanja za reformo so po njihovo nastajala in ostajala v ožjih krogih. Projekt mora povzročiti diferenciacijo med tistimi, ki jim sedanji način omogoča hitro priti skozi fakulteto in "tistimi, ki bi radi na univerzi delali", ter med profesorji, ki jim sedanja organizacija ustreza in tistimi, ki bi skupaj s študenti "gojili kritično samostojno in družbeno angažirano znanost. Tako znanost in študij "ki bo omogočal ustvarjalnost in vsestranski razvoj posameznika" postavljajo proti željam "družbe", ki rabi pozitivistično znanost in "kadre" za reševanje gospodarskih težav. Univerza ni tehnološki inštitut za potrebe gospodarstva, ampak možnost in oblika stalnega izobraževanja zaposlenih strokovnjakov. "Hočemo univerzo, ki osvobaja."
Zahtevane so bile dve vrsti sprememb:
Demokratizacija šolskega sistema v celoti:
vsakomur omogočiti maksimalni razvoj sposobnosti,
enake finančne in organizacijske možnosti za šolanje,
stalno izobraževanje delavcev).
Sprememba študijskega procesa na univerzi:
1. Boljši pogoji za delo univerze /…/
2. Izboljšanje kvalitete pedagoškega dela na univerzi /…/
3. Novosti v organizaciji univerze /…/
4. Nove oblike in vsebine dela na univerzi, ki jih omogoča angažiranje in sodelovanje študentov in praktikov /…/
V zaključku avtorji kot osnovni pogoj za reformiranje univerze postavljajo:
"angažiranje študentov in profesorjev, ki naj ustvarjalno sodelujejo v delu družbenih organov, izražajo stališča do aktualnih družbenih problemov, postavljajo zahteve in se borijo za spremembo organizacije pedagoškega in znanstvenega dela na univerzi, za demokratizacijo šolskega sistema in revolucioniranje družbe".
/…/ "brez odločnih akcij univerze v celoti, s katerimi bi spremenili odnos vodilnih struktur v družbi do znanstveno-raziskovalnega dela in do študija, ne more uspeti nobena, še tako dobro zamišljena reforma univerze".
Izrazili so pripravljenost za sodelovanje "pri ustvarjanju prihodnosti slovenske družbe"
in ocenili,
"da je potrebno še veliko študijskega dela, široke diskusije in borbe v inštitucijah in izven njih, preden se bo uresničila nova univerza v novi družbi."
Precej več pozornosti, kot ti predlogi za spremembe študija, je bil deležen ciklostiran letak "Tehnika proti človeku ali tehnika za človeka", ki je vabil na "zbor študentov na Aškerčevi cesti" 14. 4. 1971. Takole so napisali nepodpisani v letaku, ki ga je sodišče 21.4.1971 prepovedalo razširjati (izvleček):
"Na šolah ob Aškerčevi cesti delamo v nevzdržnih razmerah: hrup, ki ga povzroča naraščajoči promet, postaja vse hujša ovira za normalen potek predavanj, seminarjev in vaj. Raziskave so pokazale, da hrup s ceste presega vsako mejo in da je škodljiv zdravju."
Avtorji se sprašujejo ali so tega motenja intelektualnega dela krivi le urbanisti ali kdo drug in izpeljejo kritično misel takole:
Čeprav je "izobrazba osnovni pogoj za napredek naše samoupravne skupnosti" ni ustreznega družbenega odnosa do nje. "Zakaj kmečki otroci dedujejo očetov poklic, zakaj delavski otroci postajajo delavci, zakaj je na slovenski univerzi večina študentov Ljubljančanov?" Je hrupna cesta "ena stran tega mačehovskega odnosa do vzgoje in izobraževanja?" Protestiramo proti celotnemu takemu sistemu reševanja važnih družbenih zadev. "Tehnika stopa proti človeku; ljubljanski zrak smrdi, voda je zastrupljena./.../ Socializem, ki je obljubljal, da mu bo glavna skrb človek, očitno ne izpolnjuje obljub."
Strokovni del letaka, ki so ga po mnenju uredništva zbornika ŠTUDENTSKO GIBANJE 1968-72, str. 142, od koder so citati, pripravili študenti psihologije FF, našteva posledice hrupa in rezultate meritev pred FF. Na zboru naj bi bilo 3000 udeležencev, študentov, srednješolcev in ostalih (Glej naslovnico publikacije ZBORNIK DOKUMENTOV 70/71). Fotografije avtorja kažejo,da je ta ocena nekoliko pretirana. Zbrani so zahtevali preusmeritev tovornega prometa, in aktivnost odgovornih, sicer bo prišlo do radikalnejših akcij. In je prišlo - takoj. Študent M. Jesih je "pesniško" pozval na streljanje policajev “med oči”, množica se je nepredvideno napotila po Titovi cesti, pred Kazino jo je zaustavil (neoborožen) kordon miličnikov in posredovanju profesorjev (Vojan Rus) ter razumnosti prisotnih policijskih poveljnikov se je zahvaliti za miren iztek dogajanja pred Skupščino SRS na Čopovi ulici.
Dva dneva kasneje (16. 4. 1971) je bilo na skupščini SŠ LVZ, posvečeni reformi univerze bolj malo študentov. V objavljenih zbornikih in osebni zbirki (B.M.) dokumentov ni zaslediti poročil o razpravi ali sklepih na omenjeni skupščini. Kljub temu je bila takrat postavljena osnova za nekatere kasnejše konkretnejših pobude IO SŠ LVZ univerzi ali organom oblasti, o čemer pišemo v nadaljevanju, npr. glede sprejemnih izpitov, univerzitetne svetovalne in raziskovalno razvojne službe 4, gradnje novih stavb fakultet ipd.
S prihodom maja 1971 je prišlo do zaostrovanja s strani oblasti in tudi študentov. Mirne demonstrante ob prihodu francoskega predsednika vlade so 24. 4. 1971 pretepli organi varnosti. Na proslavi OF je bil 27. 4. 1971 zaplenjen študentski letak v katerem je pisalo:
"Medtem, ko si rdeči buržuji gradijo razkošne vile /.../ v Švici, si je 16 000 fakultetno izobraženih Slovencev moralo poiskati službo v inozemstvu /../ pri nas gradijo barvno televizijo z družbenimi sredstvi, šole in vrtce pa s samoprispevki." 5
Študenti so v začetku maja postavili v avlo FF pano, s katerega je UJV zaplenila gradiva zaradi listka, na katerega je študent A. Franko z roko napisal:
"Študentje, nastopil je čas gverile, uprimo se avtoritarizmu in nastopajočemu kapitalizmu!"
Na pogovoru (izbranih) komunistov in študentov s predsednikom vlade S. Kavčičem 17. 5. 1971 o politični (in gospodarski) situaciji udeleženci niso načeli naštetih vprašanj univerze in študentov, le povabljeni je komentiral osamljene pozive k radikalnim ("gverilskim") akcijam in vzel na znanje kritične pripombe vročekrvnega J. Zlobca. 6
Naslednji dan (18. 5. 1971) je bilo na sestanku predstavnikov UK ZKS, IO SŠ LVZ in policije ter univerze (rektor, nekaj dekanov) doseženo skupno mnenje, da naj se avtonomija univerze spoštuje. V kazenskem postopku so bili sredi maja 1971 trije študenti. 19. 5. je skupščina študentov FF podprla kolege v pregonu, popoldan pa je na študentski tribuni o cestnem omrežju, "prišla na dan tudi problematika prostorskega razvoja ljubljanske univerze", s katero so se kasneje ukvarjali predvsem študenti arhitekture (s prof. E. Ravnikarjem). "Akcionistična frakcija" študentov je 19. 4. v vabilu na demonstracije "proti vsem nepravilnostim v naši družbi" med drugimi z ostrimi opozorili navedla tudi: "Izobraževanje, ki je dostopno samo premožnim" in "Represija nad študenti". Zmernejši člani skupine "AO" in IO SŠ so akcijo (20.5.1971) odpovedali, "akcionisti" pa so se zbrali pred "poslopjem Univerze", nato na FF, kjer so dali pobudo za zasedbo fakultete, predvsem zaradi kazenskih postopkov proti A. Franku in kolegom. (ŠTUDENTSKO GIBANJE 1968-72, str. 149-153.)
Za vpogled v mnenja in zahteve ljubljanskih študentov glede univerze in študija v času zasedbe Filozofske fakultete, ki se je začela 26. 5. 1971, je dober vir ciklostirano glasilo z nejasnim imenom "SP" (“espe”). Izhajalo je do 3. 3. 1971 z nestalnim uredništvom in pisano vsebino. Prispevki so bili nato delno objavljena v omenjenih treh zbornikih in tudi v drugih publikacijah in spominskih zapisih.
Pri zasedbi je šlo za načrtovano akcijo, ki je bila povezana z dotedanjimi prizadevanji različnih študentskih skupin, kar dokazuje "uvodnik" prve številke "SP št.1" že 25. 5. 1971 o izhodišču akcije:
"/.../ odločili smo se, da naslednje dni in noči preživimo kar v hramu modrosti, odločili smo se za svobodno univerzo, za akcijo, ki bo obsegala vse trenutno pereče probleme. Študent naj ne bo le pasiven, nedelaven magnetofonski trak predavanj, /.../ predmet različnih represij /.../ predmet pouličnih obrekovanj, študent naj bo tudi graditelj univerze, sograditelj družbe, revolucionarni subjekt."
Študente in profesorje VSEH fakultet so pozvali na diskusije in sodelovanje v sedmih odgovornih skupinah, vključno s teoretično skupino. Ule v programskem članku "Svoboda svobodne univerze" (SP št. 1) zapiše,
da je univerza svobodna "šele takrat, kadar znotraj sebe ne dovoljuje nobenih elitističnih in avtoritarnih konceptov, zaprtih struktur moči in vplivov njej tujih sil, nedemokratičnih postopkov, zaprtosti nasproti inovacijam, zlorabljanju in ignoriranju študentov, itd." in povzame glavne zahteve, tudi "eksteritorialnost in avtonomnost univerze /.../ upoštevanje glasu univerze in študentov", ki "hočemo biti kritična in pozitivna sila v družbi."
SP št. 2 z dne 26.5.1971 se začne z pesmijo M. Jesiha o vedno rdečem študentu in nadaljuje z izjavo rektorja M. Grudna (25.5.1971), v kateri podpira študentske zahteve, zlasti tiste za "ureditev položaja in vloge univerze v družbi, na ureditev položaja študentov" in tudi demokratizacijo javnega življenja, opozarja na običaj nedotakljivosti univerzitetnih prostorov, priporoča pospešitev postopkov proti študentom in boljše obveščanje. 7
Na enem od oddelkov FF je v prav dneh zasedbe prišlo do študentske akcije za spremembo študija, take kot so bile prej ali kasneje običajne tudi drugod na univerzi. Iniciativni odbor študentov svetovne književnosti FF (v njem so bili tudi znani študentski aktivisti) je spomladi 1971 pripravil 20 konkretnih predlogov za reševanje študijskih problemov oddelka 8 v zvezi z
»organizacijo predavanj, študijskim programom, kolokviji in izpiti, nivojem oz. "simplificiranjem" predavanj, preoblikovanjem seminarjev iz čitalnic v raziskovalno delo, študijsko literaturo in končno, medsebojno strpnostjo profesorjev«.
Istočasno z napovedjo zasedbe FF so študenti oddelka pisno zahtevali od predstojnika (prof. A. Ocvirka) sklic "skupščine oddelka". Sedem strani zahtev in predlogov svetov letnikov so potrdili na sestanku slušateljev 26. 5.1971. V teh dokumentih in na "skupščini slušateljev in predavateljev oddelka" 27.5.1971 so študenti zahtevali
spremembo poteka kurzov, seminarjev in dela v zvezi z seminarskimi in diplomskimi nalogami, izdelavo točnega študijskega programa in vseh obveznosti za vse slušatelje. Izjavili so, da je dotakratni program nezadosten in ovira delo. Zahtevali so objavo seznama domače in tuje literature, ki jo je treba znati za izpit, tri dodatne asistente za delo v proseminarjih, da se najavljeni kurzi tudi predavajo itd. Menili so, da razne ovire onemogočajo redna predavanja, da je delo v seminarjih nezadostno, zaradi velikega števila slušateljev in prostora, naloge se berejo pred prevelikim avditorijem, mentorsko delo predavateljev pa ni vedno tako, kot bi moralo biti. 9
Predavatelji oddelka so pojasnili svoja stališča. Predstojnik je (v poročilu za š.l. 1970/71) predstavil probleme, velik vpis in osip pri izpitih ter menil, da so zaradi ustroja oddelka in značaja stroke nekatere zahteve slušateljev neuresničljive. Napovedal je spremembe imena oddelka in organizacije študija ter povedal, da so na seji oddelka (27.5.) pooblastili prof. dr. D. Pirjevca za stike s predstavniki slušateljev pri izdelavi študijskih programov. Potrdili so svete letnikov in se dogovorili za sestanek z D. Pirjevcem čez teden dni.
Udeleženci zasedbe FF so podpisovali pismo solidarnosti s kolegi, zasedbo je podprl tudi dekan FF D. Cvetko, IO SŠ LVZ in UK ZKS. Študenti Ekonomske fakultete so napovedali zasedbo, naslednji dan pa so sporočili, da je ne bo "ker študirajo večinoma doma." (Cit. po SP št.4. str. 6.)
Študenti kemije so sporočili, da je skrajni čas za rešitev nakopičenih bistvenih problemov (gospodarstvo, "socialno-ekonomska diferenciacija, neurejenost šolstva, zaprtost univerze..." Študenti Medicinske fakultete so pozivali na podporo za gradnjo nove ekonomske in medicinske fakultete ter zahtevali rešitev nakopičenih, kadrovskih, materialnih in študijskih problemov. Izredna skupščina študentov FSPN je podprla "svobodno univerzo" in se zavzela za avtonomno univerzo in sodstvo, netransmisijsko vlogo sredstev množičnega obveščanja in političnih organizacij. Prišle so tudi še podpora z drugih fakultet, iz Beograda, Novega Sada, Maribora, Finske itd. 10
V SP št. 3. B. Vuk predstavi organiziranje radikalnejših akcij študentskega političnega gibanja, drugi pišejo poezijo in o kulturi, literaturi, slovenski zgodovini, za komunizem proti komunizmu (J. Zlobec), o socialnem delu med študenti (A. Franko) itd. 11 D. Štrajn v SP. št. 5 meni,
da morajo študenti "šele izboriti možnosti za svobodno študijsko delovanje, ko le skozi udejanjanje kritične znanosti v družbi lahko postanemo del splošnega proletarskega gibanja", zato je zasedba v resnici "delovna kolonija" in da se univerza "zanima za politiko, kolikor se politika zanima zanjo", saj so pregoni proti študentom "izraz nasprotovanja nastajanju univerze - žarišča revolucionarne znanosti in kulture".
Ves čas zasedbe FF so dokaj nemoteno tekla predavanja in izpiti. Še pomembnejše pa je bilo, da so študenti organizirali dobro obiskana predavanja, razprave in okrogle mize na aktualne tudi zahtevnejše teme. Sodelujejo ugledni profesorji, predvsem s FF. D. Pirjevec začne s predavanjem o radikalizmu revolucionarnosti, V. Pečjak o študentskih nemirih v ZDA, Vojan Rus o Jugoslaviji, S. Kremenšek o slovenskem študentskem gibanju pred drugo vojno, V. Jakopin o sistemu študija v vzhodni in srednji Evropi (v razpravi, po mnenju uredništva SP, potrdijo predloge iz gradiva omenjene skupine za reformo IO S LVZ), V. Klemenčič o zamejcih, B. Majer o kulturi, B. Debenjak in A. Bibič o dveh levicah, G. Stanič o avantgardi ZK, T. Remc o jugoslovanskih študentih in še kaj. Sodelavci Inštituta za sociologijo govorijo o znanosti v Sloveniji, na univerzi pa gostuje Stevan Dedijer s predavanjem o znanstveni politiki v svetu, kjer se "vodijo gverilske borbe za finance" in o jugoslovanskih načrtih za atomsko bombo. B. Klinkon v SP št. 9 piše, kako se študenti otresajo strahospoštovanja pred profesorji in o interdisciplinarnosti:
"Tehniki zahtevajo pogovore o ekonomiji, o sociologiji; filozofi in kemiki diskutirajo z geografi /.../o resnicah naše družbe /.../kako bo univerza naša vse leto, kako bo družba last nas vseh."
V letaku "Ljubljančani!" 29. 5. 1971 povzema AO za zasedbo FF povod za akcijo - kazenski pregon treh kolegov - in vzroke:
"...nezavidljiv položaj našega gospodarstva v razsulu, pasivnost in nedejavnost ZK, stare senilne strukture naše univerze, svoboda govora, tiska in znanosti, ki /.../postaja nevarna itd."12
Nastopajo igralci in literati, na fakulteti deluje uredništvo Tribune, improvizira se knjižnica in čitalnica z "revolucionarno literaturo", deluje Bufe z enkratno DOLINO TOTALKE (tako je bilo natisnjeno besedilo “predavanja” Milana Jesiha, parodija na profesorja Pirjevca), razstava “cveta na Aškerčevi", literatura intime, omenili smo že skupščino "slušateljev in predavateljev" svetovne književnosti, objavlja in recitira se slovenska in tuja poezija, razpravlja o umetniškem ustvarjanju, predvaja se posneta muzika, govori in poje v živo, piše o Pariški komuni in proti Kmečki ohceti, sestavlja manifest, sproti ureja dokumete in jih pošilja v NUK ter lepi plakate. Navajamo izbor iz 59 "registriranih" gesel na plakatih študentov zasedene FF. 13
VSE ZA VSE
SVOBODNA UNIVERZA JE GARANCIJA SVOBODNE IN PROGRESIVNE MISLI
SVOBODNA ZNANOST BO V SVOBODNI DRUŽBI
ZAŽGIMO UNIVERZO, VNEL SE BO (ŠOLSKI) SISTEM
MI GRADIMO NOVO UNIVERZO, NOVA UNIVERZA GRADI NAS!
UJV "POZABLJA" NA AVTONOMIJO UNIVERZE
NE LE TRI DNI, ZAHTEVAMO 365 DNI SVOBODNE UNIVERZE
ODPRIMO VRATA ZAPOROV, NORIŠNIC IN DRUGIH FAKULTET!
ZAPRIMO FAKULTETE (TAKŠNE) ODPRIMO USTA!
FF DELOVNA KOLONIJA
OBIŠČITE UNIVERZO IN SI OGLEJTE NAŠE PIRAMIDE
NEANGAŽIRANI ŠTUDENTI IN PROFESORJI SO OBJEKT MANIPULACIJE
KDOR SI SVOBODE NE VZAME JE NI VREDEN!
TAJATI LED NAŠ ŠELE ZAČNE SE, POMLAD JE DRUGOD ŽE...
ZAHTEVAMO OBVEŠČANJE IZOBRAŽEVANJE OSVEŠČANJE VSEH DELAVCEV
(na steni ob dvigalu od pritličja do 4. etaže FF:)
ALI BARBARSTVO
BO KOMUNIZEM
PRIHODNOSTI
DRUŽBA
Izide (31. 5. 1971) kasneje večkrat objavljen - tudi kritiziran - "Manifest zasedene FF" je nekak povzetek pisanja in razprav med zasedbo, ki pa ni bil sprejet na nobenem "organu" zasedbe. V njem "teoretska skupina" (v njej so sodelovali A. Ule, D. Štrajn, P. Kristan, B. Mihevc in drugi), pojasnjuje povod, taktiko ("razgaljanje") gibanja in strategijo ("gverilski pohod skozi institucije"), ocenjuje politične in gospodarske razmere ter daje splošne usmeritve za prenos kritične znanosti "v tovarne, na polja /.../ na vsa področja družbenega odločanja" in "osvobajanje univerze". Dokument se končuje s poglavjema o reorganizaciji ZK in javnem (ne)obveščanju. Povzemamo in citiramo nekatera stališča glede univerze, študija in izobraževanja:
"Ena naših temeljnih zahtev je eksteritorialnost in avtonomnost univerze, ki v osnovi omogoča svobodo znanosti. Na zasedeni fakulteti smo skušali postaviti temelje nove univerze /.../Preizkusili smo mnoge nove oblike študijskega dela, ki so omogočale večji interes in aktivnost študentov ter spremenjene odnose med predavatelji in študenti, ki niso temeljili na principu avtoritete./.../
Obstoječi proizvodni proces, svet stihije, množične kulture proti enodimenzionalnemu človeku, delavcu, potrošniku brez možnosti vplivanja - v to hočejo "vključiti tudi univerzo, da bi sooblikovala takšen svet z dajanjem znanstvenih rezultatov v službi zasužnjevanja človeka". Študenti so izven neposrednega proizvodnega procesa in lahko ustvarjajo "kritično znanost, ki odkriva nove človeka osvobajajoče načine proizvodnje, sodeluje pri oblikovanju naravnega okolja in razkriva nezdrave človeške odnose, v katere spada predvsem neodgovorna politika." Z osvoboditvijo "človeka od vseh oblik sprevrnjene zavesti" bi se sprostila revolucionarnost in v povezavi študentov z delavci se "oboji vzpostavljamo kot proletariat".
"Svobodna univerza mora dopuščati maksimalen razmah svobodne kritične znanosti. Postati mora žarišče misli /.../, ki bo razbijala lažno racionalnost industrijsko-potrošniške družbe ter oblikovala človeka, ki mu bo bistvena delovna vrednota resnica in ne dobiček /.../kovačnica vsestransko razvitih ustvarjalnih osebnosti, ki se bogate skozi odnos do drugega človeka in narave. /.../Gre za svobodo kritike znanosti, umetnosti, svobodo človeške produkcije, ki je celovito osvobajanje /.../Svobodna univerza je subverzivna-pozitivna provokacija v družbi./.../ V lastnem interesu mora /družba/ trpeti to svobodo, četudi ji kaže njen pravi obraz./.../Svobodna pa je univerza šele takrat, ko znotraj sebe ne dovoljuje nobenih elitističnih in avtoritarnih konceptov, zaprtih struktur, moči in vplivov njej tujih sil, nedemokratičnih postopkov, zaprtosti do uvajanja novosti; ne dovoljuje zlorabljanja in ignoriranja študentov.
Brezploden je vsak projekt reforme univerze, če že v fazi sestavljanja ne angažira študentov in pedagogov, znanstvenih delavcev na univerzi ter vseh družbenih subjektov. Do sedaj so bile vse reforme univerze vsiljene od zunaj in ločene od reforme celotnega izobraževalnega sistema." S samostojno reformo naj bi uveljavili kritično znanost, ki se "lahko le razdaja ne prodaja./.../
"Zahtevamo stalno izobraževanje vseh zaposlenih in enake možnosti za izobraževanje vseh otrok ne glede na regionalni in socialni izvor." 14
Zasedba FF, morda najbolj odmevna akcija ljubljanskih študentov v sedemdesetih letih, se je približala koncu. Član vlade dr. E. Petrič je v republiški skupščini (1.6.1971) na vprašanje dveh "študentskih" poslancev (Vojana Rusa in Toneta Remca) pozitivno ocenil prizadevanja večine študentov in kot probleme univerze navedel: "/.../nerazvita samoupravna praksa, nesodoben koncept vsebine in načina študija, premalo aktivna in odgovorna vloga študentov v znanstveno-pedagoškem procesu /.../ materialni položaj univerze in premajhna prisotnost kritične misli v družbeni praksi". Za reševanje problemov je zaželeno angažiranje študentov in mladine. Obljubil je zakonitost, spoštovanje avtonomije in zahteval od univerze in študentov, da poskrbijo za red. (Po: ŠTUDENTSKO GIBANJE 1968-71, str. 194 -195.)
Zasedba FF se je iztekla z opustitvijo pregona proti A. Franku (1.6.), gladovno stavko in "izglasovano" prisilno hospitalizacijo študenta V. Vuka, ki je pisal o radikalnih akcijah, nastopom dr. E. Petriča na FF (3.6.1871). Z vidika, ki nas tu zanima, je značilen tudi sestanek "predstavnika zasedene FF" (B. Mihevca) v republiški skupščini z dr. A. Kornhauserjevo in M. Poljanškom, ko je beseda tekla o pojmu alienacije in ne o reformi univerze (po spominu, B.M.). Poskus vplivanja študentskih aktivistov na javno mnenje in pridobivanja zaveznikov so bili tudi sestanki 15 s krajani nekaterih krajevnih skupnosti.
Z vidika študentskega odnosa do univerze in študija predstavljajo nadaljevanje "študentske pomladi 1971" aktivnosti na nekaterih oddelkih in fakultetah, usmerjene v kritiko študija in njegovo spremembo, pa tudi prizadevanja nekaterih aktivistov (ne le študentov) in študentske organizacije za vzpostavitev "alternativne univerze", strnjene lokacije univerzitetnih stavb in za "študentskega prorektorja", ki so tekle v letih 1971 in 1972.
"Ob še živih spominih na zasedeno Filozofsko fakulteto" in v vzdušju osipajočega študentskega gibanja (kot pravi uredništvo zbornika ŠTUDENTSKO GIBANJE 1968-72, str. 259) je novi fakultetni odbor študentov FF pripravil 23. 10. 1971 živahen "študentski sejem" s študijskimi in študentskimi potrebščinami, dokumentarnimi filmi in "štosi". V novem glasilu FIFAK (št. 1) je F. Adam "teoretske zasnove in programe v SP" ocenil kot nedodelano "figurativno prikazovanje problemov"."Govorili smo o spremembi študija in reformi univerze ter se jezili na profesorje, toda, bomo zdaj sposobni uresničiti tisto, kar smo zahtevali (uvedba seminarskega študija, teamsko študijsko delo, itd). Na nekaterih oddelkih FF je vse to odvisno samo od pripravljenosti in sposobnosti študentov." Naloge FO FF so po njegovem: svobodne katedre, participacija v organih fakultete in univerze, informiranje, socialno delo in subkultura. FO FF je predlagal (13.10.1071) izvedbo raziskave o družbenem položaju posameznih strok (zaposlovanje diplomantov, potrebe in ustreznost študijskih profilov, načrtovanje študija). Tako raziskavo bi pripravil team strokovnjakov, to bi bila tudi naloga bodočega Centra za razvoj univerze, je pisal študent F. Adam leta 1971.
"Pozitivno sindikalistična" 16 orientacija na - FO FF - je bila v letu 1971 in 1972 precej aktivna. FIFAK je objavljal prispevke in povzetke razprav s profesorji in študenti o reformi študija. P. Zgaga je kasneje v Tribuni ocenil, da se je v njih pokazalo, da se za reformo študija zanima absolutna manjšina študentov, da se mnogi vpisujejo na univerzo zaradi ambicioznih staršev, napredovanja na družbeni lestvici, slabih predhodnih šol, trenutnih kadrovskih potreb in da bi drugačen študij povzročil večji osip, zato si "revolucionarna manjšina nakoplje odpor sicer molčeče večine, katere interes na univerzi je, da na čim lažji način doštudira" 17
Kaj storiti za spreminjanje študija (na FF), je v Tribuni 18 navedel študent V. Zalar 19, ki je precej idej, kot sam pravi, pobral po predavanju prof. V. Schmidta o visokošolski didaktiki, ki ga je imel 17.11.1971 za FO FF. Opozoril je na njegovo knjigo o visokošolski didaktiki (izšla 1972) in iz nje poudaril možnost natisnjenih predavanj in seminarsko delo v malih skupinah, boljše načine preverjanja znanja in ter študentsko ocenjevanje profesorjev. |
| |
|
|
 |
|
