1. - 7. oktober 2012

Visokošolska novela gre v DZ. STA, Delo, 21.9.2012
Vlada je sklenila poslati predlog sprememb zakona o visokem šolstvu v Državni zbor. Novela podaljšuje roke za akreditacijo visokošolskih zavodov, omogoča odgovorni osebi visokošolskega zavoda, da določi število ur osnovne pedagoške obveznosti, nalaga vladi, da imenuje 11 članov sveta agencije za kakovost NAKVIS (v njem ne bodo smeli biti vodilni z visokošolskih institucij) in ureja vstop tujih visokošolskih ustanov.
Na nujni seji odbora DZ za visoko šolstvo, ki jo je zahtevala opozicija, le-ta ni uspela s svojimi predlogi. Predstavniki visokega šolstva si sicer javno pozvali na umik novele, skupina študentov pa je v DZ prinesla peticijo z 2000 podpisi.

Začeli pogajanja o reformah. Ma. B., Delo, 20.9.2012
Socialni partnerji (vlada, delodajalci, sindikati) so začeli pogajanja o reformah pokojnin, dan kasneje pa tudi o reformi trga dela.
A. Bizjak, minister za delo pravi, da je cilj doseči stabilno pokojninsko blagajno. L. Bohm pogajalka ZSSS meni, da vladni predlog pokojninske reforme upošteva nekatere sindikalne zahteve, je bolj pragmatičen, a vlada bo vztrajala na podaljšanju pokojninske dobe in upokojitvene starosti.

O reformah tudi z mladimi. Ma. B., Delo, 19.9.2012
Minister za delo A. Vizjak je študentskim in dijaškim organizacijam predstavil predlog reform in jim obljubil, da jih bodo pri njihovem uvajanju upoštevali. Ocenjuje, da si mladi želijo redne zaposlitve in varovalke pri negotovih oblikah dela.
Malo dela vlada tokrat predlaga le za brezposelne in upokojence, zato mladi tokrat ne nasprotujejo reformi trga dela.
Mladi si obetajo predvsem lažji prehod iz izobraževanja v trg dela, pravi K.I. Šaker (Mladinski svet Slovenije).

Odprto pismo predsedniku vlade RS Janezu Janši. Pošta, Dnevnik, 27.9.2012
Predsedniki sindikalnih central v odprtem pismu ostro nasprotujejo napovedim vlade o odpuščanju delavcev v javnem sektorju. To ne bi prispevalo k izhodu iz krize in bi obremenilo proračun z dodatnimi stroški. Morebitno ponovno znižanje plač zaposlenim v javnem sektorju ter odpuščanje »bosta nedvomno vplivala na kakovost javnih storitev ter še bolj znižala njihovo kupno moč, kar ne bo prispevalo k oživitvi gospodarske rasti«, s poslabšanjem »socialnega položaja zaposlenih v javnem sektorju in njihovih družin« bo dodatno obremenila proračun. Odpuščanje, znižanje pravic zaposlenih v javnem sektorju bosta »močno ogrozila socialni dialog, ki trenutno poteka o pomembnih reformah, zato pozivamo vlado, da odtopi od takšnih namer!«, pišejo D. Semolič (ZSSS), D. Lombar (KNSS Neodvisnost), P. Majcen (KS 90), B. Štrukelj (KSJS), J. Posedi (KSS Pergam) in D. Ščernjavič (vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja).

Vizjak miri, sindikati že govorijo o stavki. Javni sektor pred odpuščanjem. M.B., Delo, 27.9.2012
Po burnem odzivu 30 reprezentativnih sindikatov na vladne namige na odpuščanje pravi minister za delo A. Vizjak, da bo »v okviru racionalizacij v javnem sektorju« gotovo kakšno delovno mesto odveč. Potrebujemo te storitve, vendar racionalne, pravi. Kljub grožnjam je minister s sindikati in delodajalci nadaljeval pogajanja o pokojninski reformi in reformi trga dela. Pogajajo se dvakrat na teden. B. Štrukelj (KSJS) pravi, da odziv ministra kaže, da so z opozorilom zadeli na pravo mesto. Za zaščito delovnih mest bodo sindikati uporabili tudi referendum o reformah, pravi.
Opomba B.M.: Na prvi strani časnika je fotografija z množičnih demonstracij v Ljubljani 17.11.2007, z gesli: ZA SOCIALNO SLOVENIJO, ZAHTEVAMO VIŠJE PLAČE, SPOŠTUJTE NAŠE DELO, DELAM KOT ZAMURC, PLAČA JE ZA EN …, ČE JE MOJA DOLŽNOST DELATI, JE MOJA PRAVICA ŽIVETI, (slika J.J.), NASLEDNJI KORAK ZAUSTAVIMO DRŽAVO…

Zaradi znižanja letos manjši primanjkljaj. V.B.P., Delo, 29.9.2012
V letu 2012 se bo primanjkljaj države znižal za 1,5 milijarde evrov oz. za 4,2%, napoveduje ministrstvo za finance. K temu so pripomogli varčevalni ukrepi prejšnje in zdajšnje vlade za omejevanje plač javnih uslužbencev in funkcionarjev, socialnih transferjev, pokojnin in regresov.

2012, 2013 – še dve izgubljeni leti. Jesenska napoved Umarja. Šušteršič z misijo IMF o ukrepih. M.J., Delo, 24, 9. 2011
Urad za makroekonomske analize za leto 2012 napoveduje znižanje BDP za 2%, za 2013 pa 1,4%. Število brezposelnih bo v drugo leto naraslo na 120.000, plače bodo realno padle v javnem in zasebnem sektorju, kupna moč bo manjša. Strukturne reforme naj bi obrnile skrb zbujajočo krivuljo, pravi Boštjan Vasle, direktor Umarja.
Finančni minister se je pogovarjal s predstavniki IMF o »javnofinančni konsolidaciji s poračuni za 2013 in 2014; načrtih za stabilizacijo bančnega in finančnega sektorja«, državnem holdingu in upravljanju podjetij v javni lasti, »pokojninski reformi in reformi trga dela.«

Vladajoča koalicija nezakonito razrešila člane nadzornega sveta RTV.
Jop, Dnevnik, 27.9.2012
Državni zbor je z 44 glasovi koalicijskih poslancev razrešil 5 članov nadzornega odbora RTV Slovenija. To je predlagal odbor za kulturo DZ, ker naj bi s poročilom o svojem delu zavajali poslance. Pred sprejemom je zakonodajno-pravna služba DZ podala mnenje, da je taka razrešitev v nasprotju z zakonom o RTV in Ustavo RS.

Študenti sami spisali zakon o štipendiranju. T.K., Delo, 29.9.1012
Študentska organizacija (ŠOS) je pripravila predlog zakona, po katerem bi bilo 15.000 upravičencev za štipendije. Cenzus za državne štipendije bi zvišali na 46%, uvedli bi dodatek za izjemne dosežke na družbenem področju in uvedli štipendije za deficitarne poklice. Za to bi potrebovali 117 milijonov evrov, kar je približno toliko kot je zdaj namenjeno za dodatne koncesijske dajatve in nedodeljene štipendije. ŠOS namerava zbrati 5000 podpisov, da bi predlog vložil v parlament.

Darovec spet direktor ZRS. B.Š., Delo, 27.9.2012
Delovno sodišče je z odredbo zadržalo izvršitev izredne odpovedi zaposlitve, s katero je Dragan Marušič, rektor UP prekinil pogodbo o zaposlitvi Darka Darovca, direktorja, profesorja in znanstvenega svetnika ZRS UP. Odredba velja do končanja sodnega postopka.

Na univerzi padajo domine. Odstop na Univerzi na Primorskem.
B.Š., Delo, 27.9.2012
Zaradi zamujanja z ustanavljanjem Fakultete za ergonomske in kineziološke študije Feniks UP je odstopil Rado Pišot, v.d. direktorja fakultete. Elaborat za ustanovitev fakultete so oddali ministrstvu v 2010, lani je NAKVIS dala akreditacijo fakulteti, ki bi imela programe aplikativne kineziologije, ergonomije in kinezioterapije. Zdaj imajo na programu aplikativne kineziologije na vseh treh stopnjah FAMNIT UP 200 študentov. Pomanjkanje denarja je samo izgovor, saj je študentov in raziskav dovolj, pravi R. Pišot, ki se ni uspel pogovoriti z rektorjem. Senat UL zdaj napoveduje hitro rešitev.

Ogorčeni, ker je Samo Fakin Lagal. MF, UKC in ZZZS. M.Z., Delo, 18.9.2012
Direktor zdravstvene blagajne S. Fakin je izjavil, da je MF povišala cene (za 20%) , kar je prispevalo k izgubi UKC Ljubljana. Dušan Šuput, dekan MF UL pravi, da je navedba netočna, saj je bilo zadnje povišanje cen laboratorijskih storitev v letu 2003. ZZZS je sporočil, da je direktor upošteval zapisnik, v katerem piše, da UKC za storitve MF letno porabi 15 milijonov, v zadnjem letu za 25% več pri enakem številu pacientov. S. Fakin pa pravi: »Iz pogovorov po hodnikih sem dobil vtis, da so se cene povišale«. Naročil je podatke za zadnjih 5 let in se bo opravičil,, če nima prav.

GZS nagradila inovatorje leta. B.P. Delo, 27.9.2012
Gospodarska zbornica je na Brdu podelila diplome in priznanja za najboljše inovacije. Med njimi so Gene Planet, Gorenje, Lek, <Krka, Kovinoplastika Lož, Eti in CBS Inštitut v sodelovanju s Trimo. V nacionalni izbor se jih je uvrstilo 45, največ s področij informatike in telekomunikacij, zdravstva in medicine. Veliko jih je bilo razvitih v sodelovanju različnih podjetij, univerz in institucij, kar je vidno v večji kompleksnosti in kakovosti inovacij.
V nagovoru je Danilo Turk, predsednik RS spomnil, da inovacije niso samo tehnološke, ampak je treba težiti k celostno inovativni družbi. »O inovativnosti je treba razmišljati tudi pri poslovnih modelih, družbeni organiziranosti, politiki in pri krepitvi zakonodajnih okvirov« za razvoj.

Tudi Francozi so se odločili za Izbiro. M.P., Delo, 19.9.2012
Pri pariški založbi je izšla zbirka esejev naše filozofinje Renate Salecl. Knjiga Choise. La Tyranie de choix - v slovenščini je izšla pod naslovom Tiranija izbire – je izšla v nakladi 6000 izvodov. Akademske knjige se sicer v Franciji slabo prodajajo.

Ustavno sodišče delno ugodilo Čebašek-Travnikovi. As, Dnevnik, 28.9.2012
Varuhinja človekovih pravic je na pobudo ogorčenih upokojencev, sindikatov in društev zahtevala oceno ustavnosti 143. člena ZUJF, ki je znižal pokojnine 26.000 upokojencev, ki so vsaj del pokojnine prejemali iz proračuna.
Ustavno sodišče je zavrnilo predlog, da se izvrševanje tega člena zadrži, saj to ne bi povzročilo nepopravljivih posledic. Pač pa je ugodilo zahtevi, da zadevo obravnava absolutno prednostno.

Starejši še težje do upokojitve. I.D., Dnevnik, 25.9.2012
Sindikati vladi predlagajo, da bi se lahko tisti, ki so tik pred upokojitvijo in kot brezposelni prejemajo denarno nadomestilo (takih je 1116), upokojili po dosedanji zakonodaji. Menijo, da bi tako omejili sedanji »nori stampedo v pokoj«.
ZSSS meni, da bi morali najti rešitev za tiste, ki so začeli delati pred 18 letom in za tiste, ki so študirali.

Najbolj bodo izpostavljene izobražene ženske. Pokojninska reforma.
B.H., Delo, 29.9.2012
Predlog pokojninske reforme predvideva upoštevanje števila otrok (bonuse za otroke) le ženskam, ki so začele delati zelo mlade. Tiste, ki so študirale bodo na slabšem, opozarja Tomaž Merše (Družinska pobuda). Tudi bonusa za vojaščino ne bodo mogli izkoristiti tisti, ki so študirali, meni Andreja Černak Meglič, poslanka SD. Zakon je krivičen do tistih, ki imajo več otrok in tistih, ki so se izobraževali, pravi.

24. - 30. september

Visoko šolstvo brani kakovost. J.K.-S., Delo, 13.9.2012
Visokošolski sindikati, študentska organizacija (ŠOS) ter rektorja UL in UM so vlado in državni bor pozvali k umiku novele zakona o visokem šolstvu in k začetku razprave o prihodnosti visokega šolstva. Uporabili bodo »vsa razpoložljiva demokratična sredstva«. UL in UM sta napovedali ustavni spor proti »enostransko sprejeti« uredbi o financiranju visokega šolstva.
Ministrstvo (MIZKŠ) pravi, da bodo upoštevali nekatere pripombe, predvsem glede sestave sveta agencije NAKVIS.
Glej poziv http://www.sindikat-vss.si/Aktualnenovice/tabid/76/ArticleID/22/CBModuleId/399/Default.aspx
in peticijo skupine študentov na http://www.petitions24.com/peticija_proti_noveli_zakona_o_visokem_solstvu.

Sporno združevanje izobraževalnih zavodov. J.K.-S., Delo, 12.9.2012
V izhodišču za pripravo rebalansa proračuna za 2012 je bilo predvideno tudi združevanje Zavoda RS za šolstvo, pedagoškega inštituta (PI), Andragoškega centra Slovenije ter Centra RS za poklicno izobraževanje. Predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) ugotavlja, da za tak predlog ni analize upravičenosti, podpira zaposlene, ki želijo ohraniti samostojnost zavodov in ocenjuje, da bi združevanje samo olajšalo odpuščanje.
Na PI pravijo, da doslej o tem niso dobili nobenega dokumenta. Le interni dokument (ministrstva ?, op. B.M.) iz 2006 predvideva združitev omenjenih zavodov v Inštitut za razvoj vzgoje in izobraževanja. »Združeni« PI bi težko ohranil mednarodni ugled, menijo.

Vse več prijav pravic intelektualne lastnine. B. Pavlin, Delo, 12.9.2012
V Sloveniji se povečuje število prijav patentov (v 2009 jih je bilo 399, lani 481) in modelov (od 63 na 118), po podatkih Urada za intelektualno lastnino. Urad ima programe izobraževanj za posameznike in organizacije o intelektualni lastnini.
V nedavni analizi slovenskega inovativnega okolja (OECD) je zapisana, da se je povečalo število naših prijav na Evropski patentni urad – od 2001 do 2010 za štirikrat. Glede tega smo na polovici povprečja EU. Podeljenih evropskih patentov pa je le za dvakrat več in dosega tretjino povprečja EU. Razpisi za nepovratna sredstva praviloma nagrajujejo patentne prijave, ne podeljenih patentov in tržnih rezultatov.

Svetovna inženirska stroka v Ljubljani. Delo, 17.9.2012
V Ljubljani poteka forum Svetovne zveze inženirskih organizacij (WFEO), ki zastopa 15 milijonov inženirjev. Tema je trajnostna gradnja za ljudi. Cilj je povezati stroko, gospodarstvo in politiko za ponovni zagon gradbenega sektorja, ki ga bosta v prihodnjem desetletju poganjala pomanjkanje energije in okoljska osveščenost.

Slovenec odkril gen za debelost. G.P., Delo, 14.9. 2012
V reviji Cell Metabolizem je Simon Horvat (Kemijski inštitut Lj.) s skupino z MIT objavil članek z dokazi o povezavi med genom deptor in debelostjo. Ta gen je S. Horvat odkril že leta 2003.

Lačni ob polni mizi. J.K.-S., Delo, 13.9.2012
Med 563 štipendisti Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) tudi letos ne bo nobenega slovenskega raziskovalca. Edina dosedanja naša štipendistka je Nedeljka Žagar (UL). Potrebno bo več storiti za podporo tistim, ki se želijo prijaviti za te štipendije, meni komentatorka.

Urne postavke niso šle navzdol. Študentsko delo. M.K., Žurnal24, 8.9.2012
Ponudba študentske dela je bila čez poletje manjša za skoraj polovico. Ponudba sicer pada že od začetka recesije (2008?, op. B.M.) Vnovični padec so na e-študentskem servisu zaznali tudi z uveljavitvijo varčevalnega zakona ZUJF, predvsem v javni upravi in podjetjih, ki so vezana na proračun. Urne postavke niso manjše, večina delodajalcev povišanja koncesijske dajatve (s 14% na 23%) ni prevalilo na študente.
V prihodnje pričakujejo upad »študentskih delavcev« tudi zaradi zmanjševanja vpisanih in »bolonjskega študija, ki zahteva navzočnost pri obveznostih«. Kjer veliko poslujejo z gotovino pričakujejo več plačevanja študentov na roko.

Veliko mladih še vedno brez dela. S.L., Dnevnik, 15.9.2012
V Sloveniji je zaposlenost mladih med 15 in 24 leti 17%, nižja kot povprečje EU, pri tistih med 25 in 29 let pa 15%, več kot povprečje EU.

Tudi Božo Predalič našel zaposlitev za svojega sina. B.P., Dnevnik, 21.9.2012
Janševa vlada je ob nastopu mandata obljubila depolitizacijo kadrovanja in v koalicijski pogodbi zapisala, da bodo pri tem upoštevali strokovne kompetence.
Zdaj nepotizmu in klientelizmu v največji vladni stranki ni videti konca.
Sin generalnega sekretarja vlade se je zaposlil kot strokovni sodelavec poslanske skupine SDS (ta ima 23 strokovnih sodelavcev, med njimi sta Dragutin Mate in Aleksander Lavriha). Hči predsednika vlade, sin vodja poslanske skupine SDS in sin njenega člana J. Zagožna so dobili zaposlitev v državnem podjetju Plinovodi. Hčer evroposlanke Z. Mazej Kukovič je premier zaposlil v svojem kabinetu, ki mu je uslugo vrnila z zaposlitvijo partnerice njegovega sina.

Več samomorov tudi zaradi krize. A.Š., Žurnal24, 8.9.2012
Lani je bilo v Sloveniji 437 samomorov, 21 več kot v 2010. V zadnjih desetih letih se je sicer število zmanjšalo za 30%, ugotavljajo na Inštitutu za varovanje zdravja. Vedno več klicalcev na telefonu Klic v duševni stiski (01/520 99 00) pripoveduje o finančni stiski in socialno-ekonomskih težavah, npr. ob znižanju socialnih podpor, ugotavljajo na Centru za mentalno zdravje v Ljubljani. Pričakujemo lahko več samomorov med otroci in mladimi, pravijo na ZPM Ljubljana-Moste.

Po petih letih umaknil tožbo. R.G., Delo, 12.9.2012
Leta 2007 je Mitja Kotnik, takrat šef kabineta rektorja UM za (propadli) časnik Direkt dejal, da Drago Žura (tedanji in sedanji direktor ŠOUMa, mariborske študentske organizacije) z lažmi o okoriščanju M. Kotnika preusmerja pozornost z lastnih umazanij, v času volitev v ŠOUM. D. Žura ga je tožil. Na okrožnem sodišču sta se zdaj poravnala. Odkar je vodenje UM prevzel Danijel Rebolj ni več napetih odnosov s ŠOUM, dodaja časnik.

Na Fakulteti za humanistične študije izpeljali (nelegitimne) volitve dekana.
T.T., Dnevnik, 20.9.2012
Akademski zbor FHŠ UP je glasoval o kandidatih za dekana, ki so bili evidentirani v postopku volitev, ki jih je nezakoniti prekinil, tudi po mnenju upravnega sodišča v.d. dekana G. Drevenšek. Irena Lazar je dobila 22 glasov, Lenart Škof 20.
Akademski zbor FHŠ je izrazil podporo svojemu predsedniku Alešu Erjavcu, ki mu v. dekana bržkone ne bo podpisal pogodbe in bo ostal brez službe. Dogajanje na fakulteti je napeto, govorijo o pritiskih na profesorje, ki pa jih G. Drevenšek zavrača.

Rektor Marušič z disciplinsko nad Drevenška. T.T., Dnevnik, 21.9.2012
Ker ni sklical senata FHŠ UP kljub predlogu tretjine članov je rektor UP uvedel disciplinski postopek proti Gorazdu Drevenški, ki ga je sam postavil za v.d. dekana FHŠ: G. Drevenšek se temu čudi, saj je imel doslej rektorjevo podporo, za sklic senata pa je dobil le en uradni poziv; na dnevnem redu je bilo glasovanje o nezaupnici njemu, o čemer pa senat ne more glasovati, pravi. Ni pa dobil pobude za sejo o nadaljevanju postopka volitve dekana.
Rektor UP Dragan Marušič sicer še vedno vztraja, da sklepi akademskega zbora FHŠ, ki je izglasoval dva kandidata za dekana, nimajo pravne podlage.

17. - 23. september

Sindikati so v petih letih izgubili kar tretjino članstva. I.D., Dnevnik, 14.9.2012
Inštitut za družbene vede FDV UL ugotavlja, da je od leta 2003 do 2008 delež članov sindikatov med zaposlenimi padel s 43,7% na 26,6% (na 280.000 članov). To so bila leta vstopa v EU in gospodarske konjukture. Najbolj je padlo članstvo industrijskih delavcev, sindikaliziranost rastočega javnega sektorja pa celo narašča. Največ članov ima »Semoličeva« konfederacija ZSSS (155.000), nato »Štrukljeva« Konfederacija sindikatov javnega sektorja KSJS (73.000, od tega SVIZ 39.000). Nekoliko manj pada članstvo v sindikatih v Zahodni Evropi, najmanj v Skandinaviji in precej bolj v Vzhodni Evropi.

Od kod denar za plače javnih uslužbencev ob koncu leta. I.D., Dnevnik, 14.9.2012
Po podatkih vlade se je v prvi polovici leta v proračun nateklo 3,784 milijarde evrov, t.j. 47% od načrtovanega z rebalansom. Odhodkov vlade je bilo za 51%, pri čemer je bilo za plače porabljenih 54% predvidenega denarja. Aleš Živkovič (finančno ministrstvo) zatrjuje, da denar za plače bo. Računajo na učinek varčevalnih ukrepov (ZUJF). Vlada priznava, da so stroški zaradi selitev ministrstev višji od načrtovanih. Investicij pa je manj, ker niso pripravljeni vsi projekti.

10. - 16. september

Tesno, še tesneje… M. Zupan, Šolski razgledi, 8.9.2012
Prerez novic v vzgoji in izobraževanju po splošni stavki javnega sektorja (18.4.2012)  in protestih več kot 100.000 ljudi zaradi zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF, sprejet 11.5.). Iz ZUJF je bilo sicer izvzeto povečanje obremenitev učiteljev, a se to spet napoveduje v pogajanjih za  socialni sporazum 2012-2016. (Za visokošolske pa v noveli zakona ZVŠ, op. B.M.)
Avgusta je predsednik vlade Janez Janša dejal da bo treba še poseči v plače (finančni minister je to zanikal) in da je v  javnem sektorju 15% zaposlenih preveč.
V varčevalni zgodbi jo je najslabše odneslo visoko šolstvo, ob tem, da bi moralo zaradi bolonjske prenove dobiti več. Aktualno so postale šolnine, ki pa jih univerze brez spremembe zakona  ne morejo vpeljati. (Za redni študij seveda, op. B.M.)

 »Finančno luknjo pa  bodo gotovo vsaj malo zapolnile z zaračunavanjem različnih storitev. Mnogi programi bodo v novem študijskem letu okrnjeni ali opuščeni.«
Na težave opozarjajo na FNM UM, ki že od nastanka 2006 ni ustrezno financirana. (Financiranje bodo v posebnem zakonu uredili v 2013, pravi minister Ž. Turk). Rektorska konferenca je v izjavi (10.5.2012 www.rkrs.si ) opozorila, da univerze zaradi tako drastičnega krčenja denarja v tem letu ne bodo mogle izpolniti zakonskih in pogodbenih obveznosti in ne morejo prevzeti odgovornosti za posledice. Slišati je opozorila, da ponekod ne bodo mogli izplačevati plač.
Izjavo proti uničenju javnega šolstva so 11.7.2012 podpisali trije sindikati (tudi Sviz) in več združenj in društev. Opozarjajo na nedomišljene spremembe, ki nastajajo brez sodelovanja s strokovnjaki, pozivajo na večja vlaganja v izobraževanje, znanost in kulturo ter pozivajo vlado, naj ne spreminja normativov in ne odvzema denarja vrtcem, šolam in visokemu šolstvu.
Ob očitkih, da vlada zanemarja razvoj, je ministrstvo junija imenovalo delovno skupino za  modernizacijo vzgoje in  izobraževanja. Vodi jo Jurij Šink z ministrstva, namestnik je K. Musek Lešnik, tajnica je A. Barle Lakota, člani/ce pa: M. Štraus, B. Zmazek, M. Tušak, J. Bečaj, B. Marentič Požarnik, M. Kavkler, J. Mrvar, A. Šepetavec, M. Gomboc, A. meden, M. Petelin, S. Kodba, L. Postružin, D. Trček  B. Vrhovnik, J. Ferjan, A. Flogie, D. Piciga in J. Dekleva.
Poleg združevanja srednjih šol se napoveduje ustanovitev velikega inštituta, v katerega bi se združili: Pedagoški inštitut, Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno  izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Šola za ravnatelje, Zavod za šport, Muzej športa in Slovenski šolski muzej.

Kaj je novega na eŠR. http://www.solski-razgledi.com/e-sr.asp# 
Šolski razgledi, 7.9.2012
Izbor prispevkov  uredništva in bralcev:
Napoveduje so burna jesen. (Bojan Macuh). Za otroke, ki sedejo v šolske klopi, to ne sme biti opazno. (Kaj pa za študente? Op. B.M.)
Koliko je pameti na ministrstvu? (Sandi Modrijan). Sviz: Minister rešitve za fakultete pričakuje od najpametnejših.
Javni protest sindikalne strani. (šr). O spremembah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov.
Znižan regres. (sm) Sviz je sprožil postopke za izplačilo razlike do polne višine letnega regresa.
Na Obali ni počitnic (dš). 50 študentov in predavateljev v dveh tednih drži prijetna zadeva – mednarodna  poletna šola menedžmenta.
Protestna izjava Filozofske fakultete UL. (Senat in Upravni odbor FF). Proti uničevanju in razvrednotenju visokega šolstva.
Drag, a najbolj koristen študij. (S. Jesenovec). Več kot 200 dijakov 3.letnika Gimnazije Kranj spoznavalo prednosti  zaposlitve v tehnoloških poklicih.
Za mlade službe. (šr) Zaskrbljujoče stanje brezposelnosti mladih ni moč opravičevati zgolj s slabim stanjem v državi ali s splošno recesijo. Ukrepati je treba nujno takoj!
Za raziskovanje dramatike. (kdg) Ustanova Tarasa Kermaunerja je podelila štipendijo.

Javni poziv rektorjev in predstavnikov visokošolske skupnosti Vladi RS in Državnemu zboru RS.  12.9.2012 
Dokument - priponka.pdf
Podpisniki (UL, UM, ŠOS, sindikati: VIR, Visokošolski sindikat Slovenije, NSDLU, SVIZ) zahtevajo takojšen umik novele Zakona o visokem šolstvu iz obravnave in takojšnji začetek  javne razprave o prihodnosti visokega šolstva. Nesprejemljivo je, da je vlada za javno razpravo o noveli zakona predvidela le dva dneva. Problem nezadostnega financiranja je skrajno tvegano reševati z neomejenim zviševanjem normativa delovnih obveznosti in odpuščanjem, saj bi povečana pedagoška obremenitev preostalih delavcev negativno vplivala na kakovost in obseg raziskovanja ter posledično na zmanjšanje kakovosti študija. Podpisniki zavračamo politični nadzor nad NAKVIS, ki bi jo imenovala vlada, kar predstavlja odmik od evropskih smernic na področju zagotavljanja kakovosti.
UL in UM bosta v kratkem sprožili spor zoper Uredbo o javnem financiranju visokega šolstva, ki jo je enostransko sprejelo MIZKŠ. Podpisniki pozivajo Državni zbor, da v primeru, če vlada ne bo upoštevala zahteve o umiku zakona, prevzame odgovornost ter zaustavi stihijske in politično motivirane posege v visokošolski prostor. Če se ne bo zgodilo niti to,  bomo uporabili vsa razpoložljiva demokratična sredstva, da bomo zaustavili proces, ki vodi v nazadovanje visokega šolstva.

Visoko šolstvo si želi razpravo o svoji prihodnosti. J. K. S., Delo,  13.09.2012.
Univerzi  (UL, UM) in sindikati so v skupni izjavi pozvali vlado k umiku novele visokošolskega zakona, saj ni dovolj časa za razpravo.  Zaradi uredbe o financiranju sta univerzi napovedali ustavni spor. Že februarja letos je potekel rok za ustrezno ureditev financiranja državnih univerz. Predlog novele visokošolskega zakona, ki bo po mnenju podpisnikov povzročila »občuten upad kakovosti visokošolskega izobraževanja«. Poleg uvedbe političnega nadzora v nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) na univerze uvaja »nevarno možnost«, da bi te problem nezadostnega financiranja reševale »z odpuščanjem in neomejenim zviševanjem normativa delovnih obveznosti preostalim delavcem« Opozarjajo tudi na odpirajo slovenskega prostora tujim visokošolskim institucijam.
Državni zbor  so pozvali, da »prevzame svoj del odgovornosti za prihodnost visokega šolstva« in pravočasno »zaustavi stihijske in politično motivirane posege v visokošolski prostor, ki bodo že na kratek rok imeli izjemno negativne učinke«. Napovedujejo, da bodo, če poziv ne bo imel ustreznega učinka, uporabili vsa razpoložljiva demokratična sredstva, da se bodo v boju za kakovostno visoko šolstvo oprli na široko javnost ter o »poseganju MIZKŠ v visokošolski prostor seznanili svoje krovne organizacije na evropski ravni«.
Glede novele je ministrstvo MIZKŠ (časniku) sporočilo, da je ministrstvo »pri oblikovanju besedila novele, upoštevalo nekatere pripombe, ki so bile posredovane po koncu zares kratke javne razprave«. Še zlasti je prisluhnilo pripombam o sestavi sveta Nakvis, tako da se bo vzpostavilo »ravnotežje med sedanjim stanjem, ko univerze same imenujejo svoje nadzornike in prvotnim predlogom, ki je te pristojnosti poverjal vladi«. Ugodili so želji, da bi bil Nakvis pristojen tudi za višje šole. Ministrstvo je izrazilo je pripravljenost, da v postopku v državnem zboru »preuči morebitne spremembe predlogov v zvezi z internacionalizacijo visokošolskega študija in besedilo dopolni oziroma spremeni«.
Glede neustavnosti uredbe pa so napisali, da je ministrstvo »že napovedalo ustrezno spremembo zakonodaje o visokem šolstvu, ki je v pripravi in bo dana v javno razpravo po rednem postopku takoj, ko bo pripravljena«.

Drugi krog visokošolskih prijav. J.K.-S. , Delo, 10.9.2012
V drugem prijavnem roku je za visokošolski študij  na 11.301 mest prispelo  7.184 prijav. (Podatki so na www.vpis.uni-lj.si .)  Največji presežek je na nekaterih programih, kjer je bil vpis omejen (zdravstvena neka, športno treniranje, biologija, specialna pedagogika).  Programov z omejitvijo je v drugem roku več kot sto. O izbiri bodo prijavljeni obveščeni do 25. septembra.  Za tretji prijavni rok (1. do 5. oktobra) bodo visokošolski zavodi sami določali, koliko mest bodo še razpisali.
(Glej http://www.vpis.uni-lj.si/vpis/razpis/razpis_2012_javni.pdf )

Za raziskovalno prihodnost še skrbimo, a manj. Trideset let programa Mladi raziskovalci. J.K.-S., Delo, 6.9.2012
Izbranim podiplomskim študentom je v programu agencije ARRS zagotovljena zaposlitev v času študija in kritje stroškov študija ter raziskovalnega  usposabljanja. Lani jih je program končalo okoli 200, letos jih bo nekaj več, pravi Marko Perdih (ARRS). Pridružili se jim bodo prvi  bolonjski doktorandi (študentje 3. stopnje, op. B.M.). Financiranje se nekoliko zmanjšuje (v 2010 31,7 milijonov evrov, letos 29,4 milijona), prav tako število mentorjev (od 251 na 160).  Vedno več mladih raziskovalcev gre po doktoratu še kako leto na podoktorski študij v tujino, večjega bega možganov pa še ni.

Popolnoma nepotrebna združitev študentskih domov. A.H., Dnevnik, 10.9.2012
Vlada je združila dva javna zavoda: Študentske domove v Ljubljani in Dom podiplomcev. Ker je dosedanjim vodilnim potekel mandat bodo kmalu imenovali novo vodstvo. V novi sestavi sveta zavoda ni več predstavnikov mesta in univerze.
Na UL in ŠOUL menijo, da gre za »podrejanje še ene avtonomne sfere politiki, kar lahko vodi tudi v privatizacijo«. Namesto reorganizacije bi lahko Dom podiplomcev preprosto priključili ŠD v Ljubljani.

Pomoč diplomantom Univerze v Ljubljani. S.L., Dnevnik, 6.9.2012
Karierni center UL pripravlja ciklus srečanj fokusne skupine diplomantov družboslovja, humanistike, naravoslovja in tehnike. Vodili jih bodo skozi postopek iskanja zaposlitve. Glej: www.uni-lj.si/karierni_centri_ul/o_projektu.aspx

Avgusta se je število brezposelnih  zmanjšalo. E.R., Delo, 6.9. 2012
Konec avgusta je bilo za zavodu za zaposlovanje registriralo 106.071 brezposelnih, 0,9% manj kot avgusta lani. Od lani je več starih med 25 in 39 let in z terciarno izobrazbo. Večina prostih delovnih mest je za določen čas.  Povečalo se je povpraševanje delodajalcev, celo v gradbeništvu. V javni upravi se je število prostih delovnih mest zmanjšalo za 43%.

Lepo je v naši domovini… T. Zajelšnik, Dnevnik, 12.9.2012
Na fotografiji T.Z., posneti na Kongresnem trgu v Ljubljani 10.9.2012, je skupina nasmejanih mladincev. Krepak fant preskakuje koš za odpadke. V ozadju Univerza.

Znova je čas za kanček brigadirskega duha. N.B.O., Dnevnik, 10.9.2012
V Novi Gorici so se ob 65. obletnici dveh mladinskih delovnih akcij srečali nekdanji brigadirji. Poleg tega mesta so gradili tudi pristanišče v Kopru, progo Šamac- Sarajevo, (jugoslovansko) Cesto bratstva in enotnosti, vodovod v Suhi krajini idr.
(Študenti UL so sodelovali v mnogih delovnih akcijah, tudi pri gradnji Študentskega naselja pod Rožnikom v Ljubljani. Glej: Ljubljanska univerza in njeni študenti 1945 – 1960, Fotografski zbornik, III.del, Ljubljana 2007 , AMSUL, UL, 2007. op. B.M.)

3. - 9. september

»Vlada se sploh ne trudi več utemeljevati ustavnosti svojega početja«. A.H., Dnevnik, 5.9.2012
Ustavna pravnika Andraž Teršek in Ciril Ribičič pravita, da vlada ne bi smela urejati financiranja visokega šolstva s svojo uredbo. Ustavno sodišče je lani presodilo, da mora to urediti v posebnem zakonu. Univerze in študentska organizacija so uredbo zavrnile, tako zaradi neustavnosti, kot zaradi načina njenega sprejemanja.
Ciril Ribičič tudi meni, da so v nasprotju z ustavo nedavno sprejeta zakonska določila o prisilnem upokojevanju profesorjev in diskriminatorno obravnavanje nekaterih skupin upokojencev.

Minister Turk: Sindikati rožljajo s stavko, ko dialog še poteka. R.I., Dnevnik, 5.9.2012
Minister Žiga Turk je na tiskovni konferenci dejal, da »nekateri brusijo nože« ko dialog (s sindikati) še poteka, npr. o šolskih normativih. Prizadel ga je očitek, da predlog novele visokošolskega zakona (Glej E-demokracija ZViS-0392012 (doc, 431 KB), 03.09.2012) podcenjevalni odnos do visokega šolstva. Razlog za naglico je želja, da ne bi prišlo do zapletov glede veljavnosti diplom. Ministrstvo je odgovorno za to, da financira le akreditirane ustanove, je poudaril. S predlagano spremembo sveta NAKVIS so se odzvali zaradi slabe reputacije te agencije in počasnosti. Spremembe pri transnacionalnem izobraževanju je zahtevala evropska komisija. Pedagoške obveznosti učiteljev bodo vodstva univerz lahko povečala, če bo imel nekdo premalo raziskovalnega dela, ali zmanjšala, če ga bo imel preveč. Sredstev za to pa univerza ne bo dobila ne več ne manj.
Branimir Štrukelj (Sviz) je na ločeni tiskovni konferenci poudaril, da ne bodo dopustili razgrajevanja socialne države, zato se bodo povezali z delavci v zasebnem sektorju. Glede normativov in nadaljnjega zniževanja plač ne bodo popuščali. Kot »cinizem« je označil dvodnevni rok za spremembe Zakona o visokem šolstvu. Univerzitetni učitelj bi po novem lahko delal tudi petkrat več kot doslej. Napovedal je jesensko porušenje socialnega miru na univerzah.
Marko Marinčič (Visokošolski sindikat Slovenije, Pergam) je napovedal klasični sindikalni boj (stavka?, op. B.M.), če ne bo podaljšan rok za razpravo o zakonu in če ne bo prišlo do dogovora. Vprašal je, s čim se tako mudi, »razen z odpuščanjem na javnih univerzah in ustanavljanjem zasebnih univerz«. Predlaga popravek proračuna, s katerim bi omogočili izplačilo plač, v prihodnjem letu pa začetek odprave anomalij v položaju visokošolskih delavcev v primerjavi z drugimi skupinami v javnem sektorju.

Šef OECD: Pomoči (še) ne potrebujete. Ba, Dnevnik, 3.9.2012
Na Strateškem forumu Bled je Angel Gurria (OECD) priporočil Sloveniji naslednje naloge za dvig gospodarske rasti: zmanjšanje (proračunskega) primanjkljaja, sanacija bank, pokojninska reforma in reforma trga dela, ureditev referendumov in zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Če bomo reforme izpeljali in se trg (denarja) ne bo odzval z nižanjem obrestnih mer za (tuja) posojila, takrat bo čas, da zaprosimo EU za pomoč.
OECD ne ukazuje, predstavlja le dobre prakse, odločitve pa so vaše, je dejal.

Zlato pravilo v ustavi bi bilo pomembno sporočilo. M.G. , Delo, 3.9. 2012
Generalni sekretar OECD Angel Gurria je za časnik povedal, da mora Slovenija s sprejemom reform poslati sporočilo finančnim trgom, kar bi omogočilo dostop do posojil. Problem Slovenije so javne finance. Javni dolg je bil pred štirimi leti 25%, zdaj 50%. Z vlado je govoril o bančnem sistemu, upravljanju naložb, trgu dela, pokojninskem sistemu, zlatem fiskalnem pravilu in referendumski zakonodaji. Najprej bo potrebno začeti z reformami, šele potem se lahko razpravlja o zunanji pomoči.«Tudi če boste dobili zunanjo pomoč, boste morali sprejeti enake reforme za rešitev problemov, le da vam bo to dirigiral nekdo drug. Če boste te sprejeli sami, morda zunanja pomoč ne bo potrebna«.

Opozicija za reforme, sindikati še kritični. Odzivi na opozorila OECD.
M.B., Z.P., A.B., Delo, 4.9.2012
Po pozivu predsednika OECD k reformam (pokojninski, trga dela, manjšanju primanjkljaja, zapis fiskalnega pravila v ustavo) je opozicija podprla sprejetje reform. To sta v komentarju tega poziva nakazala Alenka Bratušek (stranka PS) in Janko Veber (SD). Ključni nasprotniki reform bodo, kot kaže, spet sindikati, piše časnik. Predstavniki sindikatov, ki so se včeraj sestali in usklajevali, so poziv OECD pričakovali.
»Poziv je bil izrečen rutinsko, OECD podpre vsako vlado, kamor pride, če ta pri reformah sledi vsebinam, ki jih predlaga in promovira /…/ Manj vidni pa so ti pozivi, ko predlagajo neoliberalne ukrepe, recimo privatizacijo šolstva«, pravi Branimir Štrukelj (Konfederacija sindikatov javnega sektorja).
Janez Posedi (Pergam) se čudi, da je OECD podprla reforme, ki jih vlada še ni predstavila sindikatom. Očitno so ga seznanili že prej.
Drago Ščernjavič (sindikat državnih organov): »Pride neki kapitalistični politkomisar in iz blejskega salona grozi sindikatom, delavcem in Slovencem. /…/ nekdo doma ga je povabil, da izvaja zunanji pritisk /…/ Niti z besedo pa ni omenil, kakšni so vzroki in kdo je povzročil krizo, za katero zdaj plačujemo«.

Sindikati so pred jesenjo začeli strnjevati svoje vrste. Reforma trga dela.
M.B., Delo, 3.9.2012
Pred pogajanji o reformi trga dela so sindikati dali jasno vedeti, da cilje reform podpirajo, zadržani pa so do posega v nekatere pravice. Preizkusno obdobje je predolgo, nasprotujejo nižanju nadomestila za brezposelne, posegom v malico in dodatek za delovno dobo.
Glede socialnega sporazuma sindikatov, vlade in delodajalcev pravi Dušan Semolič (ZSSS), da se je treba zanj dogovoriti, »ne zaradi bonitetnih hiš, zaradi Bruslja, ampak nas samih.«

Vlada nad agencijo. Sporna novela visokošolskega zakona. J.K.-S., Delo, 1.9. 2012
Ministrstvo (MIZKŠ) je 30.9. objavilo predlog sprememb Zakona o visokem šolstvu (2009). Novosti se nanašajo predvsem na Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu. Svet NAKVIS naj bi imel 13 članov (doslej 11), imenovala bi jih vlada na podlagi poziva ministrstva (doslej so jih imenovali visokošolski partnerji, tudi sindikati, op. B.M.. Novelo bodo sprejeli po nujnem postopku.
UL in sindikati o protestirali proti kratkem roku za javno razpravo (dva dni). Sindikati so prepričani, da je ministrstvo tako pokazalo, da si ne želi dogovora. Razmislili bodo o nadaljnjem sodelovanju pri pripravi socialnega sporazuma 2012-2016 v skupini Znanje in ustvarjalnost kot temelj razvoja.
UL meni, da spremembe (sveta) NAKVISa pomenijo »odmik od evropskih standardov in smernic« (ESG, glej http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=15549 , op. B.M.) in vrnitev v prejšnje razmere, ko je imel vlogo agencije vladni svet za visoko šolstvo. Cilj sprememb je podreditev agencije politiki, ne pa zamude akreditacij (študijskih programov, visokošolskih zavodov, op. B.M.), na katere se sklicuje ministrstvo.
(Glej tudi : Pojasnilo Univerze v Ljubljani v zvezi z dezinformacijami o njeni akreditaciji in javni veljavnosti njenih študijskih programov. www.uni-lj.si, 28.8.2012)

Vlada z naglico nad visokošolski zakon. A.H., P.M., Dnevnik, 1.9. 2012
Po dveh dnevih je 1.9.2012 potekel rok za javno razpravo o vladnem predlogu sprememb Zakona o visokem šolstvu. (Za razpravo o spremembah uredbe o financiranju je v juniju 2012 določila štiri dni; sprejela jo je minuli teden.)
Na ministrstvu naglico pojasnjujejo s tem, da je na UL in UM že potekla akreditacija (t.j. veljavnost, op. B.M.) študijskih programov, UP pa je v postopku podaljševanja. Univerzama bi s spremembami podaljšali rok za akreditiranje programov. V nasprotnem primeru bi lahko programi oz. diplome lahko izgubili/e javno veljavnost, študentje pa bi izgubili status. Ministrstvo meni, da bi morala UL dati vlogo za postopek podaljšanja akreditacij do 1.11.2010, vložila pa jo je 28.6.2012.
UL pa meni, da je bil rok za vložitev 29.6.2012. Akreditacije ne morejo preteči med študijskim letom ampak šele septembra 2013.
Mitja Urbanc (ŠOS) meni, da bi morala vlada k pripravi sprememb tako pomembnih dokumentov, kot je uredba o financiranju in zakon povabiti vse deležnike in poznavalce področja. Pripomb pa tako ne upošteva, pravi.
Proti kratki razpravi protestirajo tudi v ZSSS, saj gre za resne posege v visokošolsko izobraževanje.

Ob reorganizaciji javnega sektorja v odpuščanje. M.B. , Delo, 1.9.2012
Ministrstvo za javno upravo pripravlja reorganizacijo in združevanje direktoratov, služb, agencij, inštitutov in skladov. Minister S. Pličanič pričakuje »večjo učinkovitost in za petino manjše stroške delovanja ministrstev. Ob tem se pojavljajo napovedi o odpuščanju.
Sindikati javnega sektorja že nakazujejo, da se ne bodo pogajali o reformah, če jih jeseni čakajo drastični ukrepi in če predsednik vlade »ne zagotovi, da bomo imeli delovna mesta. /…/Vse kar so v pol leta storili, je združevanje, rezanje in nižanje plač, nič pa za izboljšanje gospodarske situacije«, pravi B. Štrukelj KSJS.
D. Ščernjavič, sindikat državnih organov pravi, da sploh ni seznanjen s procesom reorganizacije in kaj bo z morebitnim odpuščanjem javnih uslužbencev.

Povabilo bralcem in bralkam:
Poglejte tudi v Arhiv, kamor postopno dodajamo tudi povzetke izbranih člankov, objavljenih v poletnih mesecih.

4. - 10. junij

Uradno: referenduma ne bo. M.B., B.H., Delo, 31.5.2012
Vlada in policijska sindikata sta uspelo doseči dogovor. Referendumsko pobudo sta sindikata umaknila, stavka policistov je zamrznjena, varčevalni zakon, ki je visel na nitki, pa bo uveljavljen 1.6.2012. Stavkovni sporazum in posebna kolektivna pogodba, ki so jo s pogajanji dosegli policisti prinašata 35 % večjo plačno maso za nadure in pripravljenost, plačilo delovne uspešnosti za povečan obseg dela, kjer so kadrovsko podhranjeni, presistemiziranih bo dodatnih 300 mest specialistov.

Večina ukrepov bo začela veljati že jutri. B.H., D.K., Delo, 31.5. 2012
1. 6. začnejo veljati naslednji ukrepi iz Zakona za uravnoteženje javnih financ:
znižanje plač javnim uslužbencev za 8%; nižji regres; nižje plačilo za prevoz na delo; odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino; ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka, plačilo 30%; omejitve pri darilu ob rojstvu, otroškem dodatku in dodatku za veliko družino; nižje starševsko nadomestilo; višji starševski dodatek; višje dajatve za študentsko delo; nižje nadomestilo za brezposelnost; nižja nadomestila za bolniško (razen za nego otroka in poškodbe na delu); nižji letni dodatek za upokojence; nižje pokojnine iz proračuna RS; prenehanje stanovanjske subvencije za mlade družine; 2. januar ne bo dela prost.
Z začetkom š.l. bodo začeli veljati ukrepi, ki zadevajo OŠ in visokošolske zavode; ukinitev subvencioniranja malic, razen za socialno ogrožene učence.
Od 1. 1.2013  velja:  uvedba 4. dohodninskega razreda s 50%; novi davki (plovila, dohodek iz kapitala, izvedeni finančni instrumenti; omejitev dopusta za javne uslužbence na 35 dni.

Tudi drugi bodo zahtevali novo kolektivno pogodbo. I.D., Dnevnik, 30.5.2012
Po dogovoru policistov z vlado se sindikati drugih uniformiranih poklicev (vojaki, cariniki, gasilci, redarji)  odločajo o novi, skupni kolektivni pogodbi. Drago Ščernjavič (Sindikat državnih organov) meni, da je problem plači za povečan obseg dela, nadur in plačnih anomalij prisoten  celi državni upravi.

Grožnja sindikalnim zaupnikom. N.R., Delo, 1.6. 2012
Evropska zveza novinarjev (EFJ) je izrazila zaskrbljenost  zaradi prekinitve delovnega razmerja sindikalni zaupnici in urednici revije Obrazi Almi Sedlar. V EFJ so prepričani, da je to precendens, ki lahko »ogrozi z zakonom zagotovljeno pravico do sindikalnega delovanja«.

Prisilno upokojevanje pred ustavne sodnike. B.H., T.K., Delo, 1.6.2012
Sindikati so na Ustavnem sodišču sprožili presojo nekaterih členov zakona za uravnoteženje javnih financ (o regresu, varovanih plačah in »prisilnem« upokojevanju).
ZSSS je vložil zahtevo za ustavno presojo člena o prenehanju veljavnosti zaposlitve vsem v javnem sektorju, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev. Takih je  v državni upravi skupaj 1223 (četrtina v policiji in 11 na bivšem MVZT ter 10 na MŠŠ).

Politika bo spremenila referendumska pravila. T.K., T.S., Delo, 29.5.2012
Parlamentarne stranke so se dogovorile, da se bo za njegovo veljavnost moralo referenduma udeležiti 35 % volivcev. Referendum bo lahko predlagalo 40.000 volivcev (kot doslej) ali navadna večina poslancev. Ljudsko izrekanje ne bo dovoljeno o vprašanjih v zvezi z naravnimi nesrečami, obrambo in varnostjo, človekovih pravic in svoboščin ter pri ukrepih s fiskalnimi (davčnimi) posledicami. Napovedujejo ustrezno spremembo ustave do jeseni.

Bruselj pošilja slovensko vlado na popravni izpit. J.B., Dnevnik, 31.5.2012
Evropska komisija je Slovenijo opozorila, da še nismo izpeljali nobene nujno potrebne strukturne reform (pokojnin, trga dela). Nacionalni reformni program je ocenila kot površen, saj ne navaja kdaj in kako bodo izvedene te reforme. Delni uspeh priznava le na področju konsolidacije javnih financ, pri katerih pa komisijo skrbi nedorečenost fiskalnih prijemov v letih 2013 do 2015. Kot glavne razloge za zastoj gospodarstva izpostavlja prezadolženost podjetij in bank. Komisija vlado priganja k reformam zaradi rastočih pritiskov na mednarodnih (finančnih) trgih.

Slovenija je še naprej v recesiji. V.B.P., N.G., Delo, 1.6.2012
BDP se je prvem četrtletju 2012 zmanjšal za 0,2 %. To je že tretje zaporedno četrtletno znižanje. Tudi v naslednjih četrtletjih je težko pričakovati rast, saj bodo porabo gospodinjstev zmanjšali varčevalni ukrepi. Upada poraba trajnih dobrin. Majska inflacija je bila (na letni ravni) 2,4 %. Razmere na trgu dela so še vedno zaostrene.

»Siromašni« ukrepi za rast. Delo, 1.6.2012
Vlada je za oživitev gospodarstva predlagala 75 ukrepov. Preko 10 razpisov bodo namenili 377 milijonov (za tehnološko opremo, za zaposlovanje v razvojna podjetja, za tehnološko inovativne projekte, za tuje investicije, za naložbe v kmetijstvo, za energetsko prenovo javnih stavb, za raziskovalni vavčer, za nova kreativna jedra, za razvoj e-storitev in mobilnih aplikacij itd.) Ekonomist Bogo Kovač pravi, da so ukrepi neusklajeni in siromašni.

Srečanje piarovcev univerz glavnih mest Evrope. www.uni-lj.si 30.5.2012
UL je v okviru združenja UNICA (Network of Universities from Capitals of Europe) priredila srečanje odgovornih za stike z javnostmi rektoratov univerz glavnih mest Evrope. Govorili so o tem, kako privabiti tuje študente in profesorje ter kakšna je vloga komunikacijskih sredstev v domači in tuji javnosti. Udeležencem sta o »brandingu« spregovorila Vesna Vuk Godina (antropološki vidik) in Mihael Kline (psihološki in marketinški zorni kot).  Svoje dejavnosti in poglede na različne zorne kote komuniciranja je predstavil tudi Franci Zavrl (Pristopa). Glede na finančno krizo, ki razburja Evropo, je tekla beseda tudi o položaju in vlogi univerz. 
Glej: Poročilo predstavnika upravnega odbora UNICA, prof. dr. Jean-Pierrea De Greve, o srečanju v Ljubljani

Pogovori delavcev UL o nadaljevanju odpora varčevalnim ukrepom. B.M. 10.6.2012
Tomaž Sajovic, predsednik NSDLU se je 5.6.2012 srečal s skupino zaposlenih in študentov na FDV. Razpravljali so o tem, kako se odzvati na varčevalne ukrepe, ki bodo močno prizadeli tako univerzo oz. fakultete kot tudi zaposlene. NSDLU si bo skupaj s SVIZ-om in VIR-om jeseni prizadeval za odprtje kolektivne pogodbe za izobraževanje (popraviti je treba plače lektorjev, bibliotekarjev in še koga ter zaposlenih iz tako imenovane skupine J). Ker pa tudi na univerzi in fakultetah že pripravljajo ukrepe varčevanja, se mu zdi prav, da začnemo širšo razpravo po posameznih sindikatih NSDLU-ja na posameznih fakultetah. Želja je, da bi ljudje - posamezne skupine zaposlenih - lahko neovirano izrazili svoja stališča do varčevalnih ukrepov, tudi tistih, ki jih pripravljajo vodstva fakultet in univerze. Predlaga, da skupaj z ožjim vodstvom začne obiskovati posamezne sindikalne enote NSDLU-ja po posameznih fakultetah. Tako bi zbrali širok nabor informacij o nastalem položaju, hkrati pa se pogovorili tudi o akcijah nasprotovanja varčevalnim ukrepom, ki bodo ogrozili tako zaposlene kot fakultete in univerzo.

Študenti v Novem mestu imajo nov dom. Z.L.D., Delo, 31.5.2012  
S prenovo stolpiča dijaškega doma v Šmihelu so pridobili  105 sob (174) postelj za študente visokošolskih ustanov v NM. 1,6 milijona evrov so dobilo z razpisom nekdanjega MVZT.

Prava mera festivalov. J. Kontler Salamon, Delo, 31.5. 2012
Na ljubljanskih ulicah je bil Znanstival dogodivščin, ki ga je za 13.500 udeležencev priredila Hiša eksperimentov. Oktobra pa bo v Cankarjevem domu Slovenski festival znanosti, ki ga organizira Slovenska znanstvena fundacija. Komentatorka se sprašuje, ali ne bi bilo pametneje zaradi varčevanja združiti oba znanstvena festivala.

27. maj - 3. junij

Po čem si boste najbolj zapomnili 100 dni sedanje vlade?
Spletna anketa, Delo, 21.5. 2012
V anketi Delo.si je 252 anketiranih (sredi maja 2012) takole odgovorilo:
- po kadrovanju (44 %)
- po zapovedi strogega varčevanja (21 %)
- po pogajanjih vlade s sindikati (15 %)
- po sprejetju zakona o uravnoteženju javnih financ (11 %)
- po sprejetju rebalansa in varčevalnega megazakona (11 %)
- po reorganizaciji javne uprave in ministrstev (5 %)
- po vladnem soglašanju s poroštvom za TEŠ6 (4 %)

Referendum mogoč, pogajanja se nadaljujejo. M.B., Delo, 19.5. 2012
Policijska sindikata sta vložila zahtevo po referendumu o sprejetem varčevalnem superzakonu. O zahtevah (plače, regres) se policisti pogajajo z gospodarskim in notranjim ministrom ter z generalnim direktorjem policije. Policiste podpirajo v sindikatu vojakov, pri zbiranju podpisov za referendum pa sodelujejo tudi aktivisti več sindikatov ter gibanj 15o in Mi smo univerza.
Če se bo referendumski postopek nadaljeval, varčevalni zakon ne bo začel veljati 1.junija. Zato se do takrat ne bi znižala starševska nadomestila in za brezposelne, vrtci za drugega otroka ostanejo brezplačni, prav tako ne bo posegov v maso plač javnega sektorja.

Čas za pogajanja se izteka. M.B., Delo, 23.5.2012
Policijska sindikata in vlada so začeli sestavljati besedilo sporazuma.
Sindikata zahtevata: popravek plač za najslabše plačane; izplačilo regresa; umik omejitve pri plačilu potnih stroškov; izplačilo povečanega obsega dela; izpolnitev stavkovnih zahtev iz 2010.
Vlada zahteva: umik pobude za referendum; sporazum ne sme porušiti dogovora z drugimi sindikati; čimprejšnji sporazum, da se uveljavitev varčevanja ne zamakne; posebno kolektivno pogodbo.

Policisti (še) niso podpisali dogovora z vlado. I.D., Dnevnik, 25.5. 2012
Ker se policijska sindikata nista sporazumela z vlado je predsednik državnega zbora G. Virant razglasil 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma. Sindikata lahko pobudo umakneta tudi med zbiranjem podpisov

Policisti zavrnili sporazum z vlado. I.D., Dnevnik, 26.5. 2012
Članstvo policijskega sindikata ni podprlo sporazuma z vlado, vztrajajo na zahtevah in zbirajo podpise za referendum. Sindikati KSJS ne bodo sodelovali pri zbiranju podpisov, pač pa posamezni člani, je dejal B. Štrukelj. Vsak mesec zamika uveljavljanja varčevalnega zakona domeni 12 milijonov stroškov za proračun. Vlada napoveduje ustavno presojo pobude.

Uradno: referenduma ne bo
Podpisani varčevalni zakon bo jutri objavljen v uradnem listu. Doberšen delež ukrepov začne veljati 1. junija.

Načelno soglasje o spremembi referendumske ureditve. aa, Dnevnik, 29.5. 2012
Vodstva parlamentarnih strank so podprle spremembe 90.čl. Ustave RS. Z izjemo NSi se strinjajo z uvedbo 35 % kvoruma (udeležbe) za veljavnost referenduma. Enotni so bili v tem, da se ne dovoli referendum o temah s področja človekovih pravic, davkov, proračunu, interventnem zakonu, obrambi in naravnih nesrečah.« Postopek spremembe bi radi zaključili do 25.junija.

Socialni sporazum naj bi dobili kasneje, kot je predvideno.
I.D., Dnevnik, 26.5.2012
Vlada, delodajalci in sindikati so se na ESS dogovorili o načinu priprave novega socialnega sporazuma. Z delom bo začelo sedem skupin za usklajevanje po področjih. Sporazum verjetno ne bo sprejet do 20.4., morda julija.

Šušteršič: V letu 2013 bo bolje. Naslednji ukrepi vlade. N.G., Delo, 23.5. 2012
Finančni minister J. Šušteršič pričakuje izboljšanje gospodarske rasti v 2013. »Letos je ogromno domačih nalog, rebalans je že narejen, sledi dokapitalizacija bank, ob tem urejanje gospodarskega okolja, morda tudi reforma na trgu dela, priprava pokojninske reforme«. Na GZS je napovedal naslednje ukrepe:
- Finančni sistem: holding za upravljanje družbenega premoženja; dokapitalizacija bank, olajšanje kreditnega krča.
- Davki: enostavnejši sistem; pavšalni davek za mikro podjetja; socialna kapica.
- Gospodarstvo: izboljšanje plačilne discipline; izvršnica in obvezni pobot, spremenjena stečajna zakonodaja.
- Javne finance: zmanjšanje javne porabe in postopno uravnoteženje proračuna.

Najslabša napoved za Slovenijo. M.J. Delo, 19.5.2012
Slovenski BDP se bo letos znižal za 2%, v 2013 pa za 1,1% (kot madžarski in hrvaški) napoveduje Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Povečati bo treba konkurenčnost gospodarstva. Problem je starajoče prebivalstvo, slaba posojila v bankah, vodenje financ in podjetij, zaprtost za tuje investicije in vpliv krize evra.

Ključni problem je konkurenčnost. P. Lesjak, Delo, 21.5.2012
Realna produktivnost dela je pri nas v zadnjem četrtletju 2011 upadla za 1,5 %, ugotavlja Umar (Ekonomsko ogledalo, april). Večina kazalnikov gospodarske rasti se je poslabšala, tudi stroškovna konkurenčnost razmere na trgu in v bankah ostajajo slabe. Evropska komisija nam napoveduje, za 2012 padec gospodarske rasti 1,4%.

OECD napovedala dvoodstotni padec. I.D. Delo, 23.5. 2012
Slovensko gospodarstvo se bo letos skrčilo za 2%, leta 2013 pa še za 0,4 %, napoveduje OECD. Potrebna bo stabilnost bank, fleksibilnost trga dela in pokojninska reforma.

Dražje študentsko delo, nižji zaslužki. A.H., Dnevnik, 23.5. 2012
Varčevalni zakon je koncesijsko dajatev delodajalca za študentov zaslužek z delom na napotnico povišala s 14% na 25 %.. Spremeni se razdelitev koncesijske dajatve, manj bodo dobile študentske organizacije (17,4 %), ki pa bodo dobile več iz proračuna in študentski servisi (19,6 %), ostalo pa gre v proračunski sklad ministrstva za delo. Podražite dela študentov ne bo vplivala na obseg tega dela, servisi pa se bodo prilagodili. Predvideva se tudi več sredstev za štipendije.
Napoveduje pa se večja davčna obremenitev za študentsko delo in avtorske pogodbe in elektronska evidenca vpisa.

Diploma je, službe ni. D.B., Žurnal24, 25.5.2012
V primerjavi z aprilom 2007 je 2.500 več brezposelnih, mlajših od 30 let. Še enkrat več (9.500) je brezposelnih z vsaj 7. stopnjo izobrazbe.
Sindikat Mladi plus je ministra za delo ponovno pozval k reševanju mladih na trgu dela. Več bi lahko koristili sredstva socialnega sklada EU, kjer smo od 700.000 milijonov izkoristili lani in letos le 235 milijonov, ostaja še 465 milijonov.

Za starejše od 55 let služb takorekoč ni. M.R., Delo, 28.5.2012
Poleg mladih je glede zaposlitve čedalje bolj ranljiva skupina starejših. Lani je bilo pri nas na voljo le 2608 delovnih mest za starejše od 55 let. Prijavljenih brezposelnih, starejših od 50 let je bilo aprila 38.531. Na ljubljanskem zavodu za zaposlovanje pravijo, da so nekoliko na boljšem strokovnjaki s področja naravoslovja, informatiki, elektroinženirji, delavci v zdravstvu in gostinstvu.

Vse več jih delo išče zunaj Evrope. S.L., Dnevnik, 26.5. 2012
Na portalu EURES je odprtih 1,2 milijona delovnih mest, a to jih je le 30% v Evropi. Najbolj so iskani zdravstveni in računalniški poklici in tudi tehnični, npr. kovinarji, varilci. Povsod je preveč »mladih z družboslovnimi poklici«. Šolski sistem bi bilo treba prilagajati potrebam trga, pravi Valerija Okorn, Zavod RS za zaposlovanje. Povpraševanje po delu se je v zadnjih dveh letih povečalo, tudi med starejšimi. Slovenci želijo predvsem v Avstrijo, Nemčijo, Anglijo pa tudi izven Evrope – v Avstralijo, Novo Zelandijo, Kanado, ZDA.

Umetniška keramika v nekdanjih zaporih na ljubljanskem gradu.
I. Brejc, Dnevnik, 29.5.2012
V umetninah iz žgane gline, po izboru Leva Menašeja, prikazuje izzvenevanje klasičnega modernizma generacija, ki je študirala kiparstvo na ALU UL v letih 1960 – 1980 (M. Begič, J. Brdar, A. Cajnko, T. Smole Cvelbar, D. Čadež, V. Ćetković, A. Flego, L. Inkret, T. Kržišnik, F. Novinc, E. Lenassi Peterson, K. Plemenitaš, M. Smerdu in D. Tršar.

Inovacij je dovolj, a ne pridejo dovolj hitro na trg. B.P., Delo, 23.5. 2012
Na Delovi okrogli mizi: Sposobnost inoviranja - rešilna vrv v gospodarski krizi, so razpravljavci opozorili, da pri inovacijah nismo dovolj učinkoviti in tudi, da je premalo spodbud za prehod raziskovalcev v gospodarstvo. Z inovacijami ne bomo rešili gospodarstva v nekaj letih, gre za tek na dolge proge.

Znanje v Elanu ustvarilo globalno znamko. B.R., Delo, 25.5.2012
Tovarna športne opreme je dobila nagrado Plus x award. Na prireditvi je minister Žiga Turk dejal, da nas varčevanje ne bo pripeljalo iz krize. Treba bo poskrbeti, da se bo v Sloveniji vsako leto rodil kakšen Elan, Gorenje, Akrapovič ali Pipistrej.

Veliki eksperiment v glavnem mestu. S.B., Delo, 26.5. 2012
V središču Ljubljane je bil spet Znanstival, predstavitev različnih naravoslovnih poskusov ki jih za mlade pripravili sodelavci Hiše eksperimentov in tudi nastopajoči iz tujine.

Odstopljeni dekan se vrača na fakulteto. M.R., Dnevnik, 25.5.2012
Senat MF UM je za dekana (znova) izbral Ivana Kranjca, rektor D. Rebolj pa se o imenovanju še ni odločil. I. Kranjc je lani odstopil zaradi očitkov o spornem honorarju za projektno nalogo o univerzitetnem športno-medicinskem centru, ki naj bi ga dejansko plačala fakulteta.

»To je poseg v svobodo govora. FHŠ. Profesorji lahko objavljajo le pri eni založbi. T. Pureber, Žurnal24, 19.5.2012
V.d. dekana FHŠ UP G. Drevenšek je obvestil zaposlene, »da je izdajanje znanstvenih monografij, učbenikov in priročnikov /…/ mogoče le pri Založbi UP. Ogorčeni menijo, da je to poseg v akademsko svobodo in podrejanje. G. Drevenšek odgovarja, da lahko objavljajo tudi drugje, seveda, če imajo na voljo druge vire in soglasje v.d. dekana. Rektor D. Marušič pravi, da gre za enega od ukrepov za finančno sanacijo FHŠ.

Proti rušenju humanistike na Primorskem. E. Pelikan idr., Delo, 24.5.2012
18 predavateljev FHŠ UP je v odprtem pismu kritiziralo poteze vodstva VP. »Eno je racionalizacija in varčevanje, neodgovorno uničevanje več kot 10.letnega dela pa je povsem nekaj drugega. /…/ Izgovor o pomanjkanju denarja razkriva pomanjkanje vizije univerze kot celote«

Ponarejevalci, plagiatorji in simčiči ob diplome. A, Anderšek, Dnevnik, 22.5.2012
Senat in UO UL sta sprejela dopolnilo 176.čl. Statuta UL, po se strokovno oz. znanstveni naslov odvzame, če se ugotovi, da diplomant ni imel zahtevane izobrazbe za vpis. Prepisovanje v diplomskih in doktorskih nalogah, ponarejanje spričeval in neopravljene študijske obveznosti in podobne kršitve bodo ostro sankcionirane.

Evropski zasuk levo – dvomi in upanja. M.P., B.K., Z.P., T.S., Delo, 22.5.2012
Zmaga socialista Hollanda na volitvah v Franciji, vzpon levice v Grčiji, socialnih demokratov v nemških deželah, laburistov na lokalnih volitvah v Angliji nakazujejo politični premik na levo. Nasprotujejo politiki ostrega zategovanju pasu. Bo socialna demokracija tokrat ostala zvesta obljubam navadnemu človeku?

21. - 27. maj

Sto dni vlade. Ključni mejniki 100 dni mandata vlade Janeza Janše.
K.Š., B.M., Delo, 18.5.2012
Koncentracija moči za učinkovito vladanje? Za nekatere je dogovor s sindikati velik uspeh vlade, za druge prevelik kompromis.
29. januar 2012: J. Janša je v državnem zboru potrjen kot mandatar za sestavo 10. vlade.
10. februar: Po izvolitvi vlade J. Janša napove rebalans proračuna za 2012, varčevalne ukrepe pri javnih izdatkih, reorganizacijo javne uprave, ukinjanje nekaterih ministrstev, npr. kulturnega, uradov, agencij in služb.
15. marec: UMAR napove 0,9% nižji BDP in 119.000 brezposelnih.
22. 3.: Vlada socialnim partnerjem predstavi izhodišča za varčevanje; primanjkljaj naj bi letos spravili pod 3%, z več kot 800 milijonov težko redukcijo javnih izdatkov, največ v izobraževanju.
28.3.: Odklonilni odzivi sindikatov na varčevalni paket; ZSSS napove referendum, KSJS pozove k splošni stavki; vlada poziva k pogajanjem.
5. april: Vlada predlaga rebalans proračuna, z varčevalnimi ukrepi, ki jih pušča odprta za pogajanja; sindikatom predstavi 14 ukrepov za proračunske prilive; (sindikati javnega sektorja, op. B.M.) se že pripravljajo na stavko.
10.4. vodje vseh parlamentarnih strank dajo soglasje za vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo, s katerim bi omejili zadolževanje države; poslanci so za spreminjanje ustave.
12.4.: Vlada brez soglasja socialnih partnerjev predlaga supervarčevalni zakon, ki posega v 39 zakonov in finančno omeji mnogo pravic in investicije. Stavka javnega sektorja se približuje, grožnje z referendumom se stopnjujejo; vlada se pogodi z ZSSS.
18.4.: Druga splošna stavka javnega sektorja, stavka več kot 100.000 zaposlenih, šole so zaprte, univerze večinoma tudi, zastoji na meji, manjša zdravstvena in socialna oskrba.
20.4.: Oba policijska sindikata vložita zahtevo za referendum o intervencijskem zakonu, ki posega v regres.
11. maj: Vlada tik pred glasovanjem o rebalansu in supervarčevalnem zakonu doseže dogovor s sindikati. Plače in drugi izdatki bodo znižani; referendum je teoretično mogoč.

Pa naj državo vodijo zastonj! A. Hreščak, Objektiv, Dnevnik, 12.5.2012
Izbor iz dogodkov v tednu med 4. in 10. majem.
Petek 4.5. Pravosodni Minister Žerjav se bo selil v prostore na Kotnikovo, Centralni oddelek za izvršbo pa od tam na Vožarski pot, kjer je imel prostore statistični urad, a jih bo treba še adaptirati. Varčuje pri najemninah, ne pri selitvah.
Nedelja, 6.5. Po vrnitvi z dopusta v Grčiji je predsednik vlade sejal s koalicijskimi o varčevanju. Notranji minister Gorenak se prepira s policijskimi sindikati.
Ponedeljek, 7.5.Sindikat vojakov toži vlado zaradi neizplačanega regresa. Predsednik ZSSS D. Semolič se je »mimo kamer in novinarjev« pogodil s premierjem in se odpovedal referendumu. Bo pa 2. maj ostal dela prost dan. Odbor za državne proslave vabi kulturnike, da mu jih pomagajo pripraviti brez honorarjev. Ustvarjalci so se ob tem spomnili ukinitve kulturnega ministrstva in prepovedi avtorskih pogodb ter (neformalno) predlagali, naj se predstvaniki vlade odrečejo plač in državo vodijo zastonj.
Torek, 8.5. Premier Janša se na obisku pri nemški kanclerki pogovarja o gospodarskem sodelovanju. Profesorji FDV ogorčeni nad varčevalnimi ukrepi vlade zahtevajo njen odstop, še posebej superministra Ž. Turka.
Sreda, 9.5. Ob štirih zjutraj se odbor državnega zbora prebije skozi (tudi neusklajena) dopolnila k zakonu o uravnoteženju javnih financ. Prah dvigne 169. a člen z »mini pokojninsko reformo«. Minister A. Vizjak ni pomislil, da bi bil lahko to problem in pozabil, kako je lani SDS (in sindikati) rušil pokojninsko reformo. Člen so nato črtali.
Četrtek, 10.5. Kompromis s sindikati je sklenjen. Vlada in sindikati se sporazumejo o paketu varčevalnih ukrepov. Sindikati so »po več tednih trajajočih pogajanjih v zadnjem trenutku in s cmokom v grlu požegnali vladne ukrepe in se odpovedali referendumu. Sporazuma nista podpisala policijska sindikata (tudi NSDLU ga ni, op. B.M.), pač pa B. Štrukelj. Državni zbor prične s 13. izredno sejo o varčevalnem zakonu, »solati 400 amandmajev«, ki spreminja 45 drugih.

Kratkoročni prihranki, daljnosežne posledice. Rezi v visokem šolstvu in znanosti.
K.Š., M.R., Delo, 10.5.2012 Prvič so se z ministrom Ž. Turkom sestali predstavniki univerz, inštitutov in sindikati. Minister je bil s pogovorom zadovoljen, saj so bili soglasni, kam locirati dodatnih 25 milijonov evrov (glede na prvotni predlog varčevanja, op. B.M.). Možno bo še kaj popustiti, če se znižajo potni stroški, dopusti in (dodatno) plače, meni.
Predstavnik UL D. Mramor je pogajanja protestno zapustil. Zapustili so jih tudi predstavniki zaposlenih na UL, sindikata NSDLU. (V posebni izjavi so 10.5. delavci in študenti FDV UL ter sindikat ljubljanske univerze (NSDLU) zavrnili paket varčevalnih ukrepov, glej v Pogledi) Hkrati je bil pred parlamentom 12 urni bralni maraton Hlapcev I. Cankarja študentov AGRFT. Pridružili so se tudi člani ŠOUL in ŠS UL.
Na skupni seji organov UM (na ploščadi pred rektoratom) so vlado pozvali k premisleku. V memorandumu so opozorili na posledice varčevanja in ga poslali vladi in EU. Trdijo, da se povečuje podfinanciranje univerz, zato ne bo mogoče izpeljati študijskih programov, kot so obljubljali vpisanim. »Glede na predlagane vladne ukrepe ne moremo sprejeti odgovornosti za kakovost visokošolskega izobraževanja in zagotavljati mednarodne primerljivosti študija in znanstvenoraziskovalnega dela«, so zapisali.
Danijel Rebolj, rektor UM pravi, da »ne moremo v tako kratkem času kar linearno rezati stroškov.« Denarja jim zmanjkuje, na koncu nas bo varčevanje drago stalo. Vodi v nižanje kakovosti storitev in slabše možnosti za študente in siljenje v drastične ukrepe, na katere ne pristajajo – v šolnine in odpuščanje.

Dušan Mramor zavrnil izjave Žige Turka. »Metanje kosti ni akademsko«.
J.K.-S. Delo, 11.5.2012
D. Mramor, predsednik UO UL, je zapustil sestanek z ministrom 9.5. zato ker je bilo v vabilo rečeno, da je sindikat pogojeval privolitev v rebalans z dogovorom znanstveno-visokošolske sfere o še znosnem varčevanju, na sestanku pa je bilo pojasnjeno, da so se zbrali zaradi dogovora o razdelitvi 20-25 milijonov. Ni videl smisla v sestanku, kjer ni bilo govora o vzdržnem varčevanju. Ministrove besede o usklajenosti so v nasprotju z izjavami udeležencev in s stališčem RKS. »Letošnjega leta naša univerza ne more končati brez res visoke izgube (19,7 milijonov) in z nelikvidnostjo«. 15 članic (od 26) ne bi moglo izplačati plač v drugi polovici leta. Razmere univerzo silijo k sprejetju ostrih ukrepov – krčenje programov in predmetov ter odpuščanje zaposlenih. To bi povečalo število študentov na učitelja. Zmanjšal se bo obseg raziskovanja. Najperspektivnejši kadri bi odhajali z univerze.
Janez Hribar, član UO UL je dejal, da metanje kosti (metanje premajhnih dodatnih sredstev) ni akademsko; UL nima kadrovskih rezerv saj že nekaj časa krči zaposlovanje.
Janez Turk, ŠS UL je opozoril, da bi krčenje programov in slabšanje pogojev najbolj prizadelo študente.

Koalicija poskušala izigrati dogovor s sindikati z novim dopolnilom. A.A., I.D., Dnevnik 10.5.2012
Pred začetkom izredne seje državnega zbora o varčevalnem zakonu je bilo kaotično. Med množico drugih amandmajev, sprejetih na odboru za finance so nekateri predvidevali, da pri pogojih za upokojevanje ne bi več upoštevali časa študija in vojaškega roka ter časa za vzgojo otrok. Na tiskovnih konferencah so se oglasili predstavniki sindikatov KSJS, ZSSS, Pergama idr. ter opozicijskih strank. Sindikati so spet zagrozili z referendumom.
Poslanec SDS J. Tanko je priznal, da so zaradi časovne stiske v amandmajih možne tudi nedoslednosti in napake.

Dogovor med vlado in sindikati v zadnjem hipu. Referenduma ne bo. M.B., Delo, 11.5.2012
Vlada in sindikati so po več mesecih pogajanj podpisali dogovor o varčevalnih ukrepih. Sindikati so zagotovili, da referenduma ne bo, vlada pa je popustila pri njihovih zahtevah. Plače bodo v javnem sektorju manjše za 8%. V šolstvu ne bo posega v standarde in normative. Dogovorili so se tudi o regresu, potnih stroških, malici, dopustu in napredovanju. Stavkajo le še policisti.
Minister A. Vizjak pravi, da bodo potrebne še strukturne reforme.

Vlada popustila za več kot 100 milijonov. M.J., M.B., Delo, 11.5.2012
Na seji državnega zbora je v obravnavi o zakonu o uravnoteženju javnih financ minister J. Šušteršič dejal, da bomo letos privarčevali 500 milijonov, poraba proračuna pa bo za 800 milijonov manjša. Vlada je popustila sindikatom pri plačilu za vrtec, starševskem dopustu, plačah v javne sektorju, nadomestilih za brezposelne, normativih v šolstvu, 2. maju, upokojevanju… 100 milijonov so pokrili s prerazporeditvami znotraj proračuna.
Premier Janša je dejal, da brez konsolidacije javnih financ ne bo mogoče zagnati gospodarske rasti, odpreti novih delovnih mest in zagotoviti sociale. Odlašanje bi bilo katastrofalno.

Nekateri varčevalni ukrepi že od junija. Superzakon. B. H., Delo, 12.5.2012
V državnem zboru so 11.5. z 49 glasovi za potrdili zakon za uravnoteženje javnih financ, ki posega v 39 področnih zakonov. V proračunu bo zato ostalo 130 (123,op. B.M.) milijonov manj kot je vlada načrtovala. Poleg 320 amandmajev z odborov so poslanci dobili sto novih. Z njimi so npr. črtali člene o normativih v šolstvu, o pogojih za upokojevanje, določili dodatno stopnjo dohodnine za najvišje dohodke in zvišali najvišje starševsko nadomestilo. Nekateri ukrepi bodo veljali junija 2012. Če bo primanjkljaj proračuna (v 2013 oz. 2014) nad 3%, bo lahko vlada sama dvignila DDV.

Varčevalni paket se bo dotaknil večine prebivalcev. B.M., K.Š., Delo, 14.5.2012
Zakon za uravnoteženje javnih financ bo s spremembo 39 zakonov vplival na:
- družinske prejemke (darilo ob rojstvu dobi le družina z do 630 evrov na člana, za drugega otroka v vrtcu 30% plačila, manj otroških dodatkov, manjše starševska nadomestila, višji dodatek za mame, ki niso bile zaposlene, preživnine in transferji se do 31.12. ne usklajujejo, študentskih bonov ne bo med 15.7. in 15.8., unovčljivi so le med 8 do 20 ure);
- trg dela (8% manjše plače v javnem sektorju, manjša nadomestila za brezposelnost, regres od 692 do 346 evrov, le do 40 plačnega razreda; 2. januar delovni dan);
- upokojence (javnemu uslužbencu staremu 58 let z 40 / 38 let (moški/ženske) delovne dobe preneha zaposlitev, razen če to ne zahteva delovni proces; regres od 367 do 166 evrov, a le do 622 evrov pokojnine; najvišja pokojnina iz proračuna je 1450 evrov, manjši dodatek iz proračuna za pokojnine nad 622 evrov.

Varčevalnemu superzakonu grozi referendum. T.K., D.K., M.V., T.S., Delo, 18.5.2012
Policijska sindikata sta 17.5. v državni zbor vložila pobudo za referendum o zakonu o uravnoteženju javnih financ. S tem sta zaustavila njegovo uveljavitev. Zbrala sta 4753 podpisov in do 22. junija bosta (verjetno) imela možnost zbrati potrebnih 40.000 podpisov. Vladna stran je napovedala ustavno presojo te referendumske pobude. S policijskimi sindikati, katerih članstvo nasprotuje dogovoru z vlado, se pogajanja nadaljujejo.

Zimske počitnice spet v dveh delih. STA, Delo, 18.5.2012
Po spremenjenem pravilniku o šolskem koledarju bodo imeli najprej počitnice šolarji iz vzhodne statistične regije, nato iz zahodne. Prvo obdobje se prične tretji ponedeljek v februarju 2013.

Zamude, oteženo delo, negotova usoda projektov. K.Š., T.K., Delo, 15.5.2012
Vlada je s sklepom o omejevanju avtorskih pogodb povzročila težave v javnih zavodih, zlasti kulturnih. Na RTV so težave nastale aprila, ko je veliko honorarnim sodelavcem potekla trimesečna pogodba.
Za sklepanje avtorskih in podjemnih pogodbe so zdaj z zakonom o uravnoteženju financ določeni organi, ki dajejo soglasje, npr. za javne visokošolske in raziskovalne zavode upravni odbor. Med presojevalci smotrnosti so sveti javnih zavodov, župani itn. Miha Juhart, pravnik in prorektor UL pravi, da je pogodba veljavna tudi če ni soglasja. Dajanje soglasij nekoliko zaplete sklepanje pogodb in povečuje nadzor. Zdaj ni zgolj direktor tisti, ki odloča. Podobne ureditve najdemo tudi v gospodarstvu.

Najpomembnejša bo reforma trga dela. M.A., Delo, 15.5.2012
Predsednik vlade J. Janša je napovedal, da nameravajo do počitnic podpisati (s sindikati in delodajalci) nov socialni sporazum, s katerim bi reformirali trg dela. Doseči hočejo soglasje za prilagoditve, ki jih potrebujemo za večjo gospodarsko rast in večjo zaposlenost. Pripravljeni so tudi predlogi za izboljšanje poslovnega okolja, zdravstvenega in pokojninskega sistema.

V tujino za okoli 200 milijonov evrov na leto. B.P., Dnevnik, 10.5.2012
S članstvom v mednarodnih organizacijah imajo največ stroškov ministrstva za finance, za zunanje zadeve in za obrambo. Vlada je nedavno pozvala k zmanjševanju obsega teh sredstev. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in izobraževanje, ki namenja temu 3,4 milijone evrov ne namerava zmanjšati članstva v teh organizacijah. Pač pa ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo krči sredstva za članstvo v Evropski vesoljski agenciji in v organizacijah za meroslovje.

Nižji primanjkljaj spremlja globlja recesija. J. Bratanič, Dnevnik, 12.5.2012
Evropska komisija v spomladanski napovedi piše: »Okrevanje je na obzorju, a pot do vzdržne rasti bo dolga in trnova«. Za območje evra v 2012 napoveduje 0,3% recesijo. Sloveniji napoveduje še nižjo gospodarsko aktivnost - minus 1,4%. Za 2013 je napoved ugodnejša: 0,7%. Proračunski primanjkljaj se bo od lanskega -6,4% in letošnjega -4,3% zmanjšal na -3.8%. Tudi finančni minister J Šušteršič pričakuje večje gospodarske rezultate v prihodnjem letu in pravi, da bo »to, kar mo naredili (varčevalni ukrepi, op. B.M.), izboljšalo kredibilnost Slovenije«.

Število brezposelnih pod 110.000. B.D. Delo, 11.5.2012
Konec aprila 2012 je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 109.084 brezposelnih, 1,6% manj kot marca in 2,2% manj kot aprila lani. V evidenco brezposelnih se je na novo vpisalo 7190 ljudi (16% več kot lani) izpisalo pa 8970 (od teh se jih je 5500 zaposlilo).

Razrešitev dekanje humanistike. Pirnat: Rektor je kršil postopek.
B. Šuligoj, Delo, 17.5.2012
Potem, ko je Dragan Marušič, rektor UP razrešil dekanjo FHŠ UP Vesno Mikolič in imenoval v.d. Gorazda Drevenška odnose na UP zapletajo pravna mnenja in prve sodne odločbe. (Upravno sodišče je zavrglo tožbo (J. Pirjevca) zaradi imenovanja v.d. FHŠ G. Drevenška.)
Rajko Pirnat (Inštitut za javno upravo) meni, da bi moral rektor uporabiti zakon o upravnem postopku. Kršil ga je zaradi onemogočanja sodelovanja dekanje v postopku, pomanjkljivo je obrazložil razrešitev, ni bila ugotovljena večja škoda niti potrjeno, da dekanja ni izvrševala odločitev organov UP. V.d.-ja je imenoval brez predloga senata FHŠ, kot določajo predpisi fakultete. Napoveduje, da bo sodišče razrešitev razveljavilo.
Dragan Marušič odgovarja, da gre za naročeno pravno mnenje, brez učinka. Odločitve veljajo, dokler jih sodišče ne razveljavi. Mnenje »sloni na napačni predpostavki, da je članica /…/ samostojna pravna oseba.« Po ZVŠ je to UP, rektor pa edini zakoniti zastopnik. Vodstvo UL je naročilo družbi ABC revizijo poslovanja Znanstveno raziskovalnega središča UP, ki ga vodi Darko Darovec (FHŠ). Revizija naj bi ugotovila nepravilnosti pri nakupu osmih avtomobilov v ZRS UP.

Eklektična mešanica študentskih trenutkov. N. Krajčinović, Delo, 11.5.2012
Med razigranimi študenti na Škisovi tržnici, glasbo, plesnimi nastopi, reklamami, stojnicami študentskih društev in pod očesom hostes in stotih varnostnikov se je zdelo, da težav ni. Tradicionalna zabava Zveze študentskih klubov Slovenije (Škis) je privabila 20.000 obiskovalcev. Okoli tretje popoldne, ko je bila zabava še precej kulturna, je bilo ob »ša la la« glasbi na (zeleni) travici ljubljanske Ilirije in stojnicah vse, kar mlade zanima: mobilne storitve, turizem, surfarske šole, alkohol… Tržnico sta obiskala tudi predsednik države in župan. Do druge zjutraj so meščani poslušali glasno glasbo in (opravičevanje, op. B.M.): »sej veš, Škisova je dons«.

Mladi bi se morali bolj povezovati. Žir, Dnevnik, 18.5.2012
Na Kongresnem trgu so se v sklopu Mladinske tržnice predstavila številna društva in organizacije, namenjene mladim. Pozivale so mlade k kakovostnem preživljanju prostega časa. Majda Albahari Vernik in Mladinskega sveta Slovenije je povedala: »Pokazati želimo, da slovenska mladina ni tako slaba, kot odrasli pogosto mislijo«. Ljudi želijo prepričati, »da so mladi aktivni in da se v teh aktivnostih tudi učijo in pripravljajo za nadaljnje življenje«. Mladinski centri se zato povezujejo v mreže. Mladi »želijo biti slišani in videni ter skupaj z odraslimi soustvarjati spremembe«.
Prostovoljki Doris in Ana pa pravita, da so »nekatere stojnice slabše obiskane ali pa se mladi ne znajo odločiti, kaj jih pravzaprav zanima«.

Slovar, ki reče bobu bob, reklom pa samo frazem. S. Lenarčič, Delo, 15.5.2012
Slovar slovenskih frazemov (SSF), avtorja Janeza Kebra, je izšel konec 2011 pri Založbi ZRC (SAZU). Vsebuje razlago 500 rekel in ponazorjevalnih zgledov. Je uporabo dopolnilo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Slovenskega pravopisa (2001, ZRC).
(Ob članku je fotografija plakata na Prešernovem spomeniku ob Tromostovju, z rdečim besedilom »Na slabem glasu«, ki je bil natisnjen pod naslovom »Kronika«, za prireditev »Triada 2004«, t.j. protest študentov treh akademij UL.)

V senci košatih dreves za Filozofsko fakulteto. Sejem Liber.ac.
V. Plahuta Simčič, Delo, 15.5.2012
FF UL je organizirala že tretji sejem akademske knjige, v Forsterjevem vrtu, s podporo Mestne občine ljubljanske. Namen je opozarjati na znanstveno produkcijo naše znanosti in interdisciplinarne razvojne usmeritve v visokem šolstvu ter pomagati pri izbiri študija dijakom in odraslim.
Med tridesetimi razstavljavci je 12 fakultet UL (od 26 članic UL, op. B.M.), tri fakultete UM (19 članic), ena fakulteta in dve založbi UP (11 članic), kulturno-umetniška društva in založbe: Slovenska matica, Društvo za teoretsko psihoanalizo, Apokalipsa, Literatura, Študentska založba, cf*, Sophia, V.B.Z., ZRC in Zavod RS za šolstvo, z izdajami z vseh področij znanosti in umetnosti, vse po ugodnih cenah.
V spremljevalnem programu sta Čarne slovenske dežele predstavila tudi poljska gosta Adam Michnik (nov prevod V iskanju izgubljenega smisla!) in A. Zagajewski. Bili sta še okrogli mizi Akademska knjiga najde pot in Bralne navade študentov ter likovne delavnice za otroke, razstavi Slovenske filologinje skozi čas in Slovenke v dobi moderne, kulinarični natečaj študentov (in študentk?, op. B.M.) slovanskih jezikov Kafu mi draga ispeci ter množično branje v parku Kaj pa ti bereš?

Dalajlama že tretjič v Sloveniji. Maja Megla, Delo, 16.5.2012
»Človek nikoli ne sme izgubiti upanja«, je dejal tibetanski duhovni vodja XIV. Dalajlama ob prihodu na letališče Edvarda Rusjana pri Mariboru, kamor ga je povabila mestna občina.
(Prvič se je odzval leta 2002 na povabilo J. Mencingerja, takrat rektorja UL, ki ga je počastila z nazivom častnega senatorja; drugič je bil leta 2010, v Mariboru, na povabilo občine, UM in gimnazije, piše Delo, 17.5.2012)
Na srečanju z naslovom Maribor za mir je 16.5. govoril o težavah, s katerimi se spopada človeštvo. Večino teh težav smo ustvarili sami. Logično je, da jih sami lahko tudi odpravimo«. (Na srečanju so na pogovoru, ki ga je vodil Rudi Rizman (UL) sodelovali poleg Tenzin Gyatsa tudi drugi nobelovi nagrajenci za mir Muhamad Yunus, Rigoberta Menichu in Lučka Kajfež Bogataj (članica nagrajenega Medvladnega panela za podnebne spremembe).

Spoštovani!
V času mojih (upokojenskih) počitnic bodo Novice pripravljene samo enkrat mesečno. Priporočamo, da v tem času pobrskate po arhivu Pogledov in Novic. Tudi vam želim vsaj nekaj sproščenega odmora!
Bogomir Mihevc

14. - 20. maj 2012

Terminski plan. Objektiv, Dnevnik, 5.5.2012
Izbor prihodnjih dogodkov tega tedna:
Nedelja, 6.5. Volitve v Franciji, Grčiji in Srbiji.
Ponedeljek, 7.5. Kolegij predsednika državnega zbora določi dnevni red izrednega zasedanja v četrtek 10.5. in petek 11.5., ko bodo obravnavali vladno poročilo o razvoju 2012, o rebalansu proračuna 2012, zakonu za uravnoteženje javnih financ, odlokih o ravnanju s stvarnim premoženjem države.
Torek, 8.5. V Ljubljani se začenja 28. mednarodni festival Druga godba.
Sreda, 9.5. Ustavna komisija obravnava besedilo spremembe ustave o »zlatem« fiskalnem pravilu, ki bi ga potrdili v prihodnjih dneh na izredni seji državnega zbora.

Še zadnja priložnost za dogovor o varčevalnem paketu. Pb. Dnevnik, 7.5. 2012
Vlada in sindikati so se dogovorili (5.5.) da se bodo sestali v ponedeljek 7.5. , ko bo z obravnavo zakona za uravnoteženje javnih financ pričel odbor DZ za finance. Sindikati so dali nov približevalni predlog, ki so ga koalicijske stranke proučile v nedeljo. B. Štrukelj je dejal, da je treba v sporazum zapisati, da se vlada odpoveduje posegom v izobraževanje in da izloči standarde in normative iz omenjenega zakona. Vlada je v Bruselj konec aprila mimo socialnih partnerjev poslala Program stabilnosti (Nacionalni reformni program 2012-2013 ?, glej arhiv Pogledov). V njem napoveduje ostre reze v izobraževanje in spremembe zakonov, ki bi znižali odhodke proračuna za izobraževanje – brez univerzitetnega – za 318 milijonov do leta 2014.

Po soboti še enkrat na pogajanja. M.B. Delo, 7.5.2012
Sestala se je (6.5.) vladna koalicija in se uskladila o spremembah predlaganih varčevalnih ukrepov. Odločili so se, da se vladni predstavniki v ponedeljek spet usedejo k pogajanjem. Sindikati so se pripravljeni pogajati.

Odločili bodo regres in standardi v šolstvu. mk, Dnevnik, 8.5.2012
Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja 7.5. še niso dosegli dogovora o varčevalnih ukrepih. Vlada je pristala na 8% linearno znižanje plač javnih uslužbencev in hkratno znižanje plačnih nesorazmerij, a le v primeru, če sindikati pristanejo na polovično maso sredstev za regres; tisti z nižjimi plačami bi dobili višji regres. Popustila je tudi pri stroških za prevoz na delo.
Sindikati so sicer pripravljeni popustiti glede regresa, a pravniki pojasnjujejo, da je regres pravica posameznika, ki jo lahko iztoži in je vprašanje če je sploh predmet stavke. Sindikat vojakov je zaradi zamika izplačila regresa že vložil tožbo, sindikat policistov pa jo še bo.
Vlada in sindikati so se dogovorili, da spremembe standardov in normativov v šolstvu umaknejo iz zakona o uravnoteženju javnih financ, za sindikate ostaja sporno, da vlada noče dati zagotovila, da v vrtce in šole ne bo posegala do konca leta 2012. Minister Žiga Turk je opozoril, da ne bo posegov v šolstvo do 60.6., ko naj bi bil sprejet socialni sporazum. B. Štrukelj je dejal, da bodo sindikati javnega sektorja 8.5. odločali o vladnih predlogih; razpravljali bodo tudi o morebitni sprožitvi referenduma.

»Zgodovinskih« 320 dopolnil. J. Poglajen, Dnevnik, 8.5.2012
Državni zbor bo začel z obravnavo zakona za stabilizacijo javnih financ, rebalansa proračuna za 2012 in spremljajočih predpisov v četrtek 10.5. in ga končal v prihodnjih dneh. Na zakon je parlamentarna pravna služba dala 48 strani pripomb.
Poslanci (koalicije) so dali 320 dopolnil (amandmajev), med drugim: plače državnim uslužbencev zmanjšati za 10%; plačna nesorazmerja izplačati junija 2012 in januarja 2013; skrajšati dopust; odpoved vsem z izpolnjenimi pogoji za zaposlitev; enaka bolniška nadomestila kot doslej; omilitve zmanjšanja nadomestila brezposelnim; porodniško nadomestilo bo za zadnjih 9 mesecev 90%; plačilo za drugega otroka v vrtcu 30%; ukinjanje dodatne subvencije za malice otrok; znižanje državnih pokojnin; ukinitev starostne dobe za nego otrok moškim;; 2. maj ostane dela prost dan; davek na nepremičnine vredne nad 1 milijon; večji DDV v 2014, če se v 2013 ne zniža proračunski primanjkljaj pod 3%.

Razkola med sindikati ni. Aa, Dnevnik, 8.5.2012
D. Semolič (ZSSS) je 7.5. sporočil, da se je ta sindikat z vlado dogovoril za omilitev varčevalnih ukrepov, ZSSS pa ne bo zahteval referenduma.
B. Štrukelj (sindikati javnega sektorja) je pojasnil, da ne gre za razkol med sindikat. Ne dvomi, da ZSSS ne bi podprla referenduma, če bi se zanj odločil Sviz.

Sindikati mehčajo stališča. Mk, Dnevnik, 9.5.2012
Sviz, največji sindikat javnega sektorja je pristal na predlog vlade, da se plače javnim uslužbencem znižajo za 8%, ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij. B. Štrukelj, predsednik Sviz-a pravi, da bodo razpis naknadnega zakonodajnega referenduma sprožili le, če posegi v standarde in normative v šolstvu ne bodo umaknjeni iz predloga zakona o uravnoteženju javnih financ.

Usoda dogovora s sindikati nejasna. M. Belović, Delo, 9.5.2012
Vseh 32 sindikatov javnega sektorja se je 7.5. odločalo, ali privoliti v večinoma usklajene varčevalne posege v plače. Kljub neenotnosti kaže, da bo podpisov dovolj. Vlada bo prihranjeno pri plačah iskala drugje. V varčevalni zakon je skrila poslabšanje pogojev upokojevanja.

Ukrepi bodo blažji, a denar bo vlada iskala drugje. N.G., B.H., Delo, 9.5.2012
Finančni minister J. Šušteršič je napovedal, da bodo za kritje proračunskega primanjkljaja poiskali rezerve drugje, če se bodo s sindikati dogovorili za omilitve rezanja v javni sektor. Vlada vztraja: Primanjkljaj se ne sme povečati!

V rebalansu 30 dodatnih milijonov za izobraževanje in raziskovanje. J. Poglajen, Dnevnik, 9.5.2012
Minister za finance J. Šušteršič je v odboru za finance v uvodu v razpravo o rebalansu proračuna dejal, da bo država letos porabilo 345 milijonov manj kot lani. Omilili so reze v izobraževanje in raziskovanje (30 milijonov, za financiranje univerz 8 milijonov, za znanost tudi 8 milijonov). Povečali so predvidena sredstva za brezposelne in zmanjšali tiste za državne pokojnine.

Šušteršič: Drugi maj bo še vedno praznik. B.H. Delo, 8.5.2012
Vlada je pri predlogu varčevalnih ukrepov popustila pri ukinitvi dela prostega dneva 2.5., pri letnem dodatku za upokojence in nadomestilu za brezposelnost. Možen je dvig DDV, če ne bo uspelo uravnoteženje javnih financ.
Aktivisti gibanja 15o so pozvali javnost, naj se upre varčevalnim ukrepom (fotografija protesta pred RTV).

Pogajanja končana, podpis stavkovnega sporazuma predvidoma v četrtek.
STA, 9.5. 2012 ob 21
Vlada in sindikati javnega sektorja so po 11 urah končali pogajanja. Dogovorili so se, da bo vlada umaknila dopolnilo, ki spreminja pogoje upokojevanja. Skupno besedo so našli tudi pri datumu znižanja plač, a se z večino sindikatov še vedno ne strinjajo glede načina zniževanja. Stavkovni sporazum bodo podpisali predvidoma v četrtek (10.5.) dopoldne.

Na vidiku uresničevanje Nuka II. ? J.G. J. Grbič, Delo, 9.5.2012
Projekt za novo univerzitetno knjižnico v Ljubljani je izbran, kdaj se bo gradnja začela, še ni znano. Na natečaj za novo zgradbo NUK 2 je prispelo 120 projektov; izbran je bil projekt biroja Bevk Perović.

Brezposelnih manj, a ti so brez dela dlje časa. J. Bratanič, Dnevnik, 9.5.2012
V aprilu je število iskalcev zaposlitve padlo na 109.084. Zavod za zaposlovanje opozarja, da se ponudba dela krči in povprečen čas brezposelnosti podaljšuje (na 1 leto in 4 mesece).

Dnevi elektrotehnike na Vrhniki. val, Dnevnik, 9.5.2012
V tehniškem muzeju v Bistri so bili 11. dnevi elektrotehnike, na katerih so raziskovalci, profesorji in študenti s FE UL predstavili zanimive eksperimente in odprli malo hidroelektrarno ter uživali v kulturnih in športnih dogodkih.

Od briškule do dirke s starimi kolesi. Študentje bodo spet zasedli Ilirijo. L.L. Dnevnik, 8.5.2012
Svet stanovalcev študentskih domov prireja 29. majske igre, na telovadišči v Ljubljani pa bo 15. Škisova tržnica. Študenti bodo uživali v kulturnih, glasbenih, kulinaričnih, športnih ipd. prireditvah.

Spoštovani!
V času mojih (upokojenskih) počitnic bodo Novice pripravljene samo enkrat mesečno. Priporočamo, da v tem času pobrskate po arivu Pogledov in Novic. Tudi vam želim vsaj nekaj sproščenega odmora!
Bogomir Mihevc

7. - 13. maj 2012

Dnevnik 100 dni vlade. A. Hreščak, Objektiv, Dnevnik, 28.4. in 5.5. 2012
Izbor novic zadnjih treh mesecev in tedna med 20 in 26.aprilom.
Po prvi seji vlade zamenjajo direktorja Sove. Vojska dobi novo vodstvo
TEŠ6 dobi državno poroštvo..
Sprejet rebalans proračuna z milijardo evrov minusa.
Ustavljeno uvajanje elektronskega cestninjenja.
Prepovedano sklepanje svetovalnih (in avtorskih) pogodb.
Za direktorja državnega arhiva imenovan J. Dežman.
Sprejeta izhodišča varčevalnih ukrepov.
Družinski zakonik pade na referendumu.
Grožnje s stavkami.
Vlada sprejme neusklajen predlog rebalansa proračuna.
Vlada mimo sindikatov sprejme (predlog) varčevalnih ukrepov.
Velika stavka javnega sektorja (18.4.), druga največja stavka v zgodovini RS.
Za sodelovanje s socialnimi partnerji vladi pojenja interes. Ukvarjajo se s kadrovskimi menjavami v podjetjih in gospodarskim sodelovanjem s tujino.
Petek, 20.4. OECD se ne strinja z menjavo vodstva AUKUN, čeprav je prej to trdil minister Šušteršič.
Nedelja, 21.4. Pozivi k odstopu zdravstvenega ministra, zaradi varčevalnih ukrepov. Vlada bi odpovedala pogodbe s Patrio (O sumu korupcije pri nabavi oklepnikov tečeta sodni razpravi v Ljubljani in Celovcu, kjer se je J. Janša že dvakrat opravičil. Pred sklepom pogajanj s sindikati si je podaljšal praznike. ) Notranji minister bo prekinil pogodbe s policijskimi sindikati.
Ponedeljek, 23.4. Tečejo pogajanja med sindikati javnega sektorja in vlado; ministri večinoma odsotni, Ž. Turk komunicira kar preko twiterja; sindikati že nekaj tednov »nagajajo« vladi. J. Janša potoži, da nima dovolj podpore (opozicije) pri reševanju pred »finančno katastrofo«. B. Pahor je za zlato fiskalno pravilo.
Torek, 24.4. Neuspela menjava vodstva Gen Energija, napovedane menjave v Termoelektrarni Šoštanj, Holding Slovenske elektrarne in v Darsu.
Sreda, 25.4. Začetek ponovne obravnave lastništva/najema Blejskega otoka.
Notranji in pravosodni minister se prerekata zaradi Nacionalnega preiskovalnega urada. Ustanovljen strateški svet za gospodarsko sodelovanje s tujino.
J. Janša povabi na neuradni sestanek sindikalne voditelje.
Četrtek, 26.4. J. Janša se v Varšavi sestane z Wen Jiabaom, D. Rupel se odpravlja za konzula v Trst. Pravosodni minister dobil državnega sekretarja, a še vedno išče desno roko za pogajanja s sindikati.
Petek, 27.4. Pred 10.000 udeleženci proslave ob Dnevu upora na Kongresnem trgu je Z. Jankovič želel pozdraviti predstavnike vlade, pa jih ni bilo. Minister Ž. Turk je na twiterju zapisal: »Saj bi poblogal, zakaj se nisem udeležil proslave od dnevu OF, ne bom še jaz poglabljal medvojnih delitev.«
Ponedeljek, 30.4. Minister za delo A. Vizjak želi v Posavju graditi Feniks, a ne ve kje dobiti 1,23 milijarde evrov.
Torek, 1.5. Potekel je rok, ko naj bi ministrstva pripravila sezname za odpuščanje, pa zamujajo.
Sreda, 2.5. Notranji minister V. Gorenak predlaga racionalizacijo pri varovanju funkcionarjev. Hrvaška vlada je (ponovno) sprožila spor glede varčevalcev (NLB) LB v Zagrebu.
Četrtek 3.5. Imenovan je bil nov zdravstveni svet, ki bo vplival tudi na delitev denarja v zdravstvu. V njem ni več predstavnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje in medicinskih sester.
Vladni pogajalci so ponovno sedli za mizi s sindikalnimi. Nič ni bilo novega: nestrinjanje, napovedovanje katastrofe, žuganje z referendumom. Vladna stran je pri krčenju sredstev za izobraževanje nekoliko popustila, a sindikalisti še vedno niso zadovoljni.

Popustili pri vrtcih, porodniških in bolniških. B.H., Z.P. T.K., Delo, 24.4.2012
Stranke vladne koalicije so se odločile omiliti varčevalne ukrepe, ki se dotikajo družin z majhnimi otroki. Mame na porodniškem naj bi prve tri mesece prejemale 100% nadomestilo, naslednjih devet 90% plače. Za drugega otroka v vrtcu bi plačevali 30/ cene. Bolniška za otroka ostane ista. Regres upokojencev bi bil nekoliko manj zmanjšan kot je bilo predlagano a tisti s pokojnino nad 622 evri ga ne bi dobili.

Vlada zavrnila predlog sindikatov. M.B., STA, Delo, 24.4.2012
Na pogajanjih o rezih v plače javnega sektorja (23.4.) je vlada zavrnila skupni predlog 21 sindikatov o 7% znižanju plač. Vlada je predlagala 10% ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij.

Umaknili so ukrep. T.k., Delo, 25.4.2012
Vladna podskupina, ki jo vodi državna sekretarka Mojca Škrinjar, je na pogajanjih s sindikalisti o normativih in standardih v šolah umaknila ukrep, ki je predvideval povečanje števila otrok v razredu v OŠ z 28 na 30. Ostali ukrepi ostanejo. Šolski sindikalisti Branimirja Štruklja s tem niso zadovoljni. Zahtevajo umik vseh ukrepov v zvezi s standardi in normativi. Pripravljeni pa so popustiti pri plačah in drugih prejemkih.

Sindikati predlagali nov kompromis in se srečali z Janšo. M.B., D.K., P.j., Delo, 26.4.2012
Sindikati javnega sektorja so na pogajanjih z vlado predlagali, naj (jim) plače zniža za 8%, hkrati pa bi odpravili obe plačni nesorazmerji.
Predsednik vlade se je zvečer sestal s petimi sindikalnimi voditelji. . Branimir Štrukelj (Sviz, KSJS) je dejal, da šlo za poziv k rešitvam, s katerimi bi se izognili referendumu.
Stavka policistov se nadaljuje; še bolj temeljito bodo delali. Predsednik Državnega zbora G. Virant je določil 35 dnevni rok (do 3.6.), v katerem imajo policijski sindikati možnost zbrati 40.000 podpisov za referendum o vprašanju izplačila regresa.

Janša pleza po Grčiji. (aa.) Dnevnik, 5.5.2012
Medtem ko so se ministri po praznikih ponovno začeli pogajati s sindikati, je bila v četrtek dopisna seja vlade, predsednik vlade J. Janša pa bi moral na Dunaj zaradi sojenja v primeru Patria, a se je opravičil. Časnik je objavil informacijo, da je premier na dopustu v Grčiji, v znanem plezalnem kampu. Njegov kabinet ni odgovoril na vprašanje kje je in koliko bo njegov dopust stal davkoplačevalce.

Pogajanja h koncu, referendum v zraku. M. Belović, Delo, 3.5.3012
Pred zadnjimi pogajanji med sindikati javnega sektorja in vlado so pogajalci ostali vsak na svojem bregu. Sviz se strinja z 8% znižanjem plač, če vlada ne poseže v »standarde in normative, ki posegajo v kakovost izobraževanja in če se zmanjšajo posegi v visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost do ravni, ki bo tema dejavnostima omogočala normalno delovanje. /…/ Če bo vlada enostransko posegla v pravice zaposlenih, kolektivne pogodbe, v kakovost šolstva in raziskovalne dejavnosti, bo Sviz /…/ odločal o vložitvi zahteve za naknadni zakonodajni referendum«, je povedal B. Štrukelj. Poslance bo pozval, da se držijo dogovora strank (razen SDS, op. B.M.) podpisanega 22.12.2011 in glasujejo proti ukrepom, ki niso usklajeni s socialnimi partnerji.

Danes zadnji dan pogajanj, dogovor malo verjeten. M. Kralj, Dnevnik, 4.5.2012
Vlada in sindikati so se razšli brez dogovora o plačah javnih uslužbencev. Pri plačah vlada vztraja pri svojem predlogu (10% zmanjšanje, razpolovljena masa za regres). Pri standardih in normativih v šolstvu pa so sindikati prvič začutil, da se je pripravljena resno pogovarjati. Sindikati vztrajajo, da se standardi in normativi izvzamejo iz interventne zakonodaje, saj gre za sistemske spremembe, ki jih je treba obravnavati s strokovnim razmislekom. Vlada tudi popušča pri povračilih za prevoz na delo in pri višini premij za dodatno pokojninsko zavarovanje.
Minister Žiga Turk je dejal, da so sindikatom predložili nov paket ukrepov na področju vrtcev, osnovnega in visokega šolstva in znanosti, ki zmanjšuje rezanje za 40 milijonov. (V vrtcih bi za drugega otroka plačevali 30%, za tretjega nič; vzgojiteljica in pomočnica delata skupaj 4 ure; nobena šola se ne spremeni v podružnično: v OŠ s podružnicami se poveča normativ za knjižničarja in svetovalnega delavca; učitelji dobijo dodatno plačane interesne dejavnosti, učiteljski normativ se poveča z 22 na 23 ur; v OŠ bo v razredu največ 28 otrok; združevanje šolskih okolišev in če je le mogoče 24otrok v razredu.)
Minister Pličanič je dejal, da je 5.5. zadnji dan za pogajanja, 7.5. pa se izteče tudi rok za dopolnila k predlogu zakona. Državni zbor ga bo obravnaval 10.5.
Sindikalist B. Štrukelj meni, da je dogovor malo verjeten in napoveduje naknadni zakonodajni referendum, če dogovora z vlado ne bo.

Pogajanja končana, vlada in sindikati se selijo na okope. M.K., B.P., Dnevnik, 5.5.2012
Vladna in sindikalna stran tudi po 20 sestankih in 150 urah pogajanj nista našli skupnega jezika. Vlada je na (zadnjih) pogajanjih 4.5. ponudila 9% znižanje plač v javnem sektorju, znižanje premij dodatnega pokojninskega zavarovanja za 50% in izločitev predlogov o standardih in normativih iz varčevalnega zakona. Sindikalni predstavniki so predlog soglasno zavrnili in opozorili, da se vlada ni opredelila do zahteve po plačilu stavke. Predlagali so nadaljevanje pogajanj . Predlagali so 8%znižanje plač, hkratno odpravo plačnih nesorazmerij in lanski regres. Ne pristajajo na tritedenski rok za pogajanja o standardih in normativih. Če ne bo sporazuma, bodo stopnjevali stavko in zbrali podpise za referendum o zakonu o uravnoteženju javnih financ.
Koalicija vladnih strank se bo glede morebitnih dopolnil k zakonu opredelila v nedeljo zvečer. V ponedeljek bo odbor DZ za finance, poslanci pa bodo zakon obravnavali v četrtek 10.5.
Na predlog zakona je zakonodajno-pravna služba državnega zbora dala 48 strani pripomb. Tudi Rajko Pirnat, pravnik (PF UL) meni, da je zakon lahko ustavno sporen, vsaj glede izplačila regresa javnim uslužbencem v 2012. Sporna je tudi retroaktivnost, saj zakon posega v že pridobljene pravice državljanov brez jasne utemeljitve.

Predlagani interventni zakon je nejasen. Dnevnik, 4.5.2012
Zakonodajna služba državnega zbora je opozorila, da je predlog zakona za uravnoteženje javnih financ nejasen in nepregleden. Posega v 45 veljavnih zakonov in številne druge predpise. Takšno noveliranje različnih zakonov vpliva na jasnost in konsistentnost pravnega sistema. Ljudje (zavezanci) tako niso nedvoumno seznanjeni s svojim pravnim položajem, kot zahteva Ustava RS.

Potrjen bliskoviti pohod zakona za uravnoteženje skozi parlament. J. Poglajen, Dnevnik, 26.4.2012
Državni zbor je na 12. izrednem zasedanju v 10 minutah potrdil zahtevo vlade, da se zakon o uravnoteženju javnih financ sprejema po nujnem postopku. Po razpravi v odborih ga bo DZ sprejemal na 13. izrednem zasedanju 10. in 11.5 2012.

Hlapci danes še bolj aktualni. L. Lidič, Dnevnik, 3.4. 2012
Svoje nestrinjanje z vladno varčevalno politiko je 60 študentov, profesorjev in sodelavcev AGRFT UL izrazilo z branjem drame I. Cankarja pred državnim zborom. Brali so od 8 do 20 ure. Pri tem so se jim pridružili tudi študentje fakultet, gledališčniki in gimnazijci. Odziva iz državnega zbora ni bilo. Pridružili pa so se jim mimoidoči in jim nosili vode. Solidarnost je spodbuda za proteste, ki bodo sledili, je dejal Igor Koršič, profesor AGRFT. Vlada ne vodi dialoga s strokovnjaki in javnostjo, je dejal. Varčevalni ukrepi niso ne pravični, ne učinkoviti. Ukrepi proti visokemu šolstvu in kulturi so nezaslišani. Za uravnoteženje proračuna ne pomenijo veliko, tistim, ki jim bodo sredstva vzeli pa ogromno škodo. »Trenutno stanje ob krizi bi lahko premagali z ustvarjalnimi silami, vendar jih ti ukrepi pravzaprav onemogočajo.«

Slovenija: slaba bralna, dobra naravoslovna pismenost. E. Repovž, Delo, 25.4.2012
Po primerjalni raziskavi, ki jo je pri nas izvedel Pedagoški inštitut, so naši petnajstletniki po bralni pismenosti pod povprečjem EU, pri matematični in naravoslovni pismenosti pa nad povprečjem.
Po številu otrok na učitelja v osnovni šoli smo pod evropskim povprečjem, v srednjem in visokem izobraževanju pa daleč nad njim. V formalno izobraževanje je pri nas vključeno 70% mladih med 15. in 24. letom, kar je 10% več od povprečja v EU. Izobraževanje pri nas v povprečju znaša 18,5 let, za pol leta več kot v EU. Nad povprečjem smo tudi po vključenosti odraslih v izobraževanje.
Pri mobilnosti študentov smo pod povprečjem EU. V 2010/11 je bilo pri nas le 2,12% tujih študentov, največ iz (drugih) držav nekdanje Jugoslavije; naši študenti nadaljujejo študij najraje v EU, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Italiji.

S statutom nad nove »simčiče«. Po novem tudi odvzem diplome. J.K.-Salamon, Delo, 26.4.2012
Senat UL je spremenil Statut UL, tako da bo univerza lahko odvzela diplomo, če bo ugotovljeno, da diplomant ni izpolnjeval vpisnih pogojev. To vprašanje se je pojavilo, ko so ugotovili, da je imel poslanec I. Simčič, ki je sicer kasneje diplomiral na FF UL, ob vpisu ponarejeno srednješolsko spričevalo. Ni pa jasno, ali bo to veljalo tudi za nazaj (t.j. tudi za I.Simčiča, op. B.M.)
Rektorji slovenskih univerz so se 25.4. srečali z ministrom Ž. Turkom, na ministrovo pobudo. Ta od rektorjev pričakuje trezno predstavitev posledic ukrepov za univerze in predstavitev podatkov, koliko je na univerzah znajproračunskih prihodkov in kakšna so razmerja med članicami. Od predsednika vlade pa še niso dobilo odgovora na zahtevo rektorske konference po sestanku. D. Zavrtanik (UNG) pravi, da bodo vztrajali na svojih stališčih glede varčevanja: »Nič drugega nam ne preostane, pametne države ne varčujejo na takšnih področjih, kot sta visoko šolstvo in znanost.«

Obzorje je tudi slovenska priložnost. J. Kontler – Salamon, Delo, 25.4.2012
Evropska komisarka za razsikave Maire Georghehan – Qiunn je obiskala Slovenijo. Predstavila je (na UL25.4., obiskala bo še IJS in Pipistrel) program EU na področju inovacij in raziskav Obzorje 2012-2020. Ta bo nadomestil sedanji okvirni program (7.OP), s tem, da bodo nekateri postopki poenostavljeni. Obzorje je vredno 80 milijard evrov,od katerih je 32 milijonov namenjenih šestim perečim vprašanjem, kot so zdravje, demografske spremembe in dobro počutje prebivalcev.

Nadomestiti primanjkljaj raziskovalnih sredstev. J.K.-Salamon, Delo, 26.4.2012
Komisarka EU za raziskave M. Geoghean Quinn se je ob predstavitvi okvirnega raziskovalnega programa EU Obzorja 2020 zahvalila za podporo Slovenije temu programu. Izrazila je pričakovanje, da bo vlada kljub gospodarskim razmeram še naprej zagotavljala naložbe v konkurenčnost oz. v raziskave in razvoj.
Minister Turk se je zavzel za povečanje sredstev v Obzorju 2020 in izboljšanje razmer za raziskovalce, zlasti tiste iz manjših držav. Povedal je tudi, da bodo naši protikrizni ukrepi zmanjšali naš raziskovalni proračun.
Na vprašanje Dela o razmerah v naši znanosti je komisarka dejala, da je Slovenija v zadnjih letih okrepila naložbe v znanost in povečala udeležbo v evropskih projektih. Opozorila je na neuspešnost Slovenije v Evropskem raziskovalnem svetu in izrazila pričakovanje, da se bodo naši raziskovalci v prihodnje (v razpisih za projekte tega sveta, op. B.M.) bolje izkazali.

Nagrada za beograjski most Slovencema. Znanost po svetu. T.Š., Delo, 3.5. 2012
Beograjsko društvo arhitektov je priznanje za leto 2011 dalo (statiku) Viktorju Markelju in (arhitektu) Petru Gabrijelčiču (dekanu FA UL) za viseči most čez Savo v Beogradu (969 metrov, 207 metrov visok pilon). Najpomembnejše merilo je bilo: »sodobnost, angažiranost, kritičnost in družbena odgovornost projekta«.

Študenti se bojijo uvedbe šolnin. J.K.-S., Delo, 26.4.2012
Nacionalna koordinacija študentskih svetov univerz (NKŠS) se je oglasila s kritičnim stališčem do varčevalnih ukrepov. Ti lahko »resno prizadenejo kakovost in dostopnost študija«. Manjšo dostopnost študija bi ukrepi povzročili zato, da bi univerze prisilili v uvedbo šolnin, meni NKŠS. Šolnine so za študente nesprejemljive, so zapisali.

Odprto pismo dr. Žigi Turku. Z. Jelenc, Vaša pošta, Dnevnik, 26.4.2012 (Objavljeno tudi v PP 29 Sobotne prilogi Dela, 28.4.2012)
Predsednik Andragoškega društva Slovenije dr. Zoran Jelenc opozarja na škodljive posledice namere vlade, da združi Andragoški center Slovenije (ACS www.acs.si ) z drugimi zavodi s področja izobraževanja in vključitve Sektorja za izobraževanje odraslih na ministrstvu (prej MŠŠ, zdaj združeno ministrstvo) v Sektor za višje šolstvo. Z ACS bi izgubili uveljavljeno ustanovo s strokovno identiteto doma in v tujini, s sektorjem pa možnost vsaj relativno samostojnega upravljanja specifičnega področja izobraževanja odraslih, kjer je 95% izobraževanja in učenja neformalnega.
Ne ukinjajte ACS. Ne ponavljajte starih zmot. Izobraževanje odraslih pridobiva vse večji pomen pri razvijanju družbe, ki temelji na znanju.

10.000 ljudi na proslavi v Ljubljani. Sta, tp, Dnevnik, 28.4.2012
Na Kongresnem trgu se je 27.4. zbrala množica na proslavi ob Dnevu upora. Pripravila jo je Zveza združenj borcev in ne vlada - zaradi varčevanja. Janez Stanovnik (ZZB) je dobil bučen aplavz, ko je dejal, da mora biti varčevanje prostovoljno in da mora narod priti iz pasti zadolževanja zaradi ohranitve suverenosti. (Fotografija s prapori veteranskih združenj na polnem trgu.)

OECD povozil izjavo finančnega ministra. M. Grgič. Delo, 24.4.2012
Finančno ministrstvo je pred dnevi sporočilo, da OECD podpira zmanjšanje pristojnosti Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKUN). Odbor te organizacije pa je sporočil, da je tak ukrep odmik od dobre prakse.

Država od organizatorjev univerzijade terja 3,6 milijona evrov. R. Galun, Delop, 25.4.2012
Slovenska univerzitetna športna zveza (Susa) mora državi vrniti pristojbino, ki jo je plačala za organizacijske pravice (odpovedanega) študentovskega zimskega športnega srečanja v Mariboru. Susa je račun zavrnila; razpustili bodo (že razpuščeni) organizacijski odbor, pravi Otmar Kugovnik, predsednik Susa..

Šest slovenskih projektov za boljši svet. Z. Štor, Večer, 30.4.2012
Imagine cup je največje študentsko tekmovanje na svetu; pri nas pa gre za rivalstvo med UM in UL. Letos bo Slovenijo zastopala ekipa Osmosis (FRI, FDV, EF UL), ki bo pod mentorstvom nekdanjega Mariborčana Matjaža Juriča predstavila rešitev za doniranje v humanitarnih projektih. Drugi so bili študenti UM s projektom Intelderm o prepoznavi kožnega raka. Tudi tretji so bili z UM s projektom Footure, za spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev, koles, hoje… Remote personal doctor je projekt dijakov iz Velenja, projekt Life on Earth pomaga pri okoljskih in drugih težavah z iskanjem primernih organizacij, H2OME pa je avtomatiziran sistem za nadzora porabe vode.

Filozofska filharmonija. nr, Dnevnik, 25.4.2012
V dvorani Španskih borcev (Ljubljana, Moste) je bil letni koncert Filozofske filharmonije, na katerem sta nastopala Simfonični orkester FF (UL, ustanovljen 2011) in Študentski pevski zbor FF (ustanovljen 2010). Igrali in peli so Gallusa, Mozarta, Maklakiewieza, Regerrja, Kumarja, Vremška in Bizeta.

56. pohod Pot ob žici. ad, Prosti čas, tematska priloga oglasnega trženja, Dnevnik, 25.4.2012
V soboto 12. maja bodo Pot okrog Ljubljane zasedli ljubitelji pohodništva in tekači trojk. Za bolje pripravljene je na voljo 35 kilometrov krožne poti, za ostale pa tudi krajše razdalje. Registracije je od 6 ure na kontrolnih točkah na Viču, za Bežigradom, v Jaršah, Polju, na Fužinah, Rudniku in na Livadi. Cilji bodo odprti do 17 ure. Informacije www.pohod.si .

30. april - 6.maj 2012

Sindikati na pogajanja, stranke o fiskalnem pravilu. Ma B., Z.P., Dnevnik, 23.4.2012
Nadaljujejo se pogajanja o varčevanju, tudi o nižanju plač v javnem sektorju. »Na mizi
je naš predlog o 7% znižanju plač in odpravi nesorazmerij. Pričakujemo, da bo vlada
odgovorila s približevalnim predlogom«, je dejal B. Štrukelj, KSJS. V ZSSS so napovedali
referendum, če vlada ne bo omilila posegov v socialne in druge javne izdatke.
Napredek pri pogajanjih o socialnih in družinskih izdatkih je omogočila izjava A. Vizjaka,
ministra za delo, da bo vlada popustila pri posegih v otroške dodatke, zamrznitev socialnih
transferjev in skrajšanje prejemanja nadomestila za brezposelne.
O varčevanju pri javnih financah, zaradi česar so 18.4. stavkali v javnem sektorju
(nadaljujejo jo le policisti), so razpravljajo tudi predsedniki strank. Obe opozicijski stranki
nasprotujeta tako ostrim rezom v porabo, ker da rušijo socialno državo in šolstvo, od OŠ
do univerz. Opozicija ima tudi pomisleke do fiskalnega pravila (o uravnoteženju javnih
financ), ki ga mora za vključitev v Ustavo RS podpreti najmanj 60 poslancev.

Vlada zavrnila predlog sindikatov. I.D. Dnevnik, 24.4.2012
V nadaljevanju pogajanj je vlada skupni predlog sindikatov javnega sektorja (za 2% realno znižanje plač) ocenila za nesprejemljivega in dala svojega. Po njem bi plače znižali za 10% in hkrati odpravili obe četrtini plačnih nesorazmerij. Tako bi se plače znižale realno za 5% (91 evrov, s povprečja 1818 na 1727 evrov bruto). Prva ponudba vlade je bilo 15% znižanje brez odprave nesorazmerij.
Vlada bo očitno nekoliko popustila tudi pri ukrepih na področju družine (vrtec za drugega otroka, porodniška).
Pogajanja se bodo nadaljevala 25.4., prej pa se bo vlada sestala še z nekaj sindikati, ki niso stavkali. Skupnega predloga niso podprli policisti, ki se želijo pogajati tudi o problemih svojega dela. (Minister za notranje zadeve je 16.4. prekinil pogodbo, po kateri so policijski sindikati dobili plačane ure za svoje predstavnike.)

Vsi rektorji zahtevajo srečanje z Janšo. J. Kontler – Salamon, Delo, 21.4.2012
Na rektorski konferenci 20.4. v Mariboru so rektorji UL, UM, UP in UNG ugotovili, da se bodo univerze  znašle v nevzdržnem finančnem položaju, če bodo obveljali predlagani finančni ukrepi. Poleg odvzetih 31 milijonov bodo izgubili še 20 milijonov obljubljenih za izvedbo bolonjske reforme in preti jim tudi precejšnje znižanje raziskovalnih sredstev. Vse članice univerz se lahko kmalu znajdejo v rdečih številkah, bolonjski proces pa se bo ustavil prav v letu, ko se diplomanti 1. stopnje prvič množično vpisujejo na 2. stopnjo.
Rektorji so opozorili na prispevek univerz k razvoju (povečanje inovacij in patentov, uspešnost diplomantov). Izrazili so zaskrbljenost, da se bodo najboljši študenti in vrhunski strokovnjaki preselili v tujino. Ugotovili so da v deležu visoko izobraženega prebivalstva zaostajamo za povprečjem EU, da se investicija v visoko šolstvo (preko diplomantov) petkratno povrne in da so bile univerze že pred krizo podfinancirane. (D. Rebolj, UM).  Po 20 letih se znova sliši, da sta visoko šolstvo in znanost strošek (D. Zavrtanik, UNG). Tudi v sedanji krizi bi morali povečati vlaganje v znanost, tako kot sredi 80' let, kar je prispevalo k pripravljenosti na preizkušnje na začetku 90' let. (S. Pejovnik, UL).
Izrazili so pripravljenost, da se zaposleni na univerzah odpovedo delu dohodkov – ob tem bi zaščitili tiste z najnižjimi –nočejo pa varčevati na račun kakovosti. Podprli so nedavno izjavo UL. Skupaj bodo pozvali premiera J. Janšo, k čimprejšnjemu sestanku z vsemi rektorji. Še prej od ministra pričakujejo podatke, koliko bodo ukrepi prizadeli posamezno univerzo.

Javni zavodi izvajajo neveljavni vladni sklep. S.Pe., V.P., Tl.L., T.J., Delo, 23.4.2012
Sklep vlade (8.4.2012), da je v javnem sektorju prepovedano sklepanje vseh avtorskih in svetovalnih pogodb ni bil objavljen Uradnem listu RS. Zaenkrat to ne moti dela ustanov s področja kulture. Delo teče po starih pogodbah, nove se pripravljajo in v CD jih pošiljajo na vlado s pripisom, da štejejo pogodbe za veljavne, če jih vlada v 3 dneh ne zavrne. Doslej ni še nobene, pravi Mitja Rotovnik, CD.

Če vlada udarja po mišljenju, nam bog pomagaj. A. Hreščak, Objektiv, Dnevnik, 21.4.2012
Izbor iz  pregleda novic prejšnjega tedna.
Sobota 14.4.: »Univerza lahko razglasi insolventnost«, je dejal rektor UL. Vlada z varčevalnimi ukrepi visokošolskim institucijam jemlje 71 milijonov, od tega samo UL 30 milijonov; čeprav bi za pozitivno poslovanje potrebovali 22 milijonov več. UL se, edina v Sloveniji, uvršča med 500 najboljših. »Vlada se je odločila, da bo udarila po mišljenju«, ugotavlja predsednik sindikata delavcev UL ( www.NSDLU.si ) Tomaž Sajovic. UL je o takšnem varčevanju, ko ne bo več mogla izvajati zakonskih nalog, obvestila Janšo.
Ponedeljek, 16.4.: Podobno kot minister Ž. Turk pred dnevi je eno od sindikalnih skupin užalil minister  A. Vizjak, ko je rekel, da takšne policije, ki ne opravlja nalog, ne potrebujemo. Zdaj mu očitajo – kot šolniki Turku – da ne spoštuje zakonov. Vladni pogajalci so sindikalistom dali še »zadnji« predlog varčevalnih ukrepov…
Torek, 17.4.: …, ki pa so ga sindikalisti pričakovano zavrnili. Sindikalistom je Janša rekel, da živijo na Luni, šolniki pa isto nazaj.
Sreda, 18.4.: Premier Janša pravi, da stavkajo tisti, ki jih ukrepi niso prizadeli. Na Gregorčičevo se odpravi 8000 od sto tisoč stavkajočih javnih uslužbencev, da opomni vlado, kdo je manjšina, ki stavka. Vlada se je umaknila na Ptuj, kjer so ministra Turka pričakali jezni protestniki, mu žvižgali in peli »Žiga žaga /…/ da bo mogel kup denarcev Univerzi skriti…« Popoldne so stavkajoči pospravili transparente do naslednje stavke. S. Hribar  Milič, GZS je dejal, da »drugo kot varčevanje ne pride v poštev«.
Četrtek, 19.4.: Vlada je obravnavala zakonske in kadrovske zadeve. Ministrstvo za infrastrukturo razmišlja, da bi namesto nove ceste Šentrupert-Velenje obnovili obstoječo od Arje vasi.

Bo zaradi rebalansa proračuna veterina na psu? T. Pihlar, Dnevnik, 26.4.2012
VF UL bo dobila za izobraževanje 600.000 evrov manj, inštitut NVI 920.000 manj, koliko bodo dobili manj za raziskave pa še ne vedo. M. Kosec, dekan VF opozarja, da pomanjkanje denarja lahko fakulteta izgubi evropsko akreditacijo (EAVE), ki jo ima in tako sodi v polovico od stotih evropskih veterinarskih fakultet. Za to akreditacijo mora izpolnevati zahteve glede opreme, 24-urne dežurne službe idr. Doslej je VF s tržno dejavnostjo pridobila 20% prihodkov in s tem pokrivala primanjkljaj pri izobraževanju. Zmanjšanje bi lahko vplivalo na delo nacionalnih referenčnih laboratorijev in število akreditiranih metod v njih.

Direktorica EPK z dvema polnima plačama. T. Klipšteter, Dnevnik, 21.4.2012
Suzana Žilič Fišer opravlja funkcijo generalne direktorice zavoda Maribor 2012, s polnim delovnim časom in 3800 evrov plače. Poleg tega ima je 40 urni delovnik kot docentka na FERI UL. Zakon o delovnih razmerjih (146.čl. pa  dopušča delovno razmerje z drugim delodajalcem zgolj kot dopolnilno razmerje za največ 8 ur dela na teden. Tako, petinsko dodatno zaposlitev, poznamo iz  več primerov ministrov (hkrati profesorjev, op. B.M.).

23. - 29. april 2012

Pogajanja tudi med stavko. Id, Dnevnik, 18.4.2012
Vlada in javni sektor nadaljujejo pogajanja v treh podskupinah. V prvi o plačah, v drugi o izobraževanju, predvsem o standardih in normativih, v tretji o socialnih zadevah v  zakonu za uravnoteženje javnih financ (transferji, odpravnine, nadomestila).
Vladna pogajalska skupina (vodja A. Vizjak) želi priti do kompromisne rešitve do konca tedna, oz do konca vlaganja dopolnil k predlogu zakona.
Štiri sindikalne centrale (ZSS, KSJS, Pergam, KS90) bodo politične stranke, s katerimi  so decembra dogovorili, da letos ne bo posegov v plače in druge pravice, vprašali, ali se nameravajo dogovora držati.

Pismo rektorja zaposlenim glede napovedanih sprememb v visokem šolstvu. www.uni-lj.si , 18.4.2012.  Dokument: Pismo rektorja zaposlenim na Univerzi glede napovedanih sprememb v visokem šolstvu ( .pdf )

Pejovnik: Zahteve so opravičene. J.K.S., Delo, 18.4.2012
Rektor UL S. Pejovnik je povedal, da so se za stavko odločilo 6 članic UL (AGRTFT, FF, FDV, FSD, PeF in NTF). Na teh je za stavko glasovalo več kot pol zaposlenih. Na EF jih je bilo, kljub podpori dekana D. Mramorja,  za le 123, potrebovali bi 130 glasov.

Tisoči protestniki na ulicah. K.Š., M.B., D.K., Delo, 19.4.2012
V Sloveniji je 18.4. stavkalo 100.000 javnih uslužbencev. V vrtcih, šolah, bolnicah in uradih ni bilo večjih težav. V več mestih so bili mirni shodi. V Ljubljani je bilo pred vlado in državnim zborom 8000 ljudi: »Šolniki, profesorice, univerzitetni profesorji, policisti, gasilci, mamice z otroki, študenti, upokojenci in kulturniki so vladi sporočili, da ne sprejemajo njenih varčevalnih ukrepov, ki ogrožajo kakovost in dostopnost javnega šolstva ter rušijo socialno državo.«
Sindikati javnega sektorja so nastopili enotno in bili zadovoljni z odzivom in širjenjem podpore, kot je dejal B. Štrukelj. Začeli so zbirati podpise za referendum o teh ukrepih.
Vlada se je izognila protestom z obiskom Podravja. Ministra Ž. Turka so na Ptuju jezni šolniki pričakali s pesmijo »Žigažaga poje žaga…«. Izjavil je, da »takšno vedenje ne prinese konstruktivnih predlogov. Predsednik vlade J. Janša je dejal, da v gospodarstvu ne stavkajo, delajo, za tiste, ki so stavkali.

S pesmijo za plače in proti nižanju standardov. B.H., dopisniki, Delo, 19.4.2012
V okviru stavke 18.4. so bili na FF UL, tako kot na nekaterih drugih fakultetah, shodi zaposlenih. (Časnik objavlja več fotografij z množicami in transparenti.)
Dušan Plut (FF UL) je dajal, da ne stavka zaradi osebnega dohodka; zaveda se, da moramo v visokem šolstvu v krizi prevzeti del teže problemov. »Stavkam zato, ker je v resnici ogrožena funkcija socialne države in ker se s predvidenimi ukrepi uničuje javno dobro Slovenije, Ključno se mi zdi ohraniti brezplačno šolstvo. Proti vladi pa  protestiram tudi zaradi uničevanja naravnih dobrin in zato, ker bi v tem trenutku potrebovali drugačen razvojni in socialni program, ki bi temeljil na okoljskem kapitalu Slovenije in na inovativnem znanju«. Razočaran je, ker so se stavke na UL v glavnem udeležile le družboslovne in humanistične fakultete.
Rektor S. Pejovnik je za 19.4. sklical skupno sejo organov UL, ker bodo ukrepi zelo omajali delovanje visokega šolstva.
Gibanje 15o pa je povabilo na demonstracije »absolutnega zavračanja«, 20.4. ob 18 uri v Milošičevem parku v Ljubljani.

Stavka javnih uslužbencev v mirovanju, pogajanja na mrtvi točki. B.P., N.K., Dnevnik, 19.4.2012
Po ustavitvi dela v vrtcih, šolah in drugje ter protestih v več mestih so sindikati javnega sektorja 18.4. ob 19 uri stavko, v kateri je sodelovalo 100.000 delavcev,  prekinili. Nadaljujejo jo le policisti.
Predsednik vlade je na Ptuju izjavil, da so stavkali tisti, ki jih kriza ni prizadela. Stavka ne bo plačana, sindikati imajo svoja sredstva, je dejal.
Na pogajanjih med vlado in sindikati se stališča niso zbližala.
Vizjak obljubil zbornici: Vlada ne bo popustila. K. Fidermic, Delo, 19.4.2012
Vlada namerava rešiti državo pred finančnim zlomom, je na GZS zatrdil minister Andrej Vizjak. Ne bo popustila, tudi zaradi stavke javnih uslužbencev ne, »ali pa nas ne bo. Potem vlado lahko prevzame g. Štrukelj«. Prednost ministrstvo daje prenovi delovno-pravne zakonodaje in pokojninski reformi (v drugi polovici leta).
Samo Hribar Milič (GZS), ki podpira vlado, želi, da ukrepi ne bi prehudo udarili po dejavnostih, ki zagotavljajo razvoj in gospodarsko rast. Novih zakonov ne bo mogoče uveljaviti brez soglasja sindikatov.

Posel na kratko. J.B. in STA, Dnevnik, 19.4,2012
Izbor poslovnih novic:
Kapital 2012, sejem svaril in radosti: Na otvoritvi je  F. Arhar, Unicredit banka menil, da nujno potrebujemo tuji kapital, sami se iz sedanjega položaja ne bomo premaknili. M. Gantar kot prioriteto vidi reševanje podjetij s pretvorbo terjatev v kapital. Nagrado za najboljšega direktorja je prejel I. Boscarol, Pipistrel, za najboljšega finančnika M. Rakovec, zavarovalnica Triglav.
V Lekov lendavski obrat doslej vloženih več kot 100 milijonov evrov: Obrat zaposluje 240  ljudi in je pomemben del Sandoza, pod katerega sodi Lek.
Osem odstotkov Slovenk nagovoril predsednik Turk: V Portorožu bo 17. maja 20. kongres poslovnih asistentk, sekretark in tajnic. V administrativnih poklicih je bilo 2010 leta 32.180 ljudi t.j. 4% od  delovno aktivne populacije v Sloveniji; od tega je bilo žensk 28.586.
Gradbena  dela znova strmo padla: Obseg gradbenih del pri nas se je februarja na letni ravni znižal za 27,5%, največ med državami EU, kjer je padec 9,4%.

Prijave za študij: manj na družboslovje, več na naravoslovje. P. Mlakar, Dnevnik, 19.4.2012
Letos je manj prijavljenih  za nekatere družboslovne smeri (ekonomija, arhitektura, mednarodni odnosi, gledališka režija), še vedno pa veliko za pedagoške (predšolska vzgoja), zdravstvene in medicinske programe. Manj je prijav za medicino na UL in več za MF UM. Več zanimanja je za  naravoslovne in tehniške študije (elektrotehnika, , laboratorijska biomedicina, strojništva), agronomije in japonologije.
Informacije o vpisu in prostih mestih so na spletnih straneh prijavno-informacijskih služb univerz (www.vpis-uni-lj.si , www.vpis-uni-mb.si , www.vpis.uni-upr.si , www.ung.si ).
Nad velikim zanimanjem niso navdušeni v združenjih vrtcev in medicinske nege, saj  se tu pojavlja nezaposlenost. Na zavodu za zaposlovanje pravijo, da brez dela ostajajo predvsem sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, filologi, prevajalci, tolmači…; dobre možnosti imajo zdravniki, medicinske sestre, naravoslovci, strojniki, elektrotehniki, elektroniki, računalniški programerji, farmacevti, strokovnjaki za zelene tehnologije, trženje, finance in računovodstvo. Prihodnost imajo tisti, ki širše povezujejo znanja in spretnosti, npr. managementa, trženja in informacijske tehnologije.

Ivan Kranjc odstopil od odstopa. T. Klipšteter, Dnevnik, 20.4.2012
Decembra 2011 je I. Kranjc odstopil kot dekan MF UM, zdaj pa ga je na ta položaj  ponovno izvolil akademski zbor fakultete. Dobil je 86 glasov, protikandidat Vojko Flis pa 36. »Rehabilitiral« ga je tudi rektor UM D. Rebolj.
Komisija za preprečevanje korupcije še preverja sporno plačilo (35.000 evrov) I. Kranjcu za projektno nalogo za univerzitetni športno medicinski center. Izpeljano je bilo preko Uni servisa iz razvpite »uni- hobotnice«.

Poslanec Marinič ni sam opravljal izpita. P. Knez, Dnevnik, 20.4.2012
Na kranjskem sodišču je  Branko Marinič, poslanec SDS, zaradi napeljevanju h kaznivem dejanju, dobil 5 mesecev zapora, pogojno s preizkusno dobo za eno leto. Sodba še ni pravnomočna.
Leta 2005 naj bi študent B. Marinič opravljal izpit iz tujega jezika (nemščina) na FOV Kranj UM, pri profesorici Marjeti Ekar. Potrdil je, da izpitna pola pisnega izpita ni njegova. Na ustni izpit pa je poslal nekoga drugega, ki ga profesorica ni poznala. M. Mariniča, nekdaj študenta FOV še nikdar ni videla.
Ugotovitve je M. Ekar povedala nadrejenim, a ni našla posluha. Takrat je bi dekan Robert Leskovar, pred njim je bil dolga leta Jože Florjančič, ki so ga odnesle afere (Op.: glej povzetek intervjuja z J. Florjančičem v rubriki Pogledi: Zgodba o pohlepu in izgubljenih priložnostih. B. Bogataj, Gorenjski glas, 3.2.2012 ) . Očitno si na fakulteti niso mogli privoščiti še ene.  Dekan Leskovar se je sestal z B. Mariničem in mu verjel, da je sam opravil pisni in ustni izpit.  Izpit iz nemščine je nato opravil na drugi fakulteti, a mu ga na FOV niso priznali. Tako je »začasno, dokler ne preneham s politiko«, kot pravi, opustil študij.

Pešpot bo končana maja. N.O., Žurnal24, 14.4.2012
Urejati so začeli pešpoti na Ljubljanski grad. Vgradili bodo razsvetljavo v LED tehnologiji. Tudi v Študentovski ulici.
(Ta se začenja nasproti tržnice, kjer je bila nekdaj  stavba ljubljanskega liceja, ki so jo podrli po (Velikonočnem) potresu 14. aprila 1895. Glej:  povezavo ... B.M.)

Študentsko naselje. Delo, 19.4.2012
V  dvorani SEM v Lj. je bilo predavanje ob filmu Nadje Valentinčič Furlan: Študentsko naselje in bivalna kultura. Nastal je ob raziskavi v ŠN v Rožni dolini, ki jo je opravila med 1988 in 1990. 
(Op.: V jedilnici v tem naselju je bilo 6.6.1968 znamenito študentsko zborovanje. O njem glej npr. Mihevc, B. (2008) Ključ je v naših rokah. Nekaj gesel:
NEZNOSEN POLOŽAJ PROSVETE OGROŽA SLOVENSKI RAZVOJ.
ŠTUDIRAJO NAJ OTROCI REVNIH IN NE LE BOGATIH DRUŽIN. 
SVOJE ZNANJE ŽELIMO UPORABITI DOMA.
UNIVERZITETNA DIPLOMA NAJ BO IZKAZ NAJSPOSOBNEJŠIH.
DANAŠNJA SLOVENSKA VLADA NAM DAJE POROŠTVO ZA USPEŠNO REŠEVANJE NAŠIH PROBLEMOV. /…/ B.M.)

16. - 22. april 2012

Ostri varčevalni ukrepi sindikatom navkljub v parlamentu. I. Dernovšek, Dnevnik, 13.4.2012
Vlada je v državni zbor poslala predlog zakona o uravnoteženju javnih financ kljub nasprotovanju sindikatov. Do sprememb predloga lahko še pride, pravi minister J. Šušteršič; sprejet naj bi bil v začetku maja.
Zakon predvideva znižanje plač javnih uslužbencev v povprečju letos za 7,5%. V tem je upoštevana je tretja četrtina plačnih nesorazmerij, četrto pa bi izplačali s 1.1.2013. Sredi 2013 bi odmrznili napredovanja. Regres bi izplačali glede na višino plače.
Poleg tega bi znižali bolniške in porodniške, otroški dodatek in letni dodatek za upokojence, ukinili brezplačni vrtec za drugega otroka, subvencionirali malico samo socialno šibkim šolarjem, spremenili normative v šolstvu, idr.

Nižanje regresov in davkov. Intervencijski zakoni. P.J. , Delo, 14.3.2012
Državni zbor v torek 17.4. odloča po skrajšanem postopku o treh zakonih za znižanje javne porabe in davčno razbremenitev gospodarstva in državljanov. Regres v podjetjih v vsaj četrtinski lasti države bodo omejili na višino minimalne plače. Podjetjem bodo olajšali investiranje v opremo in raziskave. Zvišali bodo tudi lestvico, nad katero se plača 41% davek, na 18.716 evrov. Skupaj z drugimi olajšavami se bo država odrekla 67,4milijona prihodkov, bo pa spodbudila gospodarstvo.

Splošna stavka javnega sektorja. KSJS, 14.4.2012
Priloga - poster STAVKA SINDIKATI.pdf

Fakultete se pridružujejo stavki. ušt, Dnevnik, 16.4.2012
Rektorji univerz so vlado opozorili, da bo z ukrepi preostro zarezala  v visoko šolstvo, namesto da bi »kot moder gospodar v kriznih časih povečala vlaganja tja, kjer bomo lahko jutri želi. Posledice bo čutiti šele čez desetletje, ko bo izgubljena (mednarodna) primerljivost slovenskih univerz. V 2012 bo visoko šolstvo moralo privarčevati proračunu 31 milijonov evrov, so ocenili. (Glej pismo rektorjev v rubriki Pogledi, arhiv).
Na sestanku na rektoratu UL14.4. so predstavniki sindikatov in vodstva UL razmere opisovali še ostreje. Fakultete bi izgubile 30%, kar pomeni črtanje večine materialnih stroškov in odpuščanje zaposlenih. UL bi verjetno razglasila insolventnost. Drastično bi bila prizadeta avtonomija univerze. »Ustanovljeni bi bili novi (zasebni?) centri, financirani iz javnih sredstev; vlada sili univerze, da bi zaradi premalo denarja začele na drugi stopnji uvajati šolnine; prepoved avtorskih honorarjev in podjemnih pogodb bi marsikje pomenila konec doktorskega in izrednega študija, konec dela za gospodarstvo in konec pogodb s tujimi profesorji«, povzema časnik interno poročilo s sestanka. Stavka je bila izglasovana na FDV, PEF, NTF, ALU, AGRTF, nekatere pa se bodo še pridružile do 18.4. 
Op. B.M.: Po nepopolnih podatkih so stavko izglasovali tudi na FF ter SAZU in ZRC SAZU. Na nekaterih fakultetah so bili zaposleni za stavko, vendar žal število ni preseglo polovico zaposlenih. Kljub temu se bo stavki priključilo še nekaj fakultet. Napoveduje se tudi miting na FDV UL (ta teden) in mobiliziranje vseh v obrambo univerze, znanosti in zaposlenih.
V omenjenem internem poročilu se navaja ocena, da bi z rebalansom proračuna univerze in znanost dobile 110 milijonov manj denarja. (UL za 70 milijonov manj, op. B.M.). Nacionalni reformni program 2012-2013 (Glej v rubriki Pogledi!)  ima določila, ki so za univerze, zlasti za UL, katastrofalna. Dušan Mramor, predsednik UO UL je navedel še naslednje posledice za UL:  Spremeniti bi morali vse razpise (vpisa,op. B.M.), zmanjšati število študijskih programov, posledica bi bila, da bi na profesorja prišlo precej več študentov, normativi profesorjev bi se povečali; upokojevanje profesorjev, ko ti dosežejo pogoje za upokojitev; avtonomija bi bila, vlada bi določala, za kateri program bi dala denar; zasebne in javne fakultete bi bile obravnavani enako; ker bi ukrepi vplivali tudi na tržna sredstva, bi to prizadelo skupino J (strokovne delavce, administracijo itd.). Morali bi jih odpustiti ali pa jim izplačevati bedne plače. EF UL npr. plače svojih zaposlenih iz skupine J zdaj dofinancira v višini 17 %.  Že tako bi zaposlene prizadelo znižanje plač.

Vlada se ne bo srečala s protestniki. F.M., N.R., Delo, 14.4.2012
V sredo 18.4. se bodo »pet minut pred dvanajsto« stavkajoči javni uslužbenci protestirali v središčih slovenskih mest. V Ljubljani se bodo zbrali (ob 11,30, op. B.M.) pred stavbo vlade na Gregorčičevi.
Prav ta dan pa bo »ekipa slovenske vlade na prvem obisku po slovenskih regijah«. Verjetno v Podravju, - na Ptuju, v Majšperku, Kidričevem…

Demonstracije proti ukrepom. Delo, 14.4.2012
Po družabnih omrežjih (glej npr., B.M.) kroži »vabilo na demonstracije proti kriznim ukrepom«. Gibanje 15o poziva  v Miklošičev park v Ljubljani v četrtek 19.4. ob  18.uri. Geslo: Absolutno zavračamo – demonstracija proti varčevalnim ukrepom, tiraniji dolga in krizni diktaturi, za skupno blaginjo«.

9. - 15. april 2012

Najgloblji rezi v šolstvo in zdravstvo. Dnevnik, 7.4.2012
Vlada je sprejela predlog rebalansa proračuna za 2012, s katerim bi primanjkljaj zmanjšali na 3% BDP, v 2013 pa na 2,5%. Za odhodke je namenjeno 9014 miljonov evrov ali 1104 milijone manj kot je predvideval sprejeti proračun. Glede na lansko realizacijo se odhodki znižujejo za 349 milijonov.
Najbolj bodo morali varčevati v izobraževanju, kjer se sredstva (glede na realizacijo v  2011) zmanjšujejo za  12,2% milijonov ter v visokem šolstvu, znanosti, tehnologiji in informacijski družbi (za 18%, t.j. 110 milijonov, z 614,8 na 504,3 milijonov).
Med ministrstvi se najbolj znižujejo sredstva MIZKŠ, za 13% (262 milijonov).
V javnem sektorju naj bi se plače znižale za 5% linearno in še v povprečju 55 glede na plačne razrede. S 1.6.2012 bi odpravili tretjo četrtino plačnih nesorazmerij, tako da bo skupno znižanje plače v javnem sektorju med 7,5 in 8%, ocenjuje finančni minister J. Šušteršič.

Ostri varčevalni ukrepi sindikatom navkljub v parlamentu. I. Dernovšek, Dnevnik, 13.4.2012
Vlada je v državni zbor poslala predlog zakona o uravnoteženju javnih financ kljub nasprotovanju sindikatov. Do sprememb predloga lahko še pride, pravi minister J. Šušteršič; sprejet naj bi bil v začetku maja.
Zakon predvideva znižanje plač javnih uslužbencev v povprečju letos za 7,5%. V tem je upoštevana je tretja četrtina plačnih nesorazmerij, četrto pa bi izplačali s 1.1.2013. Sredi 2013 bi odmrznili napredovanja. Regres bi izplačali glede na višino plače.
Poleg tega bi znižali bolniške in porodniške, otroški dodatek in letni dodatek za upokojence, ukinili brezplačni vrtec za drugega otroka, subvencionirali malico samo socialno šibkim šolarjem, spremenili normative v šolstvu, idr.

Vladno-sindikalna slepomišenja. I.D., Dnevnik, 14.4.2012
Nadaljevanja pogajanj o stavki (zaradi varčevanja) v petek ni bilo. Vladna pogajalska skupina (vodja minister Andrej Vizjak) je pričakovala, da bodo sindikati javnega sektorja dali pobudo za nadaljevanje pogajanj o varčevalnih ukrepih, stavkovni odbor 24 sindikatov (vodja B. Štrukelj) pa da se bodo začeli pogajati o stavkovnih zahtevah. (Sindikati zahtevajo, da vlada umakne: nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo, ukrepe, ki zmanjšujejo kakovost javnih storitev, ukrep, ki znižuje plače javnih uslužbencev).
Med stavko (v sredo 18.4.2012) bodo tudi protestni shodi »pet minut pred dvanajsto« v Ljubljani (pred vlado), Mariboru, Celju, Kopru, Velenju, Ptuju, M. Soboti, na Ravnah, v Kranju, N. Gorici in Novem mestu.

Vlada piha na dušo sindikalistom z novimi davki za najbogatejše.
A.A., Dnevnik, 6.4.2012
Vlada je v program varčevanja vključila tudi nekatere predloge sindikatov. Za obdavčitev najbogatejših bi uvedli davke na izjemne dobičke pri prodaji zemljišč, na vodna plovila, luksuzna motorna vozila, nepremičnine nad milijonom evrov, dodatno bi obdavčili dividende, kapitalske dobičke in obresti, zmanjšali davčno tajnost, izboljšali davčni nadzor, uvedli davek na finančne transakcije ipd.

Vlada bo uvedla »Jankovičev davek«. A. Hreščak, Objektiv, Dnevnik, 7.4.2012
Izbor dogodkov (pred)prejšnjega tedna:
Petek, 30.3.     Ministru K. Erjavcu madžarski predsednik odpove srečanje; nekaj dni kasneje odstopi, univerza mu je odvzela doktorat. Erjavec pa še zaupa poslancu I. Simčiču, čeprav bosanska ambasada potrdi spornost spričevala.
Nedelja, 1.4.     Okamenjajo avtomobila na parkirišču vlade in napišejo: »Ein Folk, ein Reich, ein Janša«. Demokracija (SDS) to pripiše ekstremistom levičarjem z Metelkove in napove, da bodo (ti) skušali izkoristiti napovedane sindikalne proteste. Niso problematični »samo varčevalni ukrepi, pač pa predvsem sovraštvo do Janše in do desnice«, zapišejo.
Ponedeljek, 2.4. Minister, tudi za kulturo, si ogleda v prenovljeni Operi baletno predstavo.
Torek, 4.4.     Bencin je spet dražji, čeprav so pred volitvami napovedovali manjše trošarine. Minister za javno upravo napove znižanje plač ministrom, za 1000 evrov bruto.
Minister Turk v blogu zapiše: »Nimam obraza, da bi jemal otrokom za malico in odpuščal učitelje« in hkrati ne bi podprl dohodninske stopnje za najbogatejše.
Četrtek, 5.4.     Vlada sprejme rebalans proračuna in vznemiri sindikate, tudi s predlogom intervencijskega varčevalnega zakona. Nekoliko jih razveseli s predlogom davkov na premožnejše, tudi »Jankovičevega davka« na dobiček ob prodaji zemljišč s spremenjeno namembnostjo; razmišlja o davkih na finančne transakcije, nezazidana stavbna zemljišča, dohodke od kapitala, četrtem davčnem razredu in protikriznem davku na nepremičnine. Minister za gospodarstvo prepove delo direktorju urada za intelektualno lastnino J. Žureju.

Se ministru Vizjaku že kolca po družinskem zakoniku? A. Hreščak, Objektiv, Dnevnik, 14.4.2012
Nekaj dogodkov prejšnjega in eden iz tega tedna:
Petek, 6.4..    Ministrstvo za javno upravo na spletnih straneh objavi »obrazec za odpuščanje« delavcev. Sindikalisti to razumejo kot grožnjo.
Sobota 7.4. Vodenje Drame bo prevzel Roman Končar,igralec v nadaljevanki Razjarnikovi.
Nedelja, 8.4.     Ob velikonočnih jajcih se večina spomni zmage Demosa pred 22 leti.
Torek, 10.4.     Minister za…družino… A. Vizjak bi nekatere »dobre rešitve« iz  zavrnjenega družinskega zakonika prenesel v novele drugih zakonov, čeprav se tega leto dni ne sme.
Vlado podpira le še četrtina, podpora je zadnji mesec bistveno padla, je po telefonu FUDŠ-u zaupalo svoj utrip 1007 oseb. Varčevalne ukrepe podpira manj kot petina, dobra polovica pa podpira stavko.
Sreda, 11.4.     Javni sektor se še ni prilagodil razmeram, pravi B. Vasle, UMAR.
Formalnih razlogov za stavko ni, meni premier Janez Janša, če boste stavkali, to počnite na lastne stroške. Sindikalisti to razumejo kot poskus zastraševanja.
Četrtek, 12.4. Vlada potrdi varčevalne ukrepe; ob prihodu na oblast si je zadala za cilj spodbujanje gospodarstva. Sindikati se združujejo in pripravljajo na stavko.
Sreda, 18.aprila. Stavkali naj bi zaposleni v javnem sektorju. Doslej se je stavki pridružilo 20 od 27 sindikatov, razen (zobo)zdravnikov in zaposlenih v pravosodju.

Pred zaprtimi vrati vrtcev in šol bi lahko ostalo 240.000 otrok. P.M. Dnevnik, 14.4.2012
Če stavka javnega sektorja (18.4.2012) ne bo preklicana bo veliko otrok ostalo brez varstva. Minister Turk pričakuje, da bodo vrtci in šole odprte, vodja stavkovnega odbora Branimir Štrukelj pa da bodo šole zaprte, vrtcem pa priporočajo, naj sprejmejo otroke le v nujnih primerih.

Naslovljeno na ministra. Šolski razgledi, 13.4.2012 www.solski-razgledi.si
Zaradi varčevalnih ukrepov in združevanja strokovnih zavodov je na ministra Žiga Turka več organizacij naslovilo protestna pisma. Časnik objavlja pismo Pedagoškega inštituta (PI), organizacij s področja izobraževanja odraslih, sindikata SVIZ in civilne iniciative Kakšno šolo hočemo.

Pomota, tudi družboslovec je lahko inovator. Inovacije in razvoj. Oglasna priloga. Dnevnik, 6.4.2012
Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) pomaga mladim ustvariti zagonska podjetja (start up), od začetne ideje do povezovanja z investitorji. Ta podjetja tudi zaposlujejo, gospodarska kriza jim ni prišla do živega. Lani so imela odprtih 333 delovnih mest, predvsem v razvoju in trženju.
Na nedavnem tekmovanju študentov inovatorjev je bilo največ udeležencev (13) s FDV, nato s EF (11) in BF (10)  UL. Število družboslovcev je presenetilo tudi rektorja UL S. Pejovnika: »Če nekdo  študira družboslovje, to še ne pomeni, da nima želje po  inoviranju«.

Moja akademska leta. Šolski razgledi, 13.4.2012
Celjska Mohorjeva družba je izdala knjigo Marjana Tršarja, pokojnega slikarja, publicista in pedagoga (ALU UL, op. B.M.). Bil je človek iskrivega duha, kljub trpkim izkušnjam nikoli zagrenjen, v svoji neposrednosti nikakor naiven, na poti sledenja svojemu klicu pa vselej odprt za vse dobro.

Knjiga je živa. 17. slovenski dnevi knjige. Dnevnik, priloga, 7.4.2012
V okviru dnevov knjige 16.-19. april 2012 bodo prireditve v Ljubljani na Kongresnem trgu in v Celju,  Kopru, Mariboru, Novem mestu, Trstu in Velenju.
Evald Flisar piše, da se je začelo na Trgu republike, nato je nekaj let posel (s knjigami) cvetel na Kongresnem trgu, na odprtje so prihajali predsedniki države in vlade (enkrat tudi J. Janša), ministri in župani, pisatelji in pesniki, šole, glasbeniki… Potem se je preselil  pred Križanke, pred magistrat na Novi trg in zdaj se vrača na Kongresnega. Ponesel nas bo »v dobre stare čase, ko je knjiga bila Slovencem še v ponos in tolažbo«.

1. - 8. april 2012

Konfederacija sindikatov pozvala k splošni stavki. M.B., Z.P., M.Z., Delo, 29.4.2012
Sedem sindikatov javnega sektorja je vladi sporočilo, da njeni varčevalni predlogi niso sprejemljivi, ker grobo posegajo v socialno državo. »Ker gredo ukrepi v povsem napačno smer, konfederacija sindikate poziva, naj se opredelijo za splošno stavko javnega sektorja, ki naj vladi nedvoumno pokaže, da začetek razgrajevanja socialne države in nepravični ukrepi niso sprejemljivi«, je dejal Branimir Štrukelj, predsednik KSJS. 
Vladi je KSJS ponudila kompromis, pripravljeni so se pogovarjati tudi o podaljšanju zamrznitve plač do konca leta. Poslanec Andrej Šircelj je dejal, da je vladajoča SDS pripravljena na kompromis.

Vladno popuščanje pri predlaganih ukrepih. I.D., Dnevnik, 5.4.2012
Vlada je 4.4.2012 sindikatom javnega sektorja predlagala nekaj sprememb pri varčevanju:
- znižanje osnovnih plač s 1. junijem za 10% (večje tistim z višjimi prejemki);
- odprava tretje četrtine plačnih nesorazmerij s 1.6. in odprava zadnje četrtine s 1.1.2013.
- regres v višini 50% sredstev glede na 2011; enako v 2013, a glede na višino plače.
- povrnitev kilometrine v višini 5% cene bencina;
- upokojevanje tistih, ki izpolnijo pogoje, a selektivno (možen dogovor z delodajalcem);
- odmrznitev napredovanj s 1.6.2013
- veljavnost interventnega zakona glede napredovanj, delovne uspešnosti in usklajevanja plač se podaljša do 31.12.1913

Sindikati zavrnili tudi tretjo vladno ponudbo. I.D., Dnevnik, 5.4.2012
Vlada in sindikati javnega sektorja se na pogajanjih 4. aprila niso sporazumeli o varčevalnih ukrepih. Zato je stavka javnega sektorja 18.4. vse verjetnejša. Sklep KSJS (28.3.2012)  so podrli vsi v to konfederacijo vključenih sindikatov (SVIZ  z 73.000 člani, Sindikat delavcev zdravstva in socialnega varstva 18.000, Sindikat delavcev v zdravstveni negi 8000, Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze NSDLU 1300, Sindikat delavcev v pravosodju 825 in Sindikat javnih uslužbencev Slovenije 256 članov). (Glasovanje članov o stavki poteka, op. B.M.) Poteka tudi odločanje o stavki v drugi polovici sindikatov javnega sektorja. Vodja skupne pogajalske skupine sindikatov Drago Ščernjavič (iz Sindikata državnih organov Slovenije s 6800 člani) je opozoril na pritiske na sindikaliste v državni upravi. Glede na vladne odločitve se bodo o stavki odločali tudi v sindikatih policistov in carinikov in morda tudi v ZSSS.

Kljub napetosti napredek med socialnimi partnerji. Socialni sporazum.
M. Belovič. Delo, 31.3.2012
Vlada, sindikati in delodajalci so se uskladili o izhodiščih za  nov socialni sporazum do leta 2016. Podpisali naj bi ga do poletja.
Minister A. Vizjak je zadovoljno dejal, da »smo pokazali, da je to možno«.
J. Smole iz združenja delodajalcev je menil, da gre za nadaljevanje socialnega dialoga.
D. Semolič, ZSSS pa pravi, da bodo zaradi izhodišč v sporazumu zapisane le soglasne rešitve glede reform, od trga dela do pokojninske in zdravstvene.
J. Posedi, Pergam ne pričakuje zadržkov pri podpisu.
Zadovoljni so tudi v KSJS, vendar bodo pri odločanju o podpisu upoštevali to, da  »vlada vztraja pri ukrepih na področju javnega sektorja in glede razgradnje socialne države« (B. Štrukelj).

Večina  sindikatov bojkotirala podpis izhodišč socialnega sporazuma. I. Drnovšek, Dnevnik, 4.4.2012
Predstavniki vlade in petih delodajalskih združenj ter trije manjši sindikati so podpisali izhodišča socialnega sporazuma. ZSSS, KSJS in drugi sindikati so podpis bojkotirali. Branimir Štrukelj (KSJS) je povedal, da sicer pozdravljajo vsebino izhodišč, vendar bodo počakali do predstavitve rebalansa proračuna in videli, »ali misli vlada resno glede vrednot in socialnega dialoga«.

Zaenkrat manjka več kot 4000 študijskih kandidatov. J. Kontler – Salamon, Delo, 4.4.2012
Visokošolska prijavno informacijska služba ( VPIS ) je v prvem roku zbrala 19.146 prijav kandidatov za študij na 23.378 razpisanih mest.  Presežek prijav imajo le na UP (1848 prijav, na 1778 mest). Na UL je prijavljenih  11.733 na 12.751 mest, na UM 4576 na 6583 mest, na UNG pa le 61 prijav na 272 mest. na samostojnih zavodih je prijav 929, na 1995 mest.
Največji presežek prijav je na umetniških študijih in na zobni protetiki ZF UL, specialni in rehabilitacijski pedagogiki PeF UM, kineziologiji FŠ UL, na F. za varnostne vede UM in na predšolski vzgoji PeF UL. Med samostojnimi zavodi je največje zanimanje za Visoko šolo za dizajn Lj., Visoko šolo za varstvo okolja, in Visoko šolo  za zdravstvo NM. Kljub koncesijam je prijav malo na Visoki šoli za tehnologijo in sisteme NM, Visoki šoli za upravljanje in poslovanje NM ter FUDŠ NG in FDEŠ (Kranj).

Stroka za ukinitev treh visokih zdravstvenih šol, občine proti. Mateja Celin, Delo, 2.4. 2012
Zbornica zdravstvene in babiške nege in kolegij za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravstvo sta predlagala, naj se v prihodnjem študijskem letu ukine vpis na redni študij v visoke zdravstvene šole v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu. Te občine so se zato pritožile pri varuhinji človekovih pravic. Ministrstvo za zdravstvo je menilo, da je izvajanje programa zdravstvene nege na omenjenih šolah neracionalno. Pristojno visokošolsko ministrstvo (prejšnji MVZT) pa je predlagalo za 2012/1213 enako število mest, kot so ga predlagali ti trije zavodi.
Danica Železnik, dekanica VŠZN Slovenj Gradec pravi, da vsako leto 80 dijakov srednje zdravstvene šole želi nadaljevati študij pri njih in da si nekateri  prizadevajo ukiniti šolo z zavajajočimi podatki o brezposelnosti, nekakovostnih učiteljih in praksi v ustanovah na Koroškem.

Bivši dekanki koprske humanistike grozi odpoved.  Vojko Rotar, Dnevnik, 31.3.2012
Rektor UP Dragan Marušič je razrešil dekanko FHŠ UP Vesno Mikolič. Očita ji, da je ponaredila pooblastilo za odvetniško zastopanje, ki ga je podpisal prejšnji rektor Rado Bohinc. V odvetniški pisarni Senica so priznali, da so pri sklepanju pogodbe o zastopanju naredili administrativno napako. V. Mikolič očitajo tudi, da je nesposobna organizirati študijski proces na fakulteti skladno z finančnimi možnostmi, saj izvajanja študijskih programov ni prilagodila sredstvom in je računala na izredna sredstva UP.
V. Mikolič pojasnjuje, da so letos ostali brez četrtine sredstev, kar onemogoča izvajanje vseh študijskih programov.
V. Mikolič grozi tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti.
Dekanja koprske humanistike prejela odpoved. Vr, Dnevnik, 5.4.2012
Vesna Mikolič (FHŠ UP) je od rektorja UP dobila odpoved. Univerza ji je ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, s ponudbo o pedagoškem delu. Na fakulteti potekajo postopki za izvolitev novega dekana.

Univerza dobila bitko za kmetijska zemljišča. R. Galun, Delo, 29.4.2012
UM je na okrožnem sodišču dobila tožbo o lastniški pravici za 437 hektarov zemljišč v bližini Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM pod Pohorjem. Zemljišče bo uporabljala za izvajanje študija kmetijstva. Država, ki je tožbo izgubila, bo plačala tudi sodne stroške.

Tudi predsedniki brez doktorata. Delo, 31.3.2012
Po odstopu nemškega obrambnega ministra K.T. zu Gutenberga (poimenovan »Googlenberg«) zaradi prepisovanja pri doktoratu  je (budimpeštanska medicinska, op. B.M.) univerza Semelweis zaradi plagiatorstva  odvzela doktorat madžarskemu predsedniku Palu Schmidtu. Večina doktorata o olimpijskih igrah je bil dobesedni prevod besedila bolgarskega strokovnjaka, ki ga  doktorand ni navedel med viri. Zaključki pa so bili prevod iz doktorata nemškega avtorja. (P. Schmidt je  medtem že dal odstopno izjavo v parlamentu, op. B.M.)

26. - 31. marec 2012

Sindikati zaradi varčevanja napovedujejo stavkovni val. M.K., B.P., Dnevnik, 29.3.2012
Vladni ukrepi pomenijo začetek razgrajevanja pravne države in poglabljajo občutek nepravičnosti, je dejal Branimir Štrukelj (konfederacija sindikatov javnega sektorja, KSJS). Druge sindikate v javnem sektorju je pozval k splošni stavki.  Pripravljeni smo na »pogovor o podaljšanju zamrznitve plač do konca letošnjega leta« in preklic stavke, vendar ob vladnem zagotovilu, da ukrepe, ki so zdaj na mizi, zadrži. Stavka  bo »ostrejša od tistih, ki so se zvrstile v sredini devedesetih let«, tudi vrtce bodo zaprli.
Šolnikom so se pridružili sindikati policistov in delavcev v zdravstvu in socialni negi,čakajo pa odgovore dela sidnikatov javnega sektorja, ki ga vodi Drago Ščernjavič.

Semolič  vnovič žuga z referendumom.  M.K., B.P., Dnevnik, 30.3.2012
Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJKS) je pozvala vse sindikate k splošni stavki.  Glavni odbor SVIZ je zavrnil varčevalne ukrepe in se preimenoval v atavkovni odbor. O stavki, ki naj bi se začela 18.aprila, naj bi se člani odločali med 2. in 11. aprilom.
Predsedstvo ZSSS je  opozorilo vlado, da bodo uporabili referendum, če ne umakne ukrepov, ki so uperjeni proti delavcem, mladim in upokojencem. Ljudi bi vprašali, ali se strinjajo z vladnimi ukrepi. Vlada naj da sindikatom čas za pogovor, dialog. »Socialni dialog bomo branili z vsemi sredstvi, sindikatom javnega sektorja, ki so na udaru, pa izrekamo vso podporo, je poudaril D. Semolič.

Varčevalni ukrepi in stališče Konfederacija sindikatov javnega sektorja. Tomaž Sajovic, 30.3.2012
Po predlogu vlade bi večino prihrankov v javnem sektorju - od skupne vsote 402,3 milijone evrov v letu 2012 in 408,0 milijonov evrov v letu 2013 - proračun dobil z naslednjimi ukrepi:
- znižanje plač v javnem sektorju za 15 % do konca leta;
- neizplačilo regresa v letu 2012 in polovično izplačilo v 2013;
 - pri prevozu na delo se namesto javnega prevoza povrne 4 % cene bencina na km,
na službenih poteh znižanje kilometrine na 15 % cene bencina in dnevnic za 20 %
- zniža se financiranje prehrane in nekaterih drugih prejemkov.
Za univerzo sta "zanimivi" še postavki:
 - ukinitev oz. podaljšati 54. člen Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (določitev TSF za leto 2011) in upoštevati 6. člen, TSF-Z sorazmerno zmanjšati do razpoložljivih letnih proračunskih sredstev za študijsko dejavnost
 - podaljšanje časa trajanja raziskovalnih projektov, novi razpisi se objavijo v manjšem znesku.
Predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja je 30.3. 2012 razpravljalo o položaju.  Predsedstvo KKSJS se je je preimenovalo v Stavkovni odbor Konfederacije, to bodo storili tudi odbori v NSDLU. Splošna stavka bi bila nekje v tretji tretjini aprila, napovedati pa jo je treba delodajalcem deset dni prej. O točnem datumu se še dogovarjajo, odvisno pa bo tudi od odziva vlade.  Tečejo tudi dogovori za skupen nastop Univerze, rektorske konference, sindikatov, gibanja Mi smo univerza ... 

Rektorji podpisali resolucijo o kakovosti. povezava ..., 30.3.2012
Na UM je bila konferenca posvečena vprašanjem kakovosti in prepoznavnosti slovenskih univerz. Organizirala ga je slovenska rektorska konferenca. Tuji in domači predavatelji so predstvaili premike na tem področju. Na koncu so rektorji UL, UM, UNG in UP podpisali resolucijo, s katero so se zavezali razvijati kakovost in povedali tudi, kaj pričakujejo od vlade na področju financiranja.
eč o konferenci, pripevki in resolucija.

Zaupanje v stranke je začelo kopneti. D. Korade, Večer, 30.3.2012
V telefonski anketi javnega mnenja RM PLUS so 700 naključnih oseb vprašali, katero stranko bi volili. Na prvem mesto je SDS (17,7%), ki pa ji je priljubljenost padla, tako kot drugim strankam, razen Pahorjevi SD (15 %). PS je dobila 13,5%, SLS 3,1%, NSi 3%, DLGV 1,9%, DeSUS 1,2%. Dobra četrtina  ne bi šla volit, 16% pa ne ve koga.
Vlado o prvem ocenjevanju ocenili slabo (2,5), tako kot Pahorjevo ob koncu mandata.
V anketi »Eyes on Europe« (Marketagent.com) so Slovenci skupaj z Madžari izrazili najnižje zaupanje v politiko in nacionalne finančne institucije. Manj kot ostali so zadovljni s trgom dela. Kljub temu so optimisti, kar kaže indeks prihodnosti.

Vladni varčevalni ukrepi: Slovenija bo drugačna. T. Kristan, E. R., M.J., T.S., Delo, 24.3.2012
Vlada je predlagala vrsto varčevalnih ukrepe, o katerih se želi uskladiti s socialnimi partnerji (sindikati, delodajalci) do 12. marca.
Na trgu dela predlaga: znižanje plačila porodniških dopustov, darilo ob rojstvu le za manj premožne, znižanje nadomestila za brezposelnost in otroške dodatke, prejemanje nadomestila za brezposelnost le 18 mesecev, enotna dnevnica 10,56 evra, nižji letni dodatek za upokojence, nižje jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,  odprava študentske prehrane med počitnicami…
V državni upravi: znižanje kilometrine in razne dodatke ter plač funkcionarjev, združevanje uprav, direktoratov, uradov, krajši čas prejemanja nadomestil po prenehanju funkcije,  ipd.
V javnem sektorju: povečanje števila učencev v razredih OŠ, krajše podaljšano bivanje, višja obveznost za delavce, znižanje plač za 15% do konca leta z hitrejšim odpravljanjem nesorazmerij, neizplačilo regresa 2012 in polovično 2013, manj za prevoz na delo.
Investicije, subvencije: ukinitev subvencij za stanovanja mladim družinam in stanovanjske varčevalne sheme za 2012, znižanje subvencij za bivanje študentov, za 20% manj financiranja verskih skupnosti…
Vlada predlaga ukinitev dela prostih dni za 2. januar in 2. maj in organiziranje le dveh državnih proslav (za dan državnosti in za dan samostojnosti in enotnosti).
Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja pravi, da zniževanje plač javnih uslužbencev lahko naleti le na odpor in napovedal, da bodo v SVIZu glavne odbore (prihodnji teden) verjetno preimenovali v stavkovne.
Dušan Semolič, ZSSS, nasprotuje predvsem ukrepom, ki bodo prizadeli socialno najranljivejše, upokojence, delavce in mlade. In to ob velikem obsegu nepobranih prispevkov in škodi zaradi gospodarskega kriminala. Lotiti bi se morali bančnega sistema, ki je dal 5 milijard jamstev za managerske prevzeme.

Sindikati ogorčeni nad vladnim pristopom. Pb, Dnevnik, 27.3.2012
Sindikat ZSSS meni, da so vladni predlogi za varčevanje krivični do najšibkejših. »Zmenili smo se, da ne bo enostranskih posegov v socialne pravice in da bomo skupaj iskali soglasje«, je dejal Dušan Semolič, predsednik ZSSS.  Je katera politična stranka pred volitvami omenila znižanje nadomestil bolnim, brezposelnim, upokojencem dodatek, sprašuje Milan Utroša, ZSSS.
V združenju delodajalcev Slovenije pa predloge podpirajo. Jože Smole, generalni sekretar meni, da gredo varčevalni ukrepi v pravo smer in upa, da bo vlada vztrajala v takem obsegu, da bo prinesel zahtevan prihranek.

Avtorske pogodbe izjemoma. T.K., Z.P., M.Z., Delo, 23.3.2012
Vlada je pregledala koliko je avtorskih in svetovalnih pogodb na ministrstvih in v vladnih službah. Posamezni resorji morajo pripraviti predlog izjem. Zaradi zamrznitve teh pogodb imajo v nekaterih institucijah in zavodih težave. Vlada bo očitno potrdila nekaj izjem.

Obeta se vrnitev nekaterih kadrov iz prvega Janševega mandata.
Koalicijske stranke zavrnile kandidaturo ministra Pličaniča. L.D., M.R., Dnevnik, 28.3.2012
Na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) se s 1.4.  (kot svetovalec za visoko šolstvo in znanost v kabinetu ministra) vrača Dušan Lesjak, ki je  bil državni sekretar za visoko šolstvo pri ministrih Juretu  Zupanu in Mojci Kucler Dolinar. Leta 2001 je bil vpleten v afero s študijem kitajskih študentov na neakreditiranem programu IBS EPR UM, zaradi tega mu je bilo prekinjeno delovno razmerje. Trenutno dela na  FM UP in mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju. Na  ministrstvu bo zaposlen 40%, »veliko večino izobraževalnega dela na obeh visokošolskih zavodih v št.l. 2011/2012 je izvedel že jeseni 2011«.
Direktorat za visoko šolstvo in znanost na MIZKŠ bo po napovedih prevzel Boris Rončevič (FDUŠ Nova Gorica), ki je bil član odbora SDS za visoko šolstvo.
Zakon določa, da ima MIZKŠ le dva državna sekretarja. To sta Aleksander Zorn (kultura) in Mojca Škrinjar (vrtci, OŠ, SŠ, višje šole,  izobr. odraslih).

Konferenca o kulturi kakovosti in prepoznavnosti slovenskih univerz
V Mariboru je bila 29.4.2012 konferenca o kakovosti, ki jo je organizirala Slovenska rektorska konferenca. Glej program, prispevke in gradiva.

Zgovorna odsotnost ministra in sekretarja. Milan Vogel, Delo, 21.3.2012
Na seji nacionalnega sveta za kulturo so nameravali novemu ministru izročiti osnutek nacionalnega programa za kulturo 2012-2015. Vendar  Žiga Turka in njegovega sekretarja za kulturo Aleksandra Zorna ni bilo.
Nato so kritično obravnavali vladine varčevalne predloge. Menili so, da je prepoved sklepanja avtorskih pogodb škodljiva, morebitne izjeme pa »avtocesta v cenzuro« (Matjaž Zupančič), saj bo zanje potrebno soglasje politike.  Meta Hočevar, predsednica sveta  meni, da bo ukinjanje programov zmanjševalo kakovost življenja ljudi, kar ima lahko hude posledice. Opozorili so tudi na nevaren koncept javno-zasebnega partnerstva, ki ga v javnih zavodih ne bi smeli uvajati, ker vodi v katastrofo.
nasprotovali so tudi ukinjanju Javne agencije za knjige, Slovenskega filmskega sklada in Centra za plesno umetnost., ker menda porabijo preveč denarja. Gre za centralizacijo, metode so nedemokratične, v kulturi bo ostala siva lisa.

Profesorja obravnavana kot lobista.  Delo, 24.3.2012
Komisije za preprečevanje korupcije sta bila lani prijavljena tudi Jože Duhovnik (dekan FS UL) in Ludvik Toplak (predsednik Evropskega središča Maribor).
Igor Jakomin, takratni državni sekretar na ministrstvu za promet, je prijavil kršitev 58. in 69. čl. zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, potem ko ga je obiskal (januarja 2011) J. Duhovnik . Predstavil mu je ureditev preverjanja žičniških naprav v Avstriji, kjer so v to vključene tudi univerze. Kot je povedal Tone Češnovar, tajnik FS UL, tudi ljubljanska in mariborska fakulteta razpolagata z človeškimi in materialnimi viri za to, dekan pa je državnega sekretarja obiskal kot zastopnik javnega zavoda. Domnevno lobiranje je verjetno spadalo med primere nejasnosti, ki jih je treba razčistiti, zato prijava.
Igor Lukšič, prejšnji šolski minister, je prijavil L. Toplaka po sestanku (25.3.2012), na katerem mu je ta predstavil predlog projekta, v katerem bi šole v podonavskih državah opremili z interaktivnimi tablami, ki bi jih zagotavljalo podjetji Smart in Svarog. Slovenske šole naj bi uvedle enoten format gradiv, minister pa bi promoviral projekt pri sodelujočih državah.  Kršena naj bi bila ista člena omenjenega zakona, češ da L. Toplak ni pooblaščen za lobiranje.
L. Toplak je podtikanja o lobiranju zanikal, saj je kot koordinator projekta ministra »seznanil z možnostjo uvajanja interaktivne tehnologije in novih pedagoških metod v izobraževalne sisteme malih držav srednje Evrope in možnostjo izboljšanja kakovosti izobraževanja«

Zakonik žrtev konzervativizma in nizke udeležbe.  B.P. ,U.Š.K., Dnevnik, 26.3.2012
Referenduma o družinskem zakoniku se je udeležilo 30% volivcev; 45%  jih je zakonik podprlo, 55% pa mu je nasprotovalo. Večinsko podporo je dobil le v enoti Ljubljana-Center.  »Videti je, da se znova ni oglasil tisti del volilnega telesa, ki je bolj liberalen«, pravi Milica Antić Gaber. »Oglasila se je tradicionalna večina, ki je želela zaščititi svoj prav, ta prav z veliko začetnico.« Pozabila je na to, da bi »morala prisluhniti manjšini in jo zaščititi v njenih pravicah«. Padli smo na izpitu iz tolerance, sprejemanja drugačnosti, raznolikosti…, pravi.

Počistili Slovenijo – zdaj je na vrsti država. A.H., dnevnik, 26.3.2012
V čistilni akciji, ki je bila del svetovne, je 267.000 prostovoljcev (15 % občanov). Zbralo 3000 ton smeti.  Organizatorji, društvo Ekologi brez meja bi zdaj rado sodelovalo pri nastajajočem zakonu o varstvu narave. Čistilna akcija je bila (po predlanski) letos zadnjič, zdaj so na vrsti državne inšpekcijske službe in komunalna podjetja.

Kongresni trg: spet lepijo razpoke. L. Lukič, Dnevnik, 23.1.2012
V Ljubljani so se na novi ploščadi »pred  univerzo kot tudi /…/ v bližini Slovenske ceste« ponovno pojavile razpoke. »Če se nekaj dela, naj se naredi kakovostno«, je dejala mimoidoča študentka Kristi Šafar.

19. - 25. marec 2012

Ljubljanska univerza, Drama in RTVS svarijo. T. Kristan, Delo, 16.3.2012
Vlada je prepovedala sklepanje vseh avtorskih in svetovalnih pogodb v javnem sektorju. O tem bo ponovno razpravljala 22. marca in dala dodatna navodila glede izjem. Ministrom je naložila, naj pripravijo pregled vseh takih pogodb proračunskih porabnikov.
Dušan Mramor, UO UL meni, da je taka prepoved v nasprotju z zakonom o visokem šolstvu. Povzročila bo,  da ne bodo mogli izvesti programov doktorskega študija niti izrednega študija. Težave bodo tudi z veljavnimi pogodbami o raziskovalnih projektih.

Strah pred prihodnostjo. T. Zajc, Mladina, 16.3.2012
Družboslovni inštituti so v izjavi opozorili  na nezamenljivo vlogo družboslovja in humanistike v družbi, saj omogočajo spoznavanje družbenih sistemov, težave v delovanju teh sistemov in pripravo smernic za boljše delovanje družbe, po katerih se lahko ravna tudi gospodarstvo. Največja težava je, da  sprejeta nacionalna raziskovalna strategija zahteva, da se »mora javno financiranje vrniti v gospodarstvo«. Ti inštituti težko dobijo naročnike neposredno iz gospodarstva.  Država za družboslovje namenja 8% sredstev in 15% za  humanistiko.

Študentje medicine v Ljubljani študirajo »pod mostom«. Prostorska stiska je velika. P. Pahor, Ž. Rokavec, Dnevnik, 20.3.2012
Kmalu bodo začeli rušiti del MF ob  Ljubljanici, ki ga bo nadomestil prizidek, v katerem bosta  dva inštituta fakultete. To lahko ovira dokončanje bližnjega mostu. Dekan Dušan Šuput pravi, da bo to rešitev nevzdržnega stanja, rešili bodo najnujnejše potrebe in poskrbeli za varnost uporabnikov.
Prostorska stiska na  FM je velika, predavanja, predvsem vaje pogosto potekajo v poznih večernih urah, študenti se morajo včasih seliti na druge fakultete in inštitute ter tam opravljati tudi nekatere izpite.

Bolonjski stres študentov FF UL. J. Kontler Salamon, Delo, 14.3.2012
Zaradi dolge priprave študijskih programov in zakasnitve pri njihovi akreditacije grozi nevarnost, da bodo nekateri drugostopenjski programi FF UL lahko razpisani šele v št.l. 2013/2014. Med njimi so: filozofija, japonologija, nemščina, južnoslovanski študiji, srednjeevropske študije….
Dekan Andrej Černe in rektor Stanislav Pejovnik obljubljata, da bodo diplomantom prve stopnje, ki bi sicer izgubili leto v primeru, da se ne bi zaposlili, pomagali z vpisom na druge (podobne) programe, nato pa prestop na želeni program.

Na računih ostajajo milijoni. Kadrovske štipendije. T. Pureber, Žurnal24, 17.3.2012
Na javnem skladu za  razvoj kadrov in štipendij je  lani ostalo za 4 milijone neporabljenih sredstev. Del kadrovskih štipendij financira sklad tudi preko regionalnih razvojnih agencij, čemur so namenili  5 milijonov, a razdelili le 2,9 milijonov. Za sredstva so lahko neposredno zaprosili tudi delodajalci, a so od  3 milijonov porabili le 1,1 milijona evrov. Podjetja, zlasti manjša v krizi ne morejo zagotoviti izplačevanja štipendij in kasnejših zaposlitev. Študenti pa niso pripravljeni sprejeti štipendij zaradi zahteve po zaposlitvi, kar razumejo kot neke vrste omejitev, pravijo na skladu.
(Fotografija (skoraj prazne) predavalnice (zasedene) FF; s kredo je na tabli napisano:
ZNANJE NI BLAGO. HOČEMO BREZPLAČEN IN KVALITETEN ŠTUDIJ!
Besedilo pod sliko: »Študenti opozarjajo, da tujim študentom ukinjajo štipendije, medtem ko denar ostaja.)

Ustanovili sklad za tuje študente. J.K.S., Delo, 14.3.2012
Na UL so ustanovili sklad za pomoč tujim študentom, ki so s tem letom izgubili slovenske štipendije. Za najnujnejše primere je UL namenila 10.000 evrov. Na fakultetah poteka zbiranje solidarnostnih prispevkov. Akcijo je podprl tudi minister Žiga Turk.  UL se dogovarja z državo, da bi tak sklad za internacionalizacijo univerz ustanovili pri Ad Futuri.

Stroka mora raziskati skrivnost čebeljih pomorov. 
Mojca Grušovnik, Dnevnik, 19.3.2012
Slovenski čebelarji so čez zimo izgubili več čebel kot lani, vendar so izgube po območjih različne.  Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije upa, da bodo strokovnjaki na podlagi podatkov  odgovorili na vprašanje, ali so za razlike krive pašne razmere, klimatske spremembe, (zajedavec) varoa ali kaj drugega. V  Celju je bil prvi mednarodni simpozij o kranjski čebeli. B. Noč meni, da bo treba spremeniti zakone in upoštevati, da je čebela pomemben del okolja. Ustanoviti bi bilo treba Čebelarski inštitut, sprejeti nacionalni program ohranjanja čebele (kranjske sivke, op. B.M.) in čebelarskih društvom priznati, da delujejo v javnem interesu.

Šolam in vrtcem zaprli usta. Presneti otroci. Mladina, 16.3.2012
V času kampanje pred referendumom o družinskem zakoniku (25.3.2012, op. B.M.) je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport poslalo osnovnim  šolam in vrtcem okrožnico, naj se  v tem času »izogibajo tem, ki jih vsebuje družinski zakonik«.
Javnosti pa je pisal Ivan Štuhec (TeoF UL, op. B.M.) in 7 somišljenikov; pravi(jo), da zakonik ruši »temelje civilizacije«, tudi zato, ker »postavlja za temelj družine otroka in ne moškega in ženske«.

Knjižni vrtiljak. Pravkar izšlo. Šolski razgledi, 16.3.2012

A svet je kroženje in povezava zagonetna ---: zbornik ob 80-letnici zaslužnega prof.  dr. Mirka Križmana. (ur. V. Jesenšek, A. Lipavic Oštir, M.L.Fabčič, FF UM, Maribor, 2012
Gantar Kajetan. Zasilni pristanek. Slovenska matica, Ljubljana, 2011
Gimnazija v Sloveniji na začetku 21. stoletja: med množičnim vpisom in zagotavljanjem kakovosti znanja. Janez Krek … et al., Pedagoški inštitut, Ljublj., 2011
Marentič-Požarnik Barica, Andreja Lavrič. Predavanja kot komunikacija: kako motivirati študente. (Prispevki k visokošolski didaktiki.), Znanstveni inštitut FF, Ljubljana, 2011
Mlinar Anton. Trajnost in univerza: možnosti, retorika, resničnost, ZRS UP, Univ. založba Anales, Koper, 2011
Pirjevčev zbornik: poti zgodovine med severnim Jadranom, srednjo in vzhodno Evropo: ob 70 obletnici akademika prof.dr. Jožeta Pirjevca, ur. G. Bajc, B. Klabjan, ZRS UP, Univ. založba Annales, Koper, 2011
Poti internacionalizacije: politike, trendi in strategije v visokem šolstvu v Evropi in Sloveniji. (ur. Klemen Miklavčič), CMEPIUS, Ljubljana 2011
Siokošek Darinka, Iris Čelofiga Petrovič. Razvoj naravoslovnih kompetenc ob delu z laboratorijskimi napravami. Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM, Maribor, 2011

12. - 18. marec 2012

Rektorji za spremembo zakonodaje. Pe, Dnevnik, 12.3.2012
Rektorji štirih slovenskih univerz so ministru Žigi Turku predlagali spremembe, s katerimi bi zakone prilagodili dejanskim potrebam univerz.  Manjše bi bili treba sprejeti čimprej.
Minister se bo zavzemal za reševanje nakazanih vprašanj, so sporočili z ministrstva. Opozoril pa je, da finančni okviri postavljajo tudi univerze pred odločitve o racionalizaciji. To bi lahko izkoristili za  kakovosten skok in dosego stopnje odličnosti, ki jo terja čas.

Raziskovalni inštituti pozivajo vlado k ureditvi razmer. Dnevnik, 12.3.2012
Pedagoški inštitut, Urbanistični inštitut, ZRC SAZU, Inštitut za narodnostna vprašanja in Mirovni inštitut pozivajo vlado, da čim  prej uredi sistemsko financiranje javne raziskovalne dejavnosti, ki bo omogočalo resno in kontinuirano delo. Inštituti, zlasti s področja humanistike in družboslovja so potisnjeni na rob preživetja.  Raziskovalni in inovacijski sistem bo le tako lahko omogočal reševanje družbenih izzivov,kot so podnebne spremembe, energija, pomanjkanje virov, zdravje in staranje ter drugih, ki so pomembni za trajnostno delovanje družbe. Vloga humanistike in družboslovja je nezamenljiva, še posebej za družbo v krizi, so zapisali v izjavi.

Sindikati vladna izhodišča obarvali zeleno.  Socialni sporazum.
M. Belovič. Delo, 12.8.2012
Osem sindikalnih konfederacij (ZSSS, KSJS, KSS Pergam, KS )=, KNSS Neodvisnost, SZS alternativa, ZRSS, NSS,  razen Solidarnosti) je poslalo pripombe vladi na njena izhodišča za nov socialni sporazum. Z njim bi rada vlada začrtala smer strukturnih reform in se izognila referendumom.
Sindikati poudarjajo socialna in egalitarna načela ter trajnostno, ekološko dimenzijo razvoja, manj pa ekonomsko, na katero stavijo vlada in delodajalci. So za blaginjo z visoko stopnjo zaposljivosti, a temelj zanjo ni le gospodarska, ampak tudi »trajnostna in vključujoča rast«, zelena industrijska politika. Poleg varčevanja predlagajo tudi zavezujočo investicijsko politiko, s čimer bi razbremenili pritisk na javne odhodke. In milejšo varčevanje pri javnih izdatkih, vzdržnostni pokojninski sistem z večjim številom delovno aktivnih. Pričakujejo, da jih bo vlada v dveh tednih povabila na usklajevanje besedila.

Štrukljevo opozorilo ministru Turku. Id, Dnevnik, 8.3.2012
Po spoznavnem srečanju s predsedniki reprezentativnih sindikatov je minister Žiga Turk  opozoril, da si ne moremo  privoščiti slabega izobraževanja, a tudi ne neracionalnosti. Nikomur ni v veselje zniževati plače ali odpuščati, ampak za marsikaj nimamo sredstev. Vlada se namerava lotiti »modrega varčevanja« na način, ki bo najmanj prizadel uporabnike in bo sodelovala pri tem s socialnimi partnerji.
Branimir Štrukelj, SVIZ, je dejal, da je ministra opozoril, da bodo šolniki začeli stavkati, če bodo znižali plače. Minister je posredno zagotovil, da v osnovnem in srednjem šolstvu odpuščanj ne bo.  Obvezna osemurna prisotnost pa nikoli ni bilo uradno stališče ministrstva.

Stroški dela so se lani zvišali le za 0,8 %. Id, Dnevnik, 10.3.2012
Stroški dela za opravljeno delovno uro so bili v zadnjem četrtletju 2011 za 0,8% višji kot v zadnjem četrtletju 2010. Stroški plač so se zvišali za 1,3%, ostali prejemki zaposlnih in prispevki pa so se znižali za 2,1%. V primerjavi z letom 2008 so se stroški dela povečali za 6%.

Najvišje plače bodo po spremembi zakonodaje še za 420 evrov višje.
I. Dernovšek, Dnevnik, 12.3.2012
Predlog novele zakona o dohodnini zvišuje davčno osnovo za najvišji razred na 18.716 evrov. Finančno ministrstvo meni, da sedanje obdavčenje ne spodbuja zaposlovanja strokovnjakov, ki dosegajo višjo dodano vrednost in prispevajo k večji storilnosti.
Dušan Semolič, ZSSS pa ocenjuje, da bi s tako razbremenitvijo najbogatejšega sloja še zmanjševali prihodke v proračun. »Ujčkanje najbogatejšega sloja« ne bo prispevalo k večji produktivnosti.

Milijonar med ministri. Manca Borko, Žurnal24, 12.23.2012
Minister Žiga Turk (FGG UL, op. B.M.) je komisiji za preprečevanje korupcije prijavil največ premoženja med kolegi v vladi. Na banki ima več kot 83 tisoč evrov, še slabih 200 tisoč pa ima v delnicah in v skladih.  Ima hišo in stanovanje, počitniško hišico in počitniško stanovanje ter nekaj gozda in BMWx3.
Minister Senko  Pličanič (PF UL, op. B.M.) je lastnik polovice Družbe za svetovanje v javni upravi in polovice Inštituta za javno upravo, 45 tisoč evrov na banki, 16 delnic KD Group, tri parcele, nekaj gozda, stanovanje, nissan pathfinderja in odplačuje 123 tisoč evrov lizinga.

Študentom onemogočeno nadaljevanje študija. Blaž Petkovič, Dnevnik, 12.3.2012
Nekateri študenti 3. letnika FF UL  ne bodo mogli nadaljevati študija na 2. bolonjski stopnji, ker posamezni študijski programi ne bodo pravočasno akreditirani na agenciji NAKVIS. Andrej Černe, dekan FF pravi, da je na agenciji v postopku 20 drugostopenjskih programov. Eden je še v postopku na univerzi, štiri pa še pripravljajo. Študentom bodo pomagali z vpisom na (sorodni) nepedagoški program, drugo leto pa prehod v pedagoški. Postopek potrjevanja programov se je zapletel ob ukinitvi bivšega sveta za visoko šolstvo in vzpostavitve NAKVISa, z novimi obrazci.
Mojca Novak, NAKVIS , pravi, da  ministrstvo zaključuje zbiranje vpisnih mest do 1.aprila. in programi, ki do takrat ne bodo akreditirani, ne bodo razpisani.  Postopek presoje strokovnjakov in odločanja lahko traja do sedem mesecev. Vlagatelji ga lahko pospešijo, če oddajo popolne vloge in jih hitro dopolnjujejo če je treba.

Konec dolgega čakanja na študentski dom. D. Valenčič, Dnevnik, 6.3.2012
V prejšnjih letih  postelj v ljubljanskih študentskih domov ni bilo dovolj za vse, letos pa  so decembra objavili razpis za 200 dodatnih stanovalcev.  Upad vlog pripisujejo manjšemu vpisu, manjšim generacijam in odpiranju visokošolskih zavodov v drugih krajih. Od leta 2008  absolventi ne morejo več bivati v domovih, razen zaradi težkega socialnega ali zdravstvenega stanja.  Poleti je bila gneča na centrih za socialno delo in so v domovih zavrnili le tretjino absolventov, ki so oddali vlogo za podaljšanje.  ŠOS predlaga, da bi dali možnost bivanja tudi absolventom, saj imajo status tudi na bolonjskih programih. Ministrstva so to doslej zavračala z razlogom, da so domovi prezasedeni.
Domovi v Ljubljani, s številom postelj (feb. 2012):
Kardeljeva ploščad, 1013; Ilirska, 294; Litostroj, 406; Akademski kolegij, 299; Poljanska, 224; FDV, 289; Topniška, 419; Gerbičeva 180; Mestni log, 918; Rožna dolina, 3180.

Brez osebne krize na pragu srednjih let. Štirideset let društva Škuc.
M. Pišek, Dnevnik, 6.3.2012
Ljubljanski Škuc se je rodil ob koncu  dobe študentskih gibanj med letoma 1968 do 1972, ki so prinesla zahteve po družbenih spremembah. Od 1972  deluje na področjih  glasbe, gledališča, filma, literature, likovnih in  intermedijskih umetnosti. Bil je kraj, kjer so se v osemdesetih organizirala nova družbena gibanja, predvsem LBT, tam so nastopali Pankrti in Laibach, bile so razstave, predavanja… Letos neodvisni kulturi grozijo finančna krčenja programov. Obletnico bodo počastili z brezplačnimi kulturnimi dogodki, literarnim večerom, razstavo, predavanjem in filmskimi projekcijami, tudi filma Socializacija bika?, prve slovenske celovečerne risanke.

Tožilstvo: Simčičevo spričevalo je ponaredek. Primorski dnevnik, 8.3.2012
Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je potrdilo, da je bilo leta 2007  v predkazenskem postopku ugotovljeno, da je  srednješolsko spričevalo, s katero se je  Ivan Simčič zaposlil v vojski in vpisal na FF UL, ponarejeno. Postopkov takrat niso  sprožili, ker je primer zastaral. Zaradi ponaredbe so ga pred petimi leti odpustili iz vojske.

5. - 11. marec 2012

Za pravično porazdelitev bremena krize. I. Dernovšek, agencije, Dnevnik, 1.3.2012
Po vsej Evropi so sindikati združeni v konfederaciji Etuc s protesti izrazili nestrinjanje z varčevalnimi ukrepi, predvidenimi s fiskalnim paktom držav EU. Geslo: »Zdaj je pa dovolj!«
V Ljubljani je 200 članov ZSSS in Konfederacije sindikatov javnega sektorja protestiralo pred poslopjem vlade. DELAVCI NISMO KRIVI ZA KRIZO; HOČEMO SOCIALNO EVROPO, je pisalo na transparentih.
Njihove predstavniki so premieru Janezu Janši povedali predloge za izhod iz krize: evropski program za obnovo in delovna mesta, ukinitev negotovih oblik zaposlovanja, zeleno gospodarstvo, podaljšanje obdobja za znižanje proračunskega primanjkljaja pod 3% BDP, davek na finančne transakcije, evropska obveznica, evropska bonitetna hiša, minimalna osnova za davek na dobiček, davek na dobiček, ki se ne investira v naložbe, davek na velike bonuse, DDV tudi za finančne storitve in ukinitev davčnih oaz.
Na srečanju s sindikalisti se je J.M. Barosso, predsednik EK strinjal, da je treba bremena krize razdeliti pravičneje, predvsem z davki. A večja obremenitev podjetij bi spodkopavala mednarodno konkurenčnost.

»Bolj kot varčevanje potrebujemo zaposlovanje.« B.K., M.B., Delo, 1.3.2012
Po vsej Evropi, tudi pri nas, so sindikati 29.2. protestirali zaradi ukrepov proti finančni krizi.
400 članov ZSSS se je zbralo v ljubljanskem kinu Komuna, nato so šli pred vlado in premieru Janezu Janši, ki je prekinil sejo, izročili alternativne predloge Evropske konfederacije sindikatov. Dušan Semolič je dejal, da se z nekaterimi predlogi sindikatov strinja tudi premier. Ta je sporočil, da bodo rešitve iskali v socialnem dialogu. Opozoril je, da je Slovenija v recesiji, rezerv ni, sindikate in vlado čaka naporno delo.

»Zahtevati morate kraljevsko storitev«. T. Dristan, Delo, 29.2.2012
Minister Žiga Turk se je srečal s predstavniki dijakov in študentov. Po sestanku je dejal: »Študentom sem rekel: kot uporabniki ste kralji in morate zahtevati kraljevsko storitev visokošolskih organizacij in države, ki to financira«. Urediti je treba socialni status mladih, da se lahko posvetijo študiju, a to je v pristojnosti ministrstva za delo. Podprl je predlog za sodelovanje mladih pri pripravi novega socialnega sporazuma. Študenti morajo (vrhunsko) izobrazbo pridobiti čimprej, brez podaljševanja statusa zgolj zaradi ugodnosti, ki jih ta omogoča.
Mitja Urbanc, predsednik ŠOS je predlagal, da se v enotno evidenco vpisov vključijo tudi višje šole.
O (ukinjenih) štipendijah se (še) niso pogovarjali. Čakajo obljubljeno na analizo posledic.

Nabirke za študente. T. P., M. K., Žurnal24, 3.3.2012
Ul je na fakultetah namestila škatle, v katere naj bi študenti in delavci dajali solidarnostni prispevek za tuje študente, ki so izgubili štipendije. Zaradi sprememb zakona je s 1. januarjem okoli 300 izgubilo državno štipendijo. Rektor je skupaj s Študentskim svetom UL pozval študente, naj prispevajo 1-5 evrov, zaposleni pa 5-10 evrov. Dali naj bi ga le tisti, ki to zmorejo. Zbiranje bo trajalo do konca marca.
Barbara Šega Čeh, lektorica na FF UL (in predsednica sindikata na FF, B.M.) meni, da je tako moledovanje žaljivo. Odvzem štipendij ruši ugled slovenskih državnih univerz, pravi.
Zaradi odvzema je nedavno pripravili protest gibanje MI smo univerza. Takrat so predstavniki UL obljubili, da bodo s štipendijskim skladom Ad Futura pripravili poseben sklad za tuje študente. O tem zdaj tam ne vedo nič.

Filozofska fakulteta predala dokumente o Simiču organom pregona. Sta, Dnevnik, 29.2.2012
Na FF UL so zbrali zahtevane dokumente Ivana Simčiča, poslanca DeSUS, ki je tam diplomiral iz zgodovine in sociologije leta 2006. UL sodeluje z organi, ki preiskujejo avtentičnost njegovega srednješolskega spričevala.

Sindikalno ogrožene bi oprostili participacije, kronični bolniki bi jo plačali. N. Knavs, Dnevnik, 29.2.2012
Zavod za zdravstveno varstvo je predlagal ukrepe za varčevanje v zdravstveni blagajni. Stroške naj bi znižali za 10%. Napovedujejo nižje bolniške po 30. dnevu odsotnosti, participacijo pri zdravilih na recept, ukinitev pogrebnin in znižanje cen zdravstvenih storitev za 7%.Na državni proračun pri reševanju primanjkljaja ne morejo računati.
Ladislav Rožič, sindikat ZSSS, je do predlogov kritičen. »Preden se krči pravice ali bolnikom nalaga dodatne stroške, je treba narediti red v zdravstvu. Lekarne polnijo občinske blagajne, zato je nesprejemljiva participacija na zdravila na recept.

Letos delovna zakonodaja, pokojninska reforma prihodnje leto. I. Dernovšek, Dnevnik, 3.3.2012
Vlada je predstavila spremembe socialne in delovne zakonodaje. Uvedli bodo sklad za odpravnine, povečali učinkovitost delovne inšpekcije s spremembo zakona, spodbudili zaposlovanje mladih in starejši in mentorstvo za prenos znanja med starejšimi in mlajšimi. Povečali bodo nadomestila za brezposelne, na račun sredstev za aktivne politike zaposlovanja. Nadaljevali bodo podporo izobraževanju zaposlenih, samozaposlenim in socialno podjetništvo. Kadrovske štipendije pa med delodajalci niso naletele na ugoden odziv. Možnosti za varčevanje vidi vlada tudi v koncesijah za študentske servise. Pripravili bodo tudi spremembe pokojninske zakonodaje, vendar sistema ne nameravajo »obrniti na glavo«.

26. februar - 1.marec 2012

Gorenjci hočejo univerzo, v Mariboru zadržani. M. Šubic, Dnevnik 22.2.2012
Senat UM se je seznanil s pobudo za novo univerzo, v katero bi se vključila kranjska fakulteta FOV, ki je članica UM. Stališča niso zavzeli. Danijel Rebolj, rektor UM je izrazil dvom o nastanku še ene univerze, zaradi vprašanja (z)možnosti obstoja novih ustanov.

V Mariboru proti odcepitvi kranjske fakultete. M. Rubin, M. Hanc, Delo, 22.2.2012
Občina Kranj je poslala UM osnutek pisma o nameri za sodelovanje pri razvoju visokega šolstva v Gorenjski regiji. Z univerzo s sedežem v Kranju naj bi nadomestili razvojni zaostanek. Vanjo bi se vključile FOV UM, Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled, pridružena članica pa bi bila Visoka šola za gradbeno inženirstvo Kranj.
Občina je zapisala, da je treba pobudo šteti  za pobudo v javnem interesu. S tem pa ne soglaša Danijel Rebolj, rektor UM. Če univerzo razumemo kot neko kritično maso različnih področij, po njegovem mnenju sedanje število univerz povsem zadošča. O pobudi bodo najprej sprožili razpravo znotraj svoje članice FOV, saj hočejo slišati mnenje profesorjev in študentov. Nadaljevali bodo na senatu UM. Odcepitev FO bi pomenilo »trganje nekega tkiva«, pravi D. Rebolj. V Mariboru opozarjajo na študijske programe in prostore, ki so (intelektualna) lastnina UM.

Vlada krenila v pripravo socialnega sporazuma. M. Belovič, Delo, 21.2.2012
Socialni sporazum,  dogovor med socialnimi partnerji – vlado, sindikati in delodajalci – naj bi veljal do 2017. V izhodiščih zanj, ki jih je sprejela vlada (že prej so svoja izhodišča skupaj pripravili sindikati in delodajalci, op. B.M.) predvidevajo kot cilj  povečanje blaginje, z zaposlenostjo, gospodarsko rastjo in trajnostnim razvojem.
Po kakovosti življenja se moramo uvrstiti v zgornjo polovico članic OECD. V petih letih se mora po razvitosti doseči povprečje EU. Zmanjšali naj bi brezposlenost za 40% in povečali zaposlenost na 7% za delo zmožnega prebivalstva. Enakomerno je treba razvijati slovenske regije. Zmanjšali naj bi število ljudi, ki jih ogroža revščina.
Največje razvojne težave so:  prevelike razlike v rezultatih izobraževalnega sistema, predvsem visokošolskega, ki proizvaja preveč težko zaposljivih kadrov. Zaradi nizke gospodarske rasti, brezposelnosti in demografskih sprememb je sedanji pokojninski sistem nevzdržen.  Za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva bo  treba zmanjšati obremenitev dela, olajšati tuje investicije in z davki spodbuditi podjetnike. Varčevati bo treba v javnem sektorju. Odpuščanje in nižanje plač v izhodiščih nista omenjeni. Spremenili bodo zakon o delovnih razmerjih, v smeri varne prožnosti in zaposlitvah za določen čas. Primerne pokojnine bo mogoče doseči le z večjim številom aktivnega prebivalstva. 

OECD: Slovenija naj se odpove izplačilu plačnih nesorazmerij. sta, N. G., Delo.si
25.02.2012
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj v svojem poročilu (OECD, Economic Policy Reforms: Going for Growth 201 ) ugotavlja, da Slovenija po bruto domačem proizvodu na prebivalca (BDP) v zadnjih letih znova zaostaja, predvsem zaradi  manjše produktivnosti dela. Pri delovnopravni zakonodaji se OECD zavzema za lažje  odpuščanje. Zvišati bi morali upokojitveno starost in omejiti predčasno upokojevanje ter pri indeksaciji pokojnin več poudarka dati inflaciji. Znova so se zavzeli za izboljšanje učinkovitosti visokošolskega izobraževanja in vpeljavo šolnin v javnih visokošolskih ustanovah, ki bi jih spremljala študentska posojila. Pogoji njihovega odplačevanja bi bili odvisni od dohodkov posojilojemalcev. Dostop do štipendij in ugodnosti študentskega statusa bi bilo treba vezati na študijski uspeh.
Plačna reforma, ki je predvidela odpravo plačnih nesorazmerij, je v preteklosti povzročila nesorazmeren dvig plač javnih uslužbencev. Zato OECD predlaga, naj ne le odložimo izplačilo drugega dela odprave nesorazmerij, ampak naj se temu popolnoma odpovemo.
Predstavniki sindikatov so se na priporočila odzvali kritično. Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja  Drago Ščernjavič je dejal, da izplačilo druge polovice odprave plačnih nesorazmerij v Sloveniji ni več v rokah politike, ampak je v rokah sodišč.  Vlado je pozval, naj priporočila ne upošteva, saj se bi tako nadaljevalo nepravno stanje.
Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja pa to priporočilo OECD  ni novo. Sicer pa v skladu z dogovorom s sindikati vladi dejansko ni treba izplačati druge polovice, dokler ne bo višje gospodarske rasti.
Tudi nekdanji minister za javno upravo in avtor plačne reforme, ki je predvidela odpravo plačnih nesorazmerij Gregor Virant je o izplačilu druge polovice plačnih nesorazmerij dejal, da jih v času krize gotovo ne bo.

Pahorjevi ministri se večinoma vračajo v stare službe. Z. Potrič, Delo, 20.2.2012
Med ministri bivše vlade je bilo več profesorjev, ki se zdaj večinoma vračajo na svoje fakultete (UL) z novim šolskim letom. Do tačas bodo prejemali nadomestilo. Roko Žarnič se vrača na FGG UL,  Boštjan Žekš se bo upokojil in nadaljeval predavanja na MF UL, Igor Lukšič, Ivan Svetlik in Jelica Jelušič se vrača jo na FDV UL, Patrick Vlačič na FPP UL, France Križanič pa na Ekonomski inštitut Pravne fakultete (EIPF).

Delovna in socialna sodišča se utapljajo v nerešenih zadevah. I. Dernovšek, Dnevnik, 21.2.2012
Delovna sodišča odločajo o sporih pri delovnih razmerjih, pogodbah o delu, obveznostih in pravicah delavcev in delodajalcev. Socialno sodišče odloča pri sporih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pri brezposelnosti, pri družinskih in socialnih prejemkih. V Ljubljani je delovno in socialno sodišče ter višje delovno in socialno sodišče (na drugi stopnji). Ljubljansko sodišče je lani prejelo 5600 novih zadev, od tega 2500 delovnopravnih. V pol leta od vložitve tožbe je rešenih manj od 40% zadev. Povečalo se je število tožb učiteljev zaradi plač, nekaj sto tožb je v zvezi z odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Precej tožb je zaradi regresov, odpravnin, prikrajšanja pri plačah in drugih kršitev obveznosti delodajalca. Sodišče zaradi obremenitve priporoča alternativno reševanje sporov z t.i. mediacijo, kjer stranki ob pomoči nevtralne osebe poskušati najti rešitev.

Kriza, spremembe na delu in absentizem. D. Zajec, Delo, 24.2.2012
Na posvetu o absentizmu, diskriminaciji, trpinčenju in korupciji v javnem sektorju je  metoda Dodič Fikfak povedala, da se negotove razmere kažejo tudi v slabšanju zdravja, porasti bolniških in invalidnosti. Pritiski na delovnem mestu povzročajo povišano vrednost maščob in sladkorja v krvi in povišan krvni tlak, kar povzroči psihosomatska obolenja npr. miokardni infarkt, rano na želodcu in dvanajstniku, astmo, bolečine v križu, rak, psihične motnje, alkoholizem. Narašča anksioznost in depresivnost. Tudi podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) za leto 2010 potrjujejo, da  so bolniške zaradi bolezni v javni upravi močno presegle slovensko povprečje.

Letos ne pričakujejo povečanja brezposelnosti. I. Dernovšek, Dnevnik, 20.2.2012
Konec januarja 2012 je bilo pri nas 116.000 brezposelnih. Povprečen čas brezposelnosti je znašal 20 mesecev in pol. Ocene o tem, koliko jih bo konec leta se razlikujejo. Urad za makroekonomske odnose in razvoj (Umar) napoveduje, da jih bo 120.000, Lučka Žižek (Zavod RS za zaposlovanje pa) 113.000. Njen optimizem temelji na večjem številu prijavljenih prostih mest in zaposlovanju brezposelnih v letu 2011. Problem so dolgotrajno brezposelni, ki so starejši  in slabo izobraženi.

Šestletna občinska zapuščina Zorana Jankoviča. S. Petančič, Delo, 23.2.2012
Prejšnji ljubljanski župan Zoran Jankovič  je začel z napovedjo 22 projektov. Pet jih je uresničil v celoti,  deset deloma, drugi še stojijo. Zgradil je nekaj mostov, športno dvorano Stožice, uredil nekaj trgov in ulic ter obrežje Ljubljanice. Odprt je bil en dom za starejše in en tehnološki park. Javni promet je ostal zanemarjen. Na investitorje še čakajo študentski domovi ob Vojkovi in stavba akademij UL ob Roški ulici.

Einstein je imel prav. alp, Dnevnik, 24.2.2012
Znanstveniki v Cernu (Ženeva) so septembra 2011 izmerili, da nevtrini lahko potujejo hitreje od svetlobe. Ob preverjanju so ugotovili, da je bil iztaknjen optični kabel sprejemnika GPS. Popravili so ga in izginila je 60-nanosekundna razlika, ki je ogrožala teorijo A. Einsteina.

19. - 25. februar 2012

Rektorji: V slovenskem prostoru so štiri univerze povsem dovolj. J. Kontler Salamon, Delo, 18.2.2012
V Mariboru so na seji slovenske rektorske konference ( RK RS ) razpravljajo tudi zakonu, ki  bi čimprej nadomestil Uredbo o financiranju visokega šolstva, v skladu z odločbo Ustavnega sodišča. Druga sprememba bi bila novela Zakona o visokem šolstvu, ki bi univerzam omogočila, da same akreditirajo svoje študijske programe. Takšno prakso avtonomije imata Avstrija in hrvaška, pravi Danijel Rebolj, rektor UM in predsednik RK. Rektorji opozarjajo tudi na financiranje dostopne strokovne literature, kar je pogoj za delu učiteljev, raziskovalcev in študentov. Napovedali so enotno mednarodno izkaznico za študente in vse zaposlene na slovenskih univerzah.
RK ni obravnavala pobud za nove univerze, bo pa senat UM obravnaval pobudo župana Kranja za gorenjsko univerzo. D. Rebolj pravi, da je »rektorska konferenca že večkrat jasno povedala, da so v slovenskem prostoru štiri univerze povsem dovolj«. Opozarjajo, da je ustanavljanje univerze dolgotrajno, zato ne pričakujejo kmalu kakšne nove univerze, čeprav se kažejo apetiti.

Bolj kot profesorji jih prepričajo študenti. Anja Hreščak, Dnevnik, 11.2.2012
Srednje šole letos zaključuje 17.800 dijakov, ki bodo kandidirali za 22.435 vpisnih mest v visokem šolstvu. Lani je ostalo nezasedenih 20% mest, kar 42 programov je ostalo brez prijavljenega kandidata. Največji presežek je bil na umetniških akademijah, pa na zobni protetiki, kineziologiji, dizajnu, varnosti, predšolski vzgoji in športnem treniranju, precej zanimanja je za veterino, zdravstvo, izobraževalne vede in socialno delo.  Več kot 80% dijakov je sprejetih na programe, ki jih navedejo kot prvo željo.
Da bo jim pomagali pri odločitvi na informativnih dnevih profesorji in študenti dijakom predstavijo vpisne pogoje, opišejo način študija in študijske obveznosti ter kakšne so možnosti zaposlitve in odgovorijo na redka vprašanja iz občinstva.
»Bolj kot profesorje dijaki praviloma prepričajo študenti, ki govorijo o svojih izkušnjah na fakulteti. /…/ Nekateri profesorji so se v mnogih letih že naveličali informativnih dni, zato so njihove predstavitve zgolj predavanja s podajanjem najosnovnejših informacij, kjer tako dijaki kot profesorji čakajo le na konec.«
Večino informacij zainteresirani dijaki najdejo že prej na internetu. Večina se jih udeleži »zgolj zato, da preverijo, kakšno je vzdušje  na fakulteti /…/ predstavitvena predavanja pa jih  niti ne zanimajo toliko.«

Recept za zmedo: vpis na univerzo po novih pravilih. Ranka Ivelja, Dnevnik, 11.2.2012
Srednješolski svetovalni delavci so pisali ministru Lukšiču (do nedavnega odgovornemu tudi za visoko šolstvo, op. B.M.), ker je MVZT  spremenilo pravilnik o vpisu v visoko šolstvo. Tudi po novem bodo dijaki v prvem prijavnem roku v obrazec napisali po vrsti tri želje za študij in bodo nato obveščeni, če so zbrali dovolj točk. Po novem pravilniku bo tudi drugi prijavni rok odprt; to pomeni, da se tisti, ki so bili uvrščeni v prvem roku, lahko premislijo in kandidirajo drugam.
Svetovalni delavci se bojijo, da bo novost povzročila taktiziranje in nepredvidljive zaplete. Na MVZT pa ne pričakujejo množičnega spreminjanja odločitev v drugem roku. Doslej je bilo v prvem roku sprejetih 90 % prijavljenih, ki so izpolnjevali pogoje za vpis.
Svetovalne delavce je razburilo tudi obvestilo MVZT, da letos še ne bo prehoda na obljubljeni sistem evidence študentov (eVŠ). Na UL so namreč ugotovili, da ne zmorejo varnega in celovitega prehoda na ta sistem.

Ukinjajo programe, ukinjajo učitelje. T. Pureber, Žurnal24, 15.2.2012
Bivša vlada je zaradi številčno manjših generacij pripravila seznam srednješolskih programov (predvsem ekonomskih in trgovskih), ki naj bi jih postopoma ukinili. V Sloveniji je okoli 7000 srednješolskih učiteljev. Branimir Štrukelj, sindikat SVBIZ ocenjuje, da bo do 2019 vsako leto izgubilo službo 100 – 150 učiteljev. Tak trend opaža že zadnjih 5, 6 let. Odgovorne poziva, naj ne odpuščajo pretirano, saj se bodo generacije povečale.

V slabo voden projekt mariborske univerzijade država ne bo vložila niti evra.
T. Klipšteter, Dnevnik, 17.2.2012
Državni zbor je leta 2008 sprejel sklep o izvedbi zimskega tekmovanja študentov  Univerzijada 2013. Vlada je doslej v projekt, vreden 30 milijonov evrov,  investirala 6,5 milijona.  Minister Žiga Turk je sporočil sklep vlade, da  zanj ne bo dala niti evra več. Maribor ni pripravljen prevzeti bremena, zato bo župan Kangler predlagal mestnemu svetu odpoved. Kljub temu bodo skušali udejanjiti načrtovane investicije, pomembne za turizem. Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora pravi, naj odgovornost prevzame Slovenska univerzitetna športna zveza (Susa). Njen predsednik Otmar Kugovnik pravi, da je bil bistven problem zagotovitev financ za infrastrukturo, česar pa občina ni naredila.

Zaradi plagiatorstva nekdanjemu ravnatelju odvzeli znanstveni doktorat. T. Klipšteter, Dnevnik, 14.2.2012
Senat UL je  Antonu Pepevniku odvzel doktorat, ker je v disertaciji na FPP UL dobesedno prepisal, z napakami vred, 53 strani iz knjige profesorjev s Univerze v Beogradu.

Ponarejenih spričeval in izpitov politika ne bi smela dopuščati. L. Dimnik, Dnevnik, 18.2.2012
V državni upravi so me 2005 in 2007 preiskovali verodostojnost spričeval in diplom uslužbencev in odkrili 112 nepravilnosti. Od 2005 je bilo 58 kazenskih ovadb zaradi ponarejanja listin. Ponarejevalce praviloma doleti izguba službe. Od 2007 pred odločitvijo o izbiri kandidata za zaposlitev preverijo verodostojnost javnih listin.
V javnosti so odmevali primeri ponarejanja in plagiatorstva. Ivan Simčič, zdaj poslanec, je imel ponarejeno srednješolsko spričevalo, poslanec SDS Branko Marinčič je obtožen, da je nekdo drug poskusil opravljati izpit na FOV UM namesto njega, Črt Kanoni je uporabil lažno potrdilo, da je diplomiral na FPP UL, Igor Šimenc je predložil ponarejeno diplomo EPF UM, na Slovenskih železnicah so odkrili še tri ponarejene višješolske diplome, Marko Jakliču je EF UL odvzela magistrski naziv zapadi plagiata, plagiatorstvo oz. prepisovanje so očitali tudi Milanu M. Cviklu.
Goran Klemenčič, Komisija za preprečevanje korupcije pravi, da take afere znižuje zaupanje v institucije države in politike, ki je po Evrobarometru pri nas že tako na repu Evrope. Simona Habič, društvo Integriteta podobno ocenjuje, da je sedanja politična kultura strankam še vedno dovoljuje, da posameznike, ki so ravnali sporno, ne izloči iz svojih vrst.

»Namesto da zamrznete, zavrnite«. Ušk, Dnevnik, 18.2.2012
Državni zboru je 17.2. pripravil razpravo o mednarodnem sporazumu Acta, hkrati pa so je 300 ljudi protestiralo pred parlamentom in nato pred pisarno Evropske komisije v Ljubljani.
Minister Radovan Žerjav je povedal, da se je vlada odločila zamrzniti postopek ratifikacije sporazuma. Protestniki so se zavzeli za svoboden internet in prost pretok znanja brez nadzora posameznikov in represije ter pozvali vlado, naj zavrne ratifikacijo.

Dunaj med peterico najboljših mest za študij na svetu. Sta, Delo, 18.2.2012
Na seznamu, ki ga je objavila britanska Quacquarelli Symonds ( QS povezave: 1 in 2. ) so na vrhu Pariz, London, Boston, Melburn in Dunaj. Mesta so ocenjevali po 12 kriterijih, med drugimi:  življenjska raven, kakovost študija, število mednarodnih visokih šol, možnosti financiranja študija in sloves lokalnih univerz pri delodajalcih. Dunaj odlikujejo nizke šolnine za mednarodne študente, kakovost življenja in najboljši univerzi v Avstriji (dunajska in tehnična). Lani je bil Dunaj mesto z najboljšo kvaliteto življenja v svetu, zaradi urejenega javnega prometa, stanovanj in raznolikosti restavracij.

12. - 18. februar 2012

Zakaj slaba volja. J.  Kontler Salamon, Šolski razgledi, 3.2.2012
Koalicijska pogodba (novih) vladnih strank že zbuja slabo voljo v akademski sferi.
V nove ministrstvu se bo drenjalo celotno šolstvo, pa še šport, znanost in kultura. Na univerzah se bojijo, da bodo tako še težje uveljavljali svoje posebnosti. Znanost in visoko šolstvo tudi nasprotujeta selitvi tehnologije na drugo ministrstvo.
Pogodba tudi določa, da bo druga bolonjska stopnja (za študente) brezplačna le, če bodo razmere dopuščale. Visokošolski zavodi bodo lahko razpisali toliko mest, kolikor bodo hoteli, a država bo določila, koliko mest bo plačala. Predvidena je reorganizacija agencije NAKVIS, ustanovitev tehnološke univerze v Ljubljani in še marsikaj.

Nad visokim šolstvom se zbirajo črni oblaki. J. Kontler Salamon, Delo, 3.2.2012
Za redni študij je letos je na javnih in koncesioniranih višjih in visokošolskih zavodih na voljo 21.780 mest, kar je 2134 manj kot lani. Že nekaj let upada število mest za izredni študij, od lani pa tudi za redni študij. Država ni posegala v obseg vpisa, začeli pa so ga zmanjševati visokošolski zavodi samo, najbrž zato, ker se je zmanjšal vpliv števila študentov na financiranje (glavarina). Bolonjska prenova je prinesla tudi finančne težave. V prihodnjih dveh letih bodo povsod dočakali zaključni (peti) letnik druge stopnje, za katerega še niso zagotovljena sredstva. Minister I. Lukšič, »ki se vrača na univerzo, je že pred meseci jasno povedal, da plačevanje petega letnika ni stvar države, temveč šol, ki so šle v bolonjo«. Koalicijska pogodba vladnih strank napoveduje visokemu šolstvu in še zlasti študentom  še hujše finančne omejitve.

Študenti nočejo biti molzne krave. J. Kontler Salamon, Delo, 6.2.2012
Koalicijska pogodba napoveduje spremembe v sistemu financiranja visokega šolstva, ki bodo  zmanjšale študentske pravice. Na prvih dveh stopnjah študija naj bi se »delež sredstev, ki jih država dodeli na študenta, ne povečuje sorazmerno s številom vpisanih in upošteva potrebe na trgu dela«. Upoštevali naj bi tudi »objektivno merljive kriterije kakovosti, med drugim tudi mednarodno merljivo raziskovalno uspešnost in sodelovanje z gospodarstvom«. Financiranje bi uredili s posebnim zakonom.
Nacionalni program visokega šolstva (2011) je za uspešne študente druge stopnje ohranjal brezplačni študij, neuspešni pa bi morali plačati študijske stroške.
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) zdaj od vlade zahteva da »zagotovi dovolj sredstev za financiranje prvih dveh študijskih stopenj« ter ureditev financiranja doktorskega študija. Upoštevati bi morali načelo »dostopnosti do izobrazbe«. Pomisleke imajo tudi do plačevanja ponavljanja oz. pavziranja. Študenti so upravičeni do financiranja za nominalno trajanje študija, vključno z dodatnim letom za ponavljanje, prepis ali dokončanje študija.

Pergam: Koalicijska pogodba nima realnih temeljev. I. Dernovšek, Dnevnik, 3.2.2012
Janez Posedi, predsednik sindikata Pergam meni, da je pogodba vladnih strank nejasna, predvsem glede tega, »kako namerava koalicija uravnotežiti javne finance«. Ni jasno, kako bodo nadomestili izpad prihodkov zaradi razbremenitve najvišjih slojev in lastnikov kapitala. Tudi »zlato pravilo« (o omejitvi proračunskega primanjkljaja) omejuje manevrski prostor in povzroča krčenje socialnih pravic in standarda javnih storitev. Pri pokojninskem sistemu se predvideva prenos iz prvega, solidarnostnega stebra v tretji, kapitalski steber.  Sindikat opozarja na povečanje fleksibilnosti zaposlitev in reformo zavoda za zaposlovanje.
Pričakuje od predsednika SDS J. Janše, da podpiše dogovor parlamentarnih strank, da v 2012 ne bodo enostransko posegale v plače javnega sektorja in da pristopi k sklenitvi socialnega sporazuma.

Ministrska ekipa. M.K., B.P., M.R., Dnevnik, 3.2.2012
V novi (enajstčlanski) vladi so štirje doktorji znanosti in trije univerzitetni profesorji:
Šenko Pličanič (m. za pravosodje in javno upravo), PF UL, direktor Inštituta za javno upravo pri PF;   Janez Šušteršič (m. za finance), FM UP;  Žiga Turk (m. za izobraževanje, znanost, kulturo in šport), FGG UL.

Vizjak za uvedbo individualnih računov in prožnejšo delovno zakonodajo. Id, Dnevnik, 10.2.2012
Kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Vizjak je pred odborom DR  v predstavitvi napovedal znižanje brezposelnosti na raven 2008, usklajeno sodelovanje z drugimi resorji in socialni dialog.  Spremembe zakonodaje bodo poenostavile zaposlovanje in  odpuščanje delavcev in znižali stroške dela s »socialno kapico« (za prispevke) in novo dohodninsko lestvico. Napovedal je učinkovitejše aktivno zaposlovanje, preprečevanje črne in sive ekonomije in večjo povezanost med vplačanimi prispevki in pokojnino. Verjetno se ne bo mogoče izogniti postopnemu zvišanju starosti za upokojitev. Interventni zakon bi podaljšali za celo četo, leta 2013 pa bi uskladili pokojnine.

Šušteršič za podaljšanje interventnega zakona. Sta, ks, Dnevnik, 10.2.2012
Kandidat za ministra Janez Šušteršič je v parlamentarnem odboru napovedal zmanjšanje državne porabe za 800 milijonov evrov in podaljšanje interventnega zakona na celo leto. Zagotovil je, da bo vlada spoštovala zavezo večine strank, da v času veljave tega zakona v plače javnih uslužbencev ne bo posegala.

Odlična uvrstitev ljubljanske univerze. J. Kontler Salamon,  Delo, 6.1.2012
Na lestvici univerz webometrics se je UL (januarja 2012) uvrstila na 81. mesto na svetu, kar je 126 mest več kot lani. Med evropskimi univerzami je na 13. mestu in na prvem  v  srednji in vzhodni Evropi.
UM je na tej lestvici na 614., UP na 1465. in UNG na 5423.mestu.
Opomba B.M.:
Pri razvrščanju, ki ga izvaja španski CSIC z namenom pospeševanja prisotnosti visokošolskih in raziskovalnih institucij na spletu upoštevajo prisotnost institucije na spletu ter znanstvene objave njenih zaposlenih.
»The aim of the Ranking is to improve the presence of the academic and research institutions on the Web and to promote the open access publication of scientific results.” (Wikipedia)
“About the ranking: /…/
Cize: Tota number of web pages (by Google), excluding the rich files (10%)
Rich files: The sum of the following file types(by Google): pdf, doc+docx, ppt+ppts and ps+eps (10%)
Scholar: The combination of the number of papers in Google Scholar for the period 2007-2011 with the number of papers (2003-2010) collected by the Scimago group (30%).«

Slovenec leta 2011 Jože Colarič. T. Bukovec, Dnevnik, 6.2.2011
Bralci časnika Nedeljski so izbrali Jožeta Colariča, direktorja farmacevtskega podjetja Krka, enega od tisočih, ki so  s trdim delom pokazali, »kaj zmoreta slovenska pamet in trma« (B. Petan).

Portal Mi smo univerza. Dnevnik, 6.2.2012
Gibanje študentov, univerzitetne delovne sile in vseh, ki so
tako ali drugače povezani z intelektualno produkcijo je odprlo spletni portal www.mismouniverza , prostor za razpravo brez ovir, ki dušijo univerzitetni prostor.

»Acta poskus nadzora nad internetom«. U. Škerl Kramberger, Dnevnik, 6.2.2012
Tudi v Ljubljani je 1500 protestnikov nasprotovalo sporazumu Acta, ki med drugim predvideva nadzor nad izmenjavo datotek na internetu.

Potop Klančnika in njegovega utopičnega Tehnopolisa. M. Grušovnik, Dnevnik, 3.2.2012
Prostore Tehnopolisa v Celju bodo zasegle banke in gradbinci. Nedavno so zaradi slabega gospodarjenja odstavili Borisa Klančnika z mesta direktorja Regionalne razvojne agenciji, ki je prostore dajala v najem. Pred leti je G. Klančnik napovedoval, da bo na mestu stare Cinkarne zraslo tehnološko mesto, z mednarodno univerzo (Hermana Celjskega, B.M.)

Med mladimi pri nas vsak drugi študent. F. Rus, Dnevnik, 6.2.2012
Statistični urad RS ugotavlja skokovito povečanje deleža mladih, ki študirajo. Med prebivalci Slovenije starimi 19 do 23 let je bilo pred 20 let petina študentov, v št.l. 2010/11 pa študira že vsak drugi. V višje- in visokošolsko (postsekundarno, terciarno, op. B.M.) izobraževanje je bilo 107.134 vpisanih. V EU je 20 milijonov študentov. Povprečno so stari 22,1 leta, slovenski pa 22,2. V EU je 55,5 % študentk, pri nas pa 58%. Po področjih študija jih je v EU (in še več pri nas) največ v družboslovnih, poslovnih, upravnih in pravnih vedah 35% (44%).

Število brezposelnih se je januarja povečalo za več kot 3200. I. Dernovšek, Dnevnik, 7.2.2012
Konec januarja je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 115.965 brezposelnih, 2,8% več kot decembra 2011. Porasel je delež dolgotrajno zaposlenih, starih med 25 in 49 let in tistih s terciarno izobrazbo (VI. stopnja in več).
Oživelo pa je prijavljanje prostih delovnih mest, za 3% več kot januarja 2011 in 15% več kot decembra.5. - 11. februar 2012

V zadnjem trenutku še reforma trga dela. M. Belovič, Delo, 20.1.2012
Odhajajoča vlada je  predstavila izhodišča za reformo trga dela. Priprava zakona o tem je zastala po referendumski zavrnitvi zakonov o malem delu in pokojninah. Zakon bi določil krajši rok prejemanja odpravnin, ki bi znašale petino plače za vsako leto dela, odpravnine tudi pri zaposlitvi za določen čas, višjo starost zaščitenih kategorij zaposlenih, regulacijo zaposlovalnih agencij in slamnatih podjetij in večje pristojnosti inšpektorata. Predstavniki dela sindikatov in delodajalcev so predlog zavrnili.

Varčevalne napovedi desnosredinske koalicije. I. Dernovšek, Dnevnik, 25.1.2012
Nova vlada namerava proračunske izdatke v primerjavi z lansko realizacijo znižati za 800 milijonov evrov.  Novi ministri bodo morali najti  prihranke pri materialnih stroških, projektih in programih ter pri javnih naročilih. Po besedah Janeza Šušteršiča ne pričakujejo dodatnih izdatkov za plače zaradi zamrznitve do julija 2012 in kasnejše pričakovane nizke rasti plač.
Konflikt s sindikati je neizbežen, če se vlada ne bo držala obljubile strank (razen SDS) ob interventnem zakonu, da ne bo enostransko posegla v plače. Branimir Štrukelj, KSJS, opozarja tudi na dogovor, da odpuščanja v javnem sektorju v 2012 in 2013 ne bodo presegle 1%.

»Dovolj je dovolj!«, Dnevnik, 26.1.2012 (naslov B.M.)
Evropska konfederacija sindikatov ETUC za 29. februar 2012 sklicuje vseevropske proteste proti varčevalnim ukrepom v EU. Pozvali bodo voditelje držav, naj prioriteta postane zaposlovanje. Konec 2011 je bilo v EU brez dela 23 milijonov ljudi, stopnja brezposelnosti je dosegla 9,8%.

Osem poslank na vodilnih mestih odborov in komisij. jop, STA, Dnevnik, 30.1.2012
Državni zbor je imenoval predsedujoče organov DZ. Alenka Jeraj (SDS) bo predsednica odbora za delo, družino in socialne zadeve, Branko Grims bo vodil odbor za  izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, Gregor Virant (DLGV), predsednik DZ, pa bo vodil tudi ustavno komisijo.

Podelili štipendije za ženske v znanosti. slo,  Dnevnik, 28.1.2012
Že šesto leto so partnerji nacionalnega programa Za ženske v znanosti podelili mlade raziskovalke z enoletno štipendijo 5000 evrov. Dobile so jih biokemičarka Nina Erčulj, biologinja Maja Pociecha in fizičarka Brigita Rožič.  Večina od  31 prijavljenih je bila s področij biologije in medicine.

Človekoljubje na slovenski zemlji. Darilo za študij. M. Slana – Miros, Nedeljski, 29.1.2012
Vida Ribnikar, hčerka Franje Pahernika je podarila 551 hektarjev gozdov na Pohorju Univerzi v Ljubljani (UL). Sredstva Pahjernikove ustanove (80.000 evrov dobička letno) so namenjena raziskovanju ohranjanja gozdov in študentom gozdarstva BF UL. Tudi dediči  posestnika  Milana Lenarčiča so namenili nepremičnine na Vrhniki UL.

30. januar - 4. februar 2012

Desnosredinske stranke uskladile koalicijsko pogodbo. M. Belovič,T. Starič, Delo, 23.1.2012
Predstavniki petih strank (SDS, DLGV, SLS, NSi, Desdus) so se dogovorili o koalicijski pogodbi in o nekaterih možnih ministrih prihodnje vlade.
»Rebalans proračuna za leto 2012 bo prva resna preizkušnja nove koalicije,« je izjavil Janez Janša, verjetni predsednik vlade. Stranke so dogovorile, da bo vlada letos privarčevala 800 milijonov evrov, kar seveda pomeni resno krčenje izdatkov. Če ne bo šlo drugače, bo treba znižati standarde in normative javnih storitev. Varčevali bi predvsem v javnem sektorju, pri stroških dela, kar lahko pomeni nižanje plač ali pa odpuščanje. Desus je uspel z zahtevo, da se pokojnine usklajujejo z rastjo plač in inflacijo v razmerju 60 : 40. 
Glej prilogo .pdf

Imenovanje desete vlade do 10. februarja. T. Starič, A.Božič, Nedelo, 29.1.2012
Po izvolitvi za mandatarja je Janez Janša je napovedal tri ključne korake: stabilizacijo javnih financ, zagon gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest. Po imenovanju je SDS objavila koalicijsko pogodbo, ne pa tudi dveh dokumentov, ki so jih podpisali predsedniki koalicijskih strank. Obvezali so se, da bodo pripravili rebalans letošnjega proračuna, v katerem bodo porabo proračunskih uporabnikov zmanjšali v povprečju za sedem odstotkov. Javno porabo bodo zmanjšali v povprečju za sedem odstotkov. Sindikatom in delodajalcem bodo takoj ponudili oblikovanje novega socialnega sporazuma.   

Brezposelnost: še več starejših in izobraženih. S.B. Delo, 13.1.2012
Po podatkih zavoda za zaposlovanje  je bilo leta 2011 v povprečju registriranih 110.690 brezposelnih. Starejših od 50 let je bilo 35,3%, takih s terciarno izobrazbo (6. stopnja in več) pa 12,3%. Zmanjšala pa sta se deleža mlajših od 26 let (11,7%) in žensk (47%). Čakanje na delo se je podaljšalo, na  leto in 9 mesecev. Lani so zaposlitev dobili predvsem strokovnjaki s specifičnim znanjem med prodajniki in finančniki ter naravoslovno-tehniški profili ter tisti, ki znajo povezati tehniko z ekonomijo.

9. - 29. januar 2012

Sporazum bo, a kdaj. Delodajalci in sindikati. Sa. K., Žurnal24, 6.1.2012
Predstavniki delodajalcev in sindikatov so pričeli pripravljati socialni sporazum, ki naj bi bil vzvod za gospodarski razvoj, reforme in spremembe zakonodaje.
Kdaj bo pripravljen je odvisno tudi od nove vlade, ki je še nimamo, pravi Jože Smole iz združenja delodajalcev.  Če ne bo dogovora o skupnih ciljih, pravi Dušan Semolič (ZSSS), »lahko pride do prevelikih konfliktov in padanja reforme«.

Ob koncu leta nekaj manj kot 113.000 brezposelnih. I. Dernovšek, Dnevnik, 7.1.2012
V letu 2011 se je število brezposelnih povečalo za 2700, na 112.754. V decembru so se namreč iztekle zaposlitve za določen čas. Povečal se je delež dolgotrajno brezposelnih in tistih starih 25 do 39 let ter žensk. Več je brezposelnih s terciarno izobrazbo, s VI. stopnjo ali več.

Virantovi o usodi Jankovičeve koalicije. B. Petkovič, Dnevnik, 9.1.2012
Mandatar za sestavo vlade Zoran Jankovič je napovedal, da koalicijska pogodba strank PS, SD, Desus in DLGV predvideva 4% gospodarsko rast, zmanjšanje javne porabe za 5% v 2012, začasni dvig DDV, ter investicije v Luko Koper, tretjo razvojno os in TEŠ 6. Ministrstev bo 12 (za finance, obrambo, zunanje zadeve, pravosodje in javno upravo, konkurenčnost in zaposlovanje, zdravje in socialo, izobraževanje in znanost, kulturo, trajnostni razvoj, kmetijstvo, gozdarstvo in varno hrano. Stranka DL G. Viranta (se) odloča o tej ali kaki drugačni koaliciji.

Sporočilo vladi: znanost noče stran od tehnologije.  J. Kontler Salamon, Delo, 11.1.2012
Vladni Svet za znanost in tehnologijo se ne strinja z namerami nekaterih strank, da pri oblikovanju nove vlade pridružijo znanstveni resor drugim področjem. Tako PS predlaga skupno ministrstvo za celotno izobraževanje in znanost, tehnologijo pa bi dali v ministrstvo za infrastrukturo in trajnostni razvoj. SDS pa bi  šolstvu in visokemu šolstvu dodali kulturo, tehnologijo pa v ministrstvo za gospodarstvo.
Svet meni, da je nesmotrno povezovati vrtce in univerze. Treba je ohraniti povezavo znanosti in tehnologije. V času, ko so bile v enem ministrstvu izobraževanje in znanost sta bili visokošolska in znanstvena sfera v podrejenem položaju.
Člani Sveta so tudi opozorili, da se lani sprejeti inovacijsko-raziskovalna in visokošolska strategija v glavnem še ne uresničujeta, ker tega proračun ne omogoča.

Vlada v odhodu mora sprejemati nove zakone. I. Dernovšek, Dnevnik, 13.1.2012
Vlada je Državnemu zboru posredovala predloge novel nekaterih zakonov, s katerimi bi omejili javni dolg na 48%  BDP (zdaj znaša 44,4% ) in obseg poroštev države na 20% BDP. Z zakonom bo tudi določila razvojne prioritete in način načrtovanja razvojnih politik, izvajanja in poročanja. Ključni dokument bo strategija razvoja Slovenije; zdaj imamo na tem področju zmedo z 90 dokumenti.

Izvršni odbor Slovenskega znanstvenega inštituta razrešil direktorja dr. Rajšpa. R. Ivelja, M. Rogič, Dnevnik, 11.1.2012
Vincencu Rajšpu, ki je vodil inštitut na Dunaju obtožujejo negospodarnega poslovanj. Poleg tega ni pripravil plana dela, sanacijskega, finančnega in poslovnega načrta. V upravnem odboru inštituta so predstavniki UL, UM in UNG ter predstavniki MVZT, ZRC SAZU in SAZU. Za v.d. so imenovali Mladena Kraljiča, vodjo službe za mednarodno sodelovanje UM.

V zadevi FOV poraz tožilstva. M. Šubic, Dnevnik, 10.1.2012
Sodišče je  brez obsodbe končalo obravnavo proti (upokojenima) Jožetu Florjančiču, nekdanjemu  dekanu FOV UM in Jožici Novak, nekdanji tajnici te fakultete v Kranju. Obtoževali so jih nepravilnosti pri izplačevanju honorarjev ipd. v letih 2002 in 2003. Od velike afere so ostali stroški in prizadeti ugled fakultete in obtožencev.

Mariborska univerza bo obdržala stari znak. M. Rubin, Delo 11.1.2012
UM ne bo uporabilo  znaka, ki je bil izbran na javne natečaju, pač pa logotip – zgradbo rektorata – ki so ga opustili pred dvema letoma. Tako so se odločili po anketi med zaposlenimi na UM. Za posodobitev logotipa in pripravo celostne grafične podobe bodo verjetno povabili tri slovenske oblikovalce.

Revizijski stop za politehniko na Brdu. P. Pahor, Dnevnik, 19.1.2012
Projekt gradnje novih prostorov v Ljubljani za dve fakulteti UL (FKK, FRI), vreden 116 milijonov evrov, so za kak mesec zaustavile pritožbe gradbenih podjetij, ki niso bila izbrana na  razpisu. Izbrano je bil SGP Pomgrad.
Prostorsko stisko obeh fakultet, ki imajo zdaj pouk na več mestih,  bi rešili na lokaciji pri biotehniškem središču (BTF UL) pri Živalskem vrtu, z 42.000 kv. metrov za 4.000 študentov. Hkrati bi omilili tudi stisko FF, ki bi dobila v sedanjih prostorih FKKT na drugi strani Aškerčeve dodatno 3500 K.m. površin.

Javni sektor: število zaposlenih v vseh mandatih vztrajno narašča. Mario Belovič, Delo, 15.1.2012
Po padcu vlade se je zaposlovanje v javnem sektorju izrazito povečalo. Še bolj v času Janševe vlade. Po podatkih Ajpes je bilo decembra 2004  javnih uslužbencev 150.177, decembra 2008 pa že 155.935, torej 5758 več. Decembra 2008, ko je Pahorjeva vlada začela delo, je bilo v »proračunskem« sektorju 155.935 zaposlenih, septembra 2011 pa 160.159, torej 4224  več. V zadnjem obdobju je se je najbolj povečalo število zaposlenih v šolstvu in zdravstvu.
Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar pravi, da se je v upravi s število zaposlenih zmanjšalo za 822, »nekoliko manj učinkoviti« pa so bili drugje. Vlada je nameravala to število na leto znižala za en odstotek, a se tega cilja ni držala, saj bi morali  pomembno znižati standarde javnih storitev.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj: V zadnjih letih smo odprli veliko vrtcev, ker se je država pač odločila, da bo subvencionirala varstvo drugega otroka. Odpirali smo domove za ostarele itd. Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami EU na 1000 prebivalcev podpovprečno število javnih uslužbencev. Če pa se bo nova vlada lotila zmanjševanja števila zaposlenih pa, predvsem v zdravstvu in izobraževanju, svari pred slabšimi javnimi storitvami.
Plača v javnem sektorju še naprej stagnira. I. Dernovšek, Dnevnik, 17.1.2012
Novembra 2011 je bila povprečna plača  (1054 evrov neto) v Sloveniji  za 1,2% večja kot novembra 2010. K temu so prispevala izplačila 13. plače. V javnem sektorju, kjer izrednih izplačil skoraj ni,  je bila plača večinoma nižja;  najbolj je upadla v kulturi, narasla pa je v javni upravi, obrambi in socialni varnosti. 

Ministrstva so v zadnjih letih za službena potovanja porabila 27 milijonov evrov.  Id, Dnevnik, 12.1.2012
Sindikat državnih organov SDOS opozarja, da so državni funkcionarji v zadnjih treh letih za službena potovanja porabili 26,8 milijonov evrov.  Lahko bi privarčevali vsaj tretjino. Največ so porabili v obrambnem in notranjem  ministrstvu, ter v ministrstvu za finance. SDOS predlaga, da se naredi analiza potovanj, nato pa opredeliti standarde za službena potovanja.

Sindikat državnih organov poziva k analizi podjemnih in avtorskih pogodb. Sta, Dnevnik, 13.1.2012
Sindikat SDOS poziva vlado k analizi vseh podjemnih in avtorskih pogodb ter študentskih napotnic v letih 2009 in 2010. V teh dveh letih je šlo v državni upravi za podjemne pogodbe 5,9 milijonov evrov, za avtorske 3,2 milijona, za študentsko delo 10,6 milijona. Znesek ne vključuje pogodb iz zavodov, agencij in uprav občin. S prihrankom bi lahko razbremenili pritisk na plače zaposlenih v državni upravi.

Tuji študenti ob državne štipendije. P. Mlakar, 12.1.2012
Novi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev odvzema pravico do državnih štipendij tujim državljanom.  Zato so napisali protestno pismo, v katerem napovedujejo, da se bodo zaradi ukinitve štipendij vrniti v svoje države. Ukinitev ovira tudi mednarodno sodelovanje domačih študentov, profesorjev in raziskovalcev. Napovedali so  protestni shod 17. januarja pred  ljubljansko Univerzo. Ob tem pa ima Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije 4,8 milijona neporabljenih sredstev.
Na probleme tujih študentov opozarja tudi Stanislav Pejovnik, rektor UL. »Iz lastne izkušnje vem, da kvaliteten študij in dobro počutje v tujini človeka na neki način spremlja vse življenje. Prav tako pa se neprijetne izkušnje in še bolj popolna nepripravljenost pomagati zarežejo v spomin za vedno.«V Sloveniji je redno vpisanih okoli 2000 tujih študentov, na UL 1350. Večinoma so iz Hrvaške (34%), Makedonije (20%) in BiH (9%). V teh državah slovenski študenti ne morejo dobiti državne štipendije.

Protestirali proti diskriminaciji neslovenskih študentov.  A. Hreščak, Dnevnik, 18.1.2012
Kakih sto študentov se je 17.1.2012  pred UL udeležilo shoda v podporo štipendistom brez slovenskega državljanstva. Podpira jih tudi Stanislav Pejovnik, rektor UL, ki se je sestal s pristojnima ministroma. Študentom, ki jim preti izguba štipendije bodo pomagali z donacijami podjetij, od katerih želi UL zbrati 150.000 evrov. Ustanovili nameravajo poseben sklad za tuje študente pri Ad futuri. Za trajno rešitev bo treba spremeniti zakon (sprejet sredi 2011) in skleniti bilateralne sporazume z državami iz katerih prihajajo študenti.

1. - 8. januar 2012

Interventni zakon sprejet. povezava ... 23.12.2011          
Državni zbor je s 86 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o interventnih ukrepih.  Socialni transferji z izjemo nadomestil za čas brezposelnosti, pokojnine in plače javnih uslužbencev se v prvem polletju leta 2012 ne bodo usklajevali. DZ je sprejel tudi tri dopolnila, med njimi dopolnilo, po katerem bo za funkcionarje v javnem sektorju znižanje plač za 4 % veljalo za celo leto 2012 in ne le za polovico leta. Večina sindikatov je zadovoljna, sindikat policistov pa napoveduje začetek zbiranja podpisov za referendum. Mateja Vraničar,  ministrstvu za finance , je dejala, da bo zakon prinesel 65 milijonov evrov prihrankov. Kot so se v razpravi zavzeli poslanci, bo treba prvo polovico 2012 izkoristiti za pripravo strukturnih reform, tako pokojninske, zdravstvene in drugih, ki bodo šele lahko prinesle prave učinke.

Elektronsko visoko šolstvo šele marca 2012. P. Mlakar, Dnevnik, 29.12.2011
Evidenčni in analitski sistem visokega šolstva (eVŠ) bo namesto 1. januarja zaživel 1. marca 2012. Z njim bo ministrstvo za visoko šolstvo vzpostavilo centralni vir podatkov o statusu študentov in drugih podatkov, potrebnih za preverjanje pravic do študija in finančnih pomoči iz javnih sredstev ter orodje za analiziranje visokega šolstva. Minister Igor Lukšič pravi, da bo olajšal tudi delo univerzam in visokim šolam ter povečal preglednost in zagotovil bolj pravično financiranje. Vrednost projekta eVŠ je 562.000 evrov. Za zamudo so krive težave z osebnimi podatki in različni informacijski sistemi na visokošolskih zavodih. Letošnji vpis bo potekal po dosedanjem sistemu.
Minister je še povedal, da so sprejeli pravilnik o financiranju razvojnih nalog univerz,  v Uradnem listu pa so objavljeni dolgo pričakovani razpisi za sofinanciranje doktorskega študija.

Javni razpis »Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov – generacija 2011 Univerza v Ljubljani«  Razpis.pdf

UKC Maribor plačal tudi lektoriranje Pivčevega doktorata. N. Knavs, Dnevnik, 29.12.2011
UKCM je svojemu direktorju Gregorju Pivcu poleg doktorskega študija plačal tudi lektoriranje disertacije (760 evrov neto). Naslov: Razvoj bolnišnice Maribor od ustanovitve do druge svetovne vojne. Sofinanciranje podiplomskega študija je običajna praksa v zdravstvu, plačevanje lektoriranja je redkejše. Zavod za zdravstveno zavarovanje ZZZS je skeptičen do  tega plačila, saj ima UKCM izgubo. V UKC Ljubljana lahko posamezna enota, če ima dovolj sredstev,  pokrije tudi stroške magistrske ali doktorske naloge.

Pobuda v boju proti mrtvilu na trgu dela. J. Petkovšek Štakul, S. Lokar, Dnevnik, 31.12.2011
V EU je stopnja brezposelnosti mladih 21%, v Sloveniji 9,7%. 7,5 milijona mladih med 15 do 24 let ni zaposlenih in se ne izobražuje. Vedno več je med njimi tistih, ki so opustili šolanje in univerzitetnih diplomantov. Pri nas je med iskalci zaposlitve veliko ekonomistov in drugih diplomantov, magistrov in doktorjev. Manjka pa strokovnjakov s področja tehnike, računalništva, naravoslovja in medicine.
Evropska komisija je sprejela pobudo Priložnosti za mlade z ukrepi za preprečevanje osipništva, razvojem t.i. mehkih spretnosti za vstop v trg dela, podporo prvim iskalcem zaposlitve in usposabljanje na delovnem mestu. Naše ministrstvo za delo bo  s sredstvi Evropskega socialnega sklada podpiralo projekte za zaposlovanje pripravnikov, npr. v socialnem varstvu, za absolvente in svetovalce za zaposlitve, za izmenjave v programih Erasmus in Leonardo, za prostovoljce, za mlade in socialne podjetnike.

Slovensko ogrodje kvalifikacij v pripravi. A. Mežan, Šolski razgledi, 6.1.2012
Medresorska komisija za pripravo nacionalnega ogrodja kvalifikacij je pripravila predlog tega ogrodja. Temelji na evropske ogrodju kvalifikacij in naj bi zagotavljal preglednost sistema izobraževanja in njegovo evropsko primerljivost.
Ogrodje zajema tri tipe kvalifikacij (temeljno stopenjsko izobraževanje, certifikatni sistem in dodatne kvalifikacije). Imelo osem stopenj in dve dodatni podstopnji. Predvideva tri kategorije (znanje, spretnosti in kompetence). Med različnimi definicijami kompetenc so se odločili za ožjo, ki zajema posameznikov razvoj na njegovem delovnem področju.
V Sloveniji imamo zdaj Klasius, namenjen analiziranju podatkov o izobraževanju.
Glej prispevke: 1, 2, 3.

Raziskovanje nacionalne identitete. Inštitut za slovensko narodopisje. M. Vogel, Delo, 31.12.2011
ISN ZRC SAZU je ob 60-letnici pripravil mednarodno konferenco Tradicija in kulturna dediščina – izzivi za ustvarjalnost in poustvarjalnost. Inštitut je vključen v raziskovalni program Etnološke in folkloristične raziskave kulturnih prostorov in praks, izdaja zbornik Traditiones in druge publikacije. V projektu srednjeevropskih držav sooblikuje spletni portal kulturne dediščine  Etnofolk.

Most čez Ado v Beogradu. Dnevnik, 31.12.2011
Novi most čez Savo so zgradili po zamisli slovenskih konstruktorjev Viktorja Marklja (Pointing) in Petra Gabrijelčiča (FA UL); s podjetji iz Avstrije in Nemčije je sodeloval tudi SCT.  Je največji most na svetu, obešen na en steber kot velikanska harfa.

26. - 31. december 2011

Zoran Jankovič predlagal kompromisni interventni zakon le Branimirju Štruklju.
I. Dernovšek, Dnevnik, 20.12.2012
Novi Državni zbor bo moral do petka 23.12.2012 sprejeti interventni zakon, s katerim bi se tudi z varčevanjem pri plačah izognili  300 milijonov odhodkov iz proračuna.
Sestavljavec nove vlade Zoran Jankovič je poslal Konfederaciji sindikatov javnega sektorja kompromisni predlog zakona. Branimir Štrukelj, predsednik KSJS, povzema, da bi se plače, pokojnine, socialni transferji in napredovanja javnih uslužbencev zamrznili do 1.7.2012, nato pa bi se vsaj napredovanja odmrznila.
KSJ bi predlog podprla, če bi hkrati dobila zagotovila poslanskih skupin, da v 2012 ne bo dodatnih posegov v plače javnega sektorja. Sicer bi »avtomatično sledila stavka«.
Janez Posedi, Pergam, predlogu nasprotuje. Dušan Semolič, ZSSS, se čudi, zakaj je bila izbrana le KJS. Za sprejem zakona soglasje sindikatov sicer ni potrebno, a več političnih strank neusklajenega predloga ne bo podprlo.
Usklajevalnega sestanka, ki ga je bila predlagala pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja ne bo, je sporočil kabinet predsednika vlade Dragu Ščernjaviču, vodji skupine. Odločitev je pač v rokah zmagovalca volitev.
Zoran Jankovič je o tem pisal tudi predsedniku vlade Borutu Pahorju. Vlada bo njegove predloge obravnavala 20. decembra. Predlagala bo nujni postopek v Državne zboru.

Brez varčevalnega zakona bo zmanjkalo denarja. Intervencijski zakon. M. Belovič, Delo, 16.12.2011
Pozitivna Slovenija in politiki morebitnih koalicijskih partnerjev bi varčevalni zakon sprejeli še letos, takoj po ustanovni seji Državnega zbora, ki bo 21. decembra.

Sindikat državnih organov proti zniževanju plač. I. Dernovšek, Dnevnik, 15.12.2011
Sindikat  državnih organov Slovenije (SDOS) je  napovedal odločno nasprotovanje zniževanju plač v javnem sektorju. Namesto plač  naj se odgovori lotijo javnih naročil, državnega premoženja in materialnih strokov. Frančišek Verk, novi predsednik  je opozoril, da bi znižanje plač za 10% privedlo polovico uradništva v občinah, upravnih enotah in na ministrstvih na zgolj 500 evrov plače. Potrebna je analiza plačnih anomalij po delovnih mestih. V javni upravi so prevelike razlike v plačah, tudi 1:12, v Nemčiji je le 1:8.
SDOS je lani zaradi neizplačane tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij vložil kolektivni spor na delovno in socialno sodišče, prav tako več kot 400 posameznikov. Sodišče bo to obravnavalo na drugi stopnji.
V kratkem bo Ustavno sodišče obravnavalo pobudo SODS zaradi oškodovanja javnih uslužbencev, ki jim je bilo preloženo izplačilo zadnjih dveh četrtin za odpravo nesorazmerij in zaradi sprememb kvoruma za veljavnost kolektivnih pogodb.

Plače so ob upoštevanju inflacije realno upadle že drugi mesec zapored. I. Dernovšek, Dnevnik, 17.12.2012
Oktobra je bila povprečna neto plača 980 evrov, kar je za 1,1 % manj kot oktobra 2010. Plače so se tudi nominalno znižale v javni upravi, zdravstvu, kulturi in v finančnih dejavnostih. Največje plače so dobili nekateri zaposleni v kliničnih centrih v Mariboru, Ljubljani in na Koroškem. Najnižje plače so v Prekmurju.
Število javnih uslužbencev je doseglo nov rekord, saj jih je bilo oktobra zaposlenih 160.439, kar je 280 več kot septembra in dobrih 1000 več kot  oktobra 2010.

Mentor leta je Igor Muševič.  www.uni-lj.si, 19.12.2012
Po izboru Društva mladih raziskovalcev Slovenije je mentor leta 2011 Igor Muševič, redni profesor FMF UL. Zahtevnost in raziskovalna svoboda odlikujeta njegov mentorski slog. »Mlademu raziskovalcu dopuščam raziskovalno svobodo. Začetki raziskav so običajno zelo nejasni, prav tako ni jasen končni rezultat. Zato je zelo pomembna mentorjeva podpora, da mladi raziskovalec vztraja in zaupa svojemu notranjemu instinktu, ki mu pravi, kam naj gre, kaj naj išče. Drugo načelo se nanaša na strah pred uspehom. V Sloveniji smo preveč obremenjeni z majhnostjo. Imamo dobre šole, pamet pa je enakomerno porazdeljena po svetu, zato se lahko vedno kosamo z najboljšimi. Tretje načelo je, da ni neumnih vprašanj. Treba je preizkusiti tudi najbolj nore ideje.«
Ostali štirje finalisti izbora so bili: Gregor Anderluh, Kemijski inštitut v Ljubljani, Drago Dolinar FERI UM,  Miha Humar BF UL in Maja Zupančič  FF UL.

Dnevnikova razkritja odnesla dekana medicinske fakultete. Skozi »obvod Uni« tudi denar občine Brežice. T. Klipšteter, E.Sečen, Dnevnik, 16.12.2011
Z mesta dekana MF UM je nepreklicno odstopil Ivan Kranjc, zaradi zdravstvenih razlogov. Časnik je poročal, da je dekan denar fakultete prekanaliziral v svoj žep. S podjetjem Uni servis je sklenil pogodbo za izdelavo projekta, dejanski plačnik pa je bila fakulteta. V odstopni izjavi je Ivan Kranjc zapisal, da je delo na (neuspelem) projektu Univerzitetnega športno-medicinskega centra  izvajal po navodilu prejšnjega rektorja UM Ivana Rozmana in ob sodelovanju Boštjana Brumna, prejšnjega glavnega tajnika UM. Večina podjetij, ki jih je ustanovila UM, npr. Uni gostinstvo, je zdaj v stečaju in preiskavi.
Časnik poroča, da je bilo podobno tudi pri ustanavljanju Fakultete za turizem v Brežicah. UM je sklenila z Uni servisom pogodbo o aktivnostih pri ustanavljanju fakultete, ki so jih izvajali »zunanji« sodelavci, zaposleni na UM, domnevno tudi Boštjan Brumen. Le ta je bil tudi v.d. dekana fakultete in predsednik nadzornega odbora Uni servisa. Občina Brežice je po opravljenem delu izplačala sredstva UM, je dejal tiskovni predstavnik UM Teodor Lorenčič.

Marku Jakliču odvzeli magistrski naziv. N.Č., STA, Delo, 16.12.2011
EF UL je direktorju Lekarn Ljubljana Marku Jakliču odvzela magistrski naziv in v Uradnem listu preklicala veljavnost izdane diplomske listine. Po ugotovitvah senata EF je njegovo magistrsko delo plagiat. Zavarovalnica Vzajemna leta je 2004 (pod vodstvom M. Jakliča) pri podjetju Inherc naročila in plačala študijo lekarniških dejavnosti, pod katero se je podpisal ekonomist Mičo Mrkaić. Povsem enake stavke, strani in izračune naj bi vsebovalo tudi magistrsko delo.

Podoba NUK II znana marca 2011.  pp, Dnevnik, 17.12.2012
MVZT je objavilo arhitekturni natečaj za  novo univerzitetno knjižnico. Rešitev mora odražati »dobo, v kateri bo nastala« in ne sme presegati prostorskega konteksta. Načrte za NUK II, ki so bili do nedavnega v igri za gradnjo je narisal Marko Mušič leta 1989.

12. - 18. december 2011

Sindikati so za dialog, ne soglašajo pa s kleščenjem socialnih pravic. I. Dernovšek, Dnevnik, 13.12.2011
Predstavniki sindikatov in delodajalcev so začeli pogovore o novem socialnem sporazumu, brez vlade. Napovedanih »nujnih reform« sindikati ne odklanjajo, ne privolijo poa, da se kriza rešuje zgolj na ramah delavev, upokojencev in socialno šibkejših.
Branimir Štrukelj (Konfederacija sindikatov javnega sektorja) pričakuje, da bodo v sporazumu izpostavili vprašanja reforme pokojnin, zdravstva in trga dela. Konfederacija se zavzema predvsem za sprostitev napredovanj. O interventnem zakonu se je pripravljena pogajati le ob zagotovilu, da v 2012 ne bo enostranskih posegov v plače. »Na znižanje plač bi se odzvali z vsemi sredstvi«, pravi in opozarja na izjave Zorana Jankoviča, da znižanja ne bo. Jankoviča, ki je pred volitvami napovedoval 2% znižanje števila zaposlenih v javnem sektorju je Konfederacija opozorila na dogovor s Pahorjevo vlado, da znižanje zaposlenosti ne sme preseči 1% letno do konca leta 2013. Jankovič je zagotovil, da bo dogovor spoštoval.
Janez Posedi (Pergam), nekdanji vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja upa, da bo nova oblast ravnala trezno in da je treba spremeniti dohodkovne lestvice pri davkih. Ima podobna stališča kot Dušan Semolič (ZSSS), razen glede minimalne plače. Nasprotuje zamrznitvi pokojnin in znižanju nadomestil med brezposelnostjo.
Ronald Janssen (Evropska konfederacija sindikatov ETUC) pravi, da so za recesijo območja evra krivi varčevalni ukrepi pri javnih izdatkih in plačah, kar je zmanjšalo javno porabo in ustavilo gospodarsko rast. Rešitve vidi v pravičnih plačah in dostojnih zaposliutvah, uvedbi davka na finančne transakcije, skupnih evrskih obveznicah, večji vlogi Evropske centralne banke in znižanju obrestve mere na 0 %.
Janssen opaža, da so neoliberalne koncepte pod pritiski finančnih trgov sprejele tudi leve stranke. Sindikati so tako osamljeni, zato je pomembno, da ne popustijo in ljudem na ulicah pokažejo, da imajo zaveznika.

V novi vladi bo največ dvanajst ministrstev. T. Starič, Z. Potič, Delo, 14.12.2011
Najverjetnejši mandatar Zoran Janković se je včeraj srečal s pogajalci SD Obrisi nove vlade so že jasnejši.  Če gre SD v vlado, bi lahko ministri ostali Dejan Židan, kmetijstvo, Patrick Vlačič, promet in Dorijan Marušič, zdravje. Pozitivna Slovenija bi , v prihodnji 12-članski vladi imela 5  ministrstev, med njimi finančno, gospodarsko, zunanje in pravosodno.V članku so navedeni še nekateri možni kandidati za ministre iz strank Desus, Lista Gregorja Viranta in SLS. Ni omenjeno, kako bo z ministrstvom za (visoko) šolstvo in šport (in znanost ter tehnologijo). (B.M.)

Vrhovni sodniki ugodili predlogu učitelja. M. Grušovnik, Dnevnik, 14.12.2011
Anton Vorina, učitelj, je tožil Poslovno-komercialno šolo celje zaradi obračunavanja ur v povečanem obsegu dela. Vprašanje vrednotenja ur nad predpisano tedensko obveznostjo  je pomembno za učitelje osnovnih, srednjih in višjih šol. MŠŠ naj bi pri obračunu plač uporabljalo formulo, ki ni bila objavljena v uradnem listu in nima pravne podlage. Na višjem delovnem in socialnem sodišču je tožbo izgubil, pred dnevi pa je Vrhovno sodišče ugodilo predlogu za revizijo sodbe. 

Univerza v Ljubljani na lestvici Leiden, www.uni-lj.si , 14.12.2011
UL je na najnovejšem rangiranju univerz Leiden 2011/2012 zasedla 209. mesto v Evropi  in 462 mesto med vsemi univerzami. Univerze so razvrščene glede na podatke o objavah in citiranosti iz Thomson Reuters Web of Science WoS.  Več na povezavi.
Glede na kriterij deleža BDP in števila prebivalcev v svetovnem merilu pa je UL tudi na Šanghajski lestvici uvrščena zelo visoko. Nedvomno so ti rezultati odmevni in kažejo na kakovostno izobraževanje na UL,  so zapisali na spletni strani UL.

UL v vrhu evropskih univerz po mednarodnih izmenjavah. www.uni-lj.si , 14.12.2011
UL v Ljubljani je  in na prvem mestu  v Evropi po število partnerstev v okviru akcije »Vseživljenjsko učenje« (PDF) in na  12 mestu med 400 evropskimi univerzami  po mobilnosti v programu Erasmus.

Seja Senata UL. www.uni-lj.si, 13.12.2011
23. redna seja Senata UL bo 20.12. 2011 ( vabilo in gradiva za sejo ). Na njej bodo obravnavali dopolnitev statuta z novimi študijskimi področji na TeoF, PeF in FRI,  poročila komisij za dodiplomski študij, za magistrski študij, za doktorski študij in habilitacijske komisije ter izvolili nove redne profesorje. Med gradivi je tudi Priloga2: informacija o veljavnosti novih meril .

Katarina Čeh: Znanost sem želela prenesti v prakso. S. Lokar, Dnevnik, 12.12.2011
Rektorjevo nagrado za najboljšo inovacijo UL sta dobila Gregor Majdič in Katerina Čeh. Na VF UL sta razvila inovacijo Regenerativno zdravljenje živali, za njeno trženje pa je bilo ustanovljeno (»spin out«) podjetje Animacel. Katarina Čeh, veterinarka, je zelo rada znanstvenica, pravi. Osnovno vodilo je bilo prenesti znanost v prakso. Idejo je dal prof. Majdič, potem sta prebirala članke, pridobivala vzorce in izolirala celice ter poklicala prijatelje veterinarje, ki so pokazali zanimanje in postali prve stranke. Uredili so laboratorij, cilj je razširjenje podjetja tudi v tujino. »Če ne bi dobili investitorja, bi bilo bistveno težje. /.../ Težko je bilo na desetih mestih naenkrat, zato poleg denarja rabiš zelo dobro ekipo, nam pa je Univerza vključno z rektorjem stala močno ob strani«.
Kot materi dveh otrok ima naporen dan. Če pri sebi ne bi imela »družine, torej mojih in moževih staršev, bi bilo zelo težko. Imam tudi izjemno dober tim v službi, kjer sem mlada raziskovalka in končujem doktorat. Upam, da bom takšnega uspela ustvariti tudi v svojem podjetju. Marsikdaj družina trpi, a trudim se biti čim boljša mama, trudim se biti dobra povsod, vendar vćasih ti nekje zmanjka.«
Ženske držijo tri vogale, pogosto tudi v  službi. Več morajo delati, da dosežejo isto kot moški.Moškim je lažje. S takšnimi kolegicami – znanstvenicami ji bo uspelo, pravi.

5. - 11. december 2011

Rektorska konferenca z novim vodstvom in novim članom. www.uni-lj.si, 10.12.2011
Na seji Rektorske konference RS ( www.rkrs.si )  9.12.2011 so rektorji za predsednika izvolili Danijela Rebolja, rektorja UM, za podpredsednika pa Radovana Stanislava Pejovnika, rektorja UL.  Danilu Zavrtaniku, rektorju UNG je potekel dvoletni predsedniški mandat. Novi član je Dragan Marušič, rektor UP.
Razpravljali so o NAKVIS-u (Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu) in ocenili so, da je deluje dostikrat nestrokovno, pretežno birokratsko in premalo vsebinsko. To blokira delovanje univerz in sistemsko ogroža njihovo poslanstvo.  Od vlade pričakujejo, da spremeni zakon tako, da bo NAKVIS postal strokovni organ za akreditacijo zavodov, zakon pa naj bi zagotovil univerzam avtonomijo pri akreditaciji študijskih programov. Od agencijo bodo zahtevali, da delovanje uredi, odpravi in zmanjša administrativne ovire ter zagotovi ustrezno elektronsko podporo za zanesljivo in učinkovito delo visokošolskih institucij v postopkih evalvacij in akreditacij.
Razpravljali so tudi o elektronskem vpisovanju študentov . Ministrstvu za visoko šolstvo bodo predlagali naj prouči posledice uvajanja eVŠ .
Robert Presker, predsednik Koordinacije študentskih svetov je dejal, da se strinjajo z nekaterimi zahtevami gibanja »Mi smo univerza«: več denarja za visoko šolstvo, višjo stopnjo zaposljivosti bolonjskih diplomantov, ipd. Želijo več praktičnega dela v študijskem procesu  ovrednotenega s kreditnimi točkami, tesnejšo povezavo med gospodarstvom in študijskimi programi ter večjo vlogo študentskih svetov v odločanju na nacionalni ravni.

Z interventnim zakonom bi prihranili 155 milijonov evrov. J. Poglajen, I. Dernovšek, Dnevnik, 8.11.2011
Zakon o interventnih ukrepih bi lahko novoizvoljeni Državni zbor sprejel najpozneje do polnoči 23.decembra. Če zakon ne bo sprejet do konca leta, bodo s 1. januarjem 2012 začeli veljati  doslej zamrznjeni mehanizmi, torej usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev, napredovanja javnih uslužbencev in  plače funkcionarjev. To bi pomenilo  dodatne odhodke proračuna.

Zahtevamo javno, brezplačno in kakovostno visoko šolstvo! A. Mežan, Šolski razgledi, 2.12.2011
Zahteve študentov, ki so zasedli FF (gibanja 15o in Mi smo univerza):
- zadostna in kakovostna infrastruktura (prostori);
- redne zaposlitve za akademski prekariat, prekinitev koncesij s podizvajalci;
- konec šolnin na tretji stopnji in poskusov uvajanja šolnin nasploh;
- izenačitev izrednega študija z rednim;
- konec plačljivih izpitnih rokov in polno financiranje študijskega gradiva;
- povečanje števila pedagogiv glede na število študentov;
- učni načrti naj se pripravljajo sproti;
- konec bolonjske reforme;
- zmanjšanje števila obveznosti študentov;
- konec obvezne prisotnosti na predavanjih;
- demokratizacijo fakultet, predstavaništva študentskih organizacij in študentski veto;
- štipendije za vse.
Tudi šolski sistem je odgovoren za ekonomsko, socialno in vrednostno krizo, zato so spremembe v njem potrebne.

Študent žrtev incidenta na filozofski fakulteti. A. Hreščak, Dnevnik, 8.12.2011
Aleš Gaber, študent FF UL je dobil obvestilo o prekrškovnem postopku. Udeležen je bil v prerivanju z varnostniki sredi oktobra ob mirnem shodu na  fakulteti. Iz posnetka na Youtubeu ( tudi na www.dnevnik.si ) je videti, da ga je varnoistnik zbil po tleh. Izgleda, da je nekdo od varnostnikov poklical policijo 113, prišel je policist, sedaj študentu grozi globa 200 evrov.
Študentu so se v bran postavili profesorji in študenti. Menijo, da se tako krči prostor avtonomije, saj imajo študentje pravico, da izrazijo svoja mnenja in jih zaradi tega ne bi smeli prekrškovno preganjati.

Denarja za študente ni. Doktorati. T.P.,  Žurnal,  3.12.2011
Doktorski študenti že dva meseca čakajo na razpis za sofinanciranje študija; napovedan je bil za november. Z njim bodo unverze razdelile 12 milijonov evrov. Izbrani študenti bodo dobili plačano šolnino (ali polovico), sredstva za kritje stroškov in za obisk tujih konferenc.

Na prvo zaposlitev čakajo osem mesecev. S. Lokar, Dnevnik, 3.12.2011
Na okrogli mizi o zaposljivosti mladih (29.11.2011) so kot ključni problem izpostavili pravočasni razmislek o poklicu in informiranost. Poznavalci so povedali, da bodo najhitreje našli zaposlitev strokovnjaki s področja tehnike, računalništva, naravoslovja in medicine. Največ brezposelnih je  (pravkar diplomiranih) ekonomistov, manj so zaposljivi tudi drugi strokovnjaki s področja poslovnih ved, družboslovja, prava in humanistike.

Podelitve priznanj Univerze v Ljubljani, www.uni-lj.si, 29.11.2011
V Tednu univerze so na slavnostni seji senata UL so podelili častni doktorat Nobelovemu nagrajencu zdravniku virologu prof. dr. Haraldu zur Hausnu, naziv »častni senator« so podelili prof. dr. Dušanu Teodoroviču  in prof. dr. Dieterju Schuöckerju plaketo »Pro universitate labacensi« profesorju doktorju Jerryu D. Sayetu.
 »Zlato plaketo« za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja so  prejeli: Ruda Ravnik Kosi AGL, Lojzka Žerdin AGRFT,  Božidar Žlender  BF, Tanja Mihalič  EF,  Anton Bebler FDV,  Janko Drnovšek  FE,  Alojzij F. Kodre FMF,  Blaž Zupan FRI, Franc Kosel  FS in Karl Kuzman FS.
 »Svečano listino mladim visokošolskim učiteljem in sodelavcem« za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke  so prejeli:  Igor Prodan EF, Anka Lisec FGG, Marko Žnidarič  FMF,  Polona Oblak  FRI  in  Vasilka Sancin s PF.   Slavnostni govornik je bil predsednik SAZU Jože Trontelj govor

Razstava »Častni doktorji Univerze v Ljubljani«, www.uni-lj.si, 28.11.2011
UL je slovesno odprla razstavo častnih doktorjev UL. Arhivsko muzejska služba UL je pripravila tudi Katalog  s seznamom vseh častnih doktorjev UL.

Novi redni profesorji UL. www.uni-lj.si , 2.12., 2011
Rektor UL Radovan Stanislav Pejovnik je podelil naziv »redni profesor ULi« naslednjim:
GORJAN KOŠUTA in MATEJ ZUPAN z AG, ŽARKO PRINČIČ , in  MIRAN ZUPANIČ z AGRFT, MILENA KOVAČ in MAJA JURC z BF,  BORUT RUSJAN z in MOJCA INDIHAR ŠTEMBERGER z EF, MILOŠ FLORIJANČIČ s FA,  BOŠTJAN LIKAR s FE,  IRENA MLINARIČ RAŠČAN s FFA,  BOŠTJAN BRANK ,  BOJAN STOPAR in  IGOR PLANINC s FGG,  DARKO DOLENC,  ANDREJ JAMNIK,  BORIS TURK in  JANEZ KOŠMRLJ s FKKT,  GREGOR DOLINAR ,  PETAR PAVEŠIĆ  in  BOŠTJAN GOLOB s FMF,  DAMIR KARPLJUK s FŠ,  SAMO ŠTEFANAC ,  DARJA KOBAL GRUM ,  METKA FURLAN  in  LEON STEFANIJA s FF,  RADKO KOMADINA , ROMAN BOŠNJAK ,  DANIJEL PETROVIČ ,  MARKO ŽIVIN ,  TEA LANIŠNIK RIŽNER ,  MARA BRESJANAC in  KSENIJA GERŠAK z MF,  KATJA ŠUGMAN STUBBS s PF in  JOŽE GROM z VF.  Slavnostni govornik je bil prof. dr. Slobodan Žumer (govor).

Podelitev nazivov "zaslužna profesorica" oziroma "zaslužni profesor". www.uni-lj.si, 1.12.2011
Rektor UL Radovan Stanislav Pejovnik, je podelil naziv »zaslužna profesorica« oziroma »zaslužni ANTON NANUT AG, KARPO GODINA  AGRFT, MILE KORUN AGRFT,  PETER SKALAR ALUO, FRANC LOBNIK BF,  DANIJEL PUČKO EF, BLAŽ MESEC FSD,  JANEZ BOGATAJ FF, ADA VIDOVIČ MUHA FF, JANEZ OREŠNIK FF in IVAN ALOJZ MRŠNIK PeF. Slavnostna govornica je bila akademikinja Dragica Turnšek govor.

Človeška karizma in klovnovska ironija. T. Lesničar Pučko, Dnevnik, 6.12.2011
Dušan Pirjevec (1929-1977) je bil professor (FF UL, B.M.), teoretik in literarni zgodovinar, ki je vplival na mlajšo generacijo mislecev in publicistov.  Vsi udeleženci so ga poznali po človeški karizmatičnoisti in profesorskem erosu, imel je poseben način govora in mišljenja, za katerega se zdi, kot da je nastajalo pred našimi očmi, brez povzemanja že domišljenega. Med vojno je bil “revolucija”, ni se otresel osebne odgovornosti za to. Po vojni je bil  “agitprop”, srečanje z Antonom Ocvirkom pa ga je pripeljalo na drugačne misli. Vztrajal je pri distinkciji med partizanstvom in revolucijo, in  kasneje je obsodil povojne poboje. Deležen je bil šikaniranja s strani tajne policije a tudi svojih profesorskih kolegov na FF. Prizadela ga je obtožba dramatika Mateja Bora, da je mlade napeljeval na samomor. Blizu mu je bil Ivan Cankar, zaradi aktivizma in protislovij, ki jih ta prinaša delujočemu.

Škandalozno financiranje dekanovega svetovanja za športno-medicinski center. T.Klipšteter, Dnevnik, 7.12.2011
Podjetje Uni servis je Ivanu Krajncu, dekanu MF UM in Darji Weinzerl, tajnici fakultete plačalo honorar za izdelavo projektne naloge. Račun je kasneje izstavilo fakulteti, ki ga je poravnala. MF s projektom nato ni uspela na razpisu.
Danijel Rebolj, rektor UM se s takšnim obvodnim plačevanjem ne strinja. Univerza plačuje svojim zaposlenim takšne naloge neposredno, kot dopolnilno delo.
Pod bivšim rektorjem UM je bilo ustanovljenih več podjetij, ki jih zdaj raziskuje Nacionalni preiskovalni urad NPU. Večina jih je propadlo (Uni gostinstvo, VPO storitve), Uni servis pa životari.

Javni protest proti sodni razsodbi v primeru župnika s Polenšaka. Vaša pošta, Dnevnik, 26.11.2011
Nad 60  podpisnic in podpisnikov, večinoma zaposlenih na fakultetah UL pretestira zaradi oprostilne sodbe osumljenemu spolnega napada na štiri deklice. Sodišče je upoštevalo občutke in razlago obtošenega ne pa njegovih izpričanih dejanj. Prizadeti zaradi spolnega nadlegovanja lahko dobijo informacije zagovornika načela enakosti pri Uradu Vlade RS za enake možnosti.

Umrl je Jaša Zlobec. Sta, Dnevnik, 3.12.2011
Jaša Zlobec (1951) je deloval v študentskem gibanju, bil urednik revij Mlada pota, Tribuna, Problemi, kasneje tudi pri mladinskem programu TV Slovenija, pri Cankarjevi založbi.  Diplomiral je na FF UL leta 1975. Bil je direktor Študentskega kulturnega centra ŠKUC (1979-1980). Po letu 1990 je bil poslanec, nato veleposlanik v Belgiji.

Jubilejni koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič,
 www.uni-lj.si , 5.12.2011
APZ TT UL  bo imel jubilejni celovečerni koncert 18.12. 2011 ob 19.00 uri v Unionski dvorani v Ljubljani.  S koncertom se bodo poklonili Francetu Maroltu, očetu zbora, 120 let od njegovega rojstva in 60 let od njegove smrti. V sodelovanju z mešanim pevskim zborom Lipa zelenela je … in Ljubljanskim oktetom se bodo spomnili tudi koncerta, ki se je 12. 12. 1941 dogodil v isti dvorani.
O zboru glej povezavo ...

28. november - 4. december 2011

Aktivisti na okupirani filozofski fakulteti: Čas je za novo univerzo!
A. Hreščak, Dnevnik, 24.11.2011
Nekaj sto študentom se je v času razglasitve (23.11.2011) osvobojene fakultete posedlo po tleh avle in predstavljalo svoje ideje o boljšem visokošolskem sistemu. (Fotografija iz polne avle s transparentom »International student movement« in ustvarjanja plakata z besedo ZNANJE.) Pri okupaciji FF UL so se jim pridružili tudi (nekateri) profesorji. Predsednika stranke SMS.Zeleni Darka Kranjca so izžvižgali s klici »Stranke ven!« Zahtevam aktivistov ne nasprotujeta niti dekan, niti rektor. Delovanje visokošolskega sistema je trn v peti vsem vključenim.
Dekan Andrej Černe ni oviral okupacije; bil je prisoten že ob zasedbi v 70' letih. Zgodbe že od prej, pravi. »Vedno je premalo denarja, vedno je kakovosten kader, ki ga ne moremo zapolsiti...«
Stanislav R. Pejovnik, rektor UL je dejal, da »smo javnost zelo slabo seznanili o tem, kaj je bolonjska reforma«. To bodo popravili, kot sproti popravljajo reformo. Ni pa reforma fiasko. Glavni problem je množični študij, za študente pa  stroški. Za toliko vpisanih Univerza s sedanjimi sredstvi »študija ne ne more več kakovostno izvajati«.
Miha Kordiš, študent FF in aktivist pravi, da je/so »Mi smo univerza« že lani opozarjali na probleme in upa, da bodo zdaj končno začeli sodelovati z  univerzo in  odprli javne debate o problemih študija, financiranja fakultete in štipendij.

Na okupirani filozofski fakulteti tudi danes prenočilo nekaj deset aktivistov.
A. Hreščak, Dnevnik, 25.11.2011
Aktivisti gibanj Mi smo univerza in 150  nadaljujejo okupacijo z delovanjem v treh predavalnicah FF UL, sicer pa pedagoški proces poteka nemoteno. Čuti se uporniški duh, pravi eden od njih. »Vsaj nekaj deset jih je neprestano v bazi, a to niso vedno isti, podporniki se izmenjujejo. Študenti in profesorji pridejo, se posedejo po tleh in pogovarjajo, berejo, pišejo seminarske naloge in domače naloge, potem pa gredo«. Tam bodo, pravijo, »dokler ne zmanjka energije med nami«, oz. »dokler ne bomo skupaj z vodstvom fakultete pristopili k reševanju aktualnih problemov v visokem šolstvu«. Vztrajali bodo še nekaj dni, nato so na vrsti druge fakultete, npr. FDV. Izvedli so že pohod na ALUO UL, kjer so opozorili na neprimerne ateljeje.

Sindikat FF UL podprl zasedbo in opozoril na probleme zaposlenih. B.M., 25.11.2001
Akcijski odbor sindikata delavcev FF (NSDLU)  je v pismu dekanu podprl legitimna prizadevanja študentov in kolegov za izboljšanje kvalitete študija, pogojev za študij in reševanje problemov visokega šolstva.  V osmih točkah našteva izstopajoče probleme  zaposlenih. Opozarja tudi na nepripravljenost najbolj odgovornih (vlade in krovnih sindikatov)  za reševanje očitnih anomalij na področju plač (lektorji, bibliotekarji, idr.). 
Glej pisma Agate Šega, predsednice AO sindikata delavcev FF, v rubriki Pogledi.

Študij: teorija in praksa. ŠOS. Ma.K. Žurnal, 26.11.2011
Študentska organizacija Slovenije  je organizirala v Podčetrtku konferenco o problemu zaposljivosti diplomantov. Po njej bodo pripravili priporočila za izboljšave.

Šolani naprej, vsi drugi stoj! Migracijska strategija EU. D.S., Delo, 23.11.2011
Kljub brezposelnosti v Evropi manjka sveže delovne sile, npr. v zdravstvu. Cecilia Malmstrom, evropska komisarka  za notranje zadeve predlaga, da bi olajšali priseljevanje iz tretjih držav za poslovneže, študente in znanstvenike, npr. z ukinjanjem viz. S Severnoafriškimi državami bi EU sklenila posebne sporazume  o migrantih.

Letos največ prijavljenih inovacij. B. Pavlin, Delo, 23.11.2011
Na Slovenskem forumu inovacij so podelili nagrade najboljšim, tudi za nekatere svetovne novosti. Na povabilo Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije je prispelo 235 prijav inovacij. Največ so jih oddala mikro, mala in srednja podjetja. Čeprav smo glede inovacij v evropskem povprečju in v vrhu novih članic EU, moramo spremeniti miselnost ter spodbujati radovednost in ustvarjalnost.

21. - 27. november 2011  

Čigave interese ščiti Pergam? Sporočilo za javnost. 16.11.2011, Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS)
Predsednik KSJS pojasnjuje stališče konfederacije glede interventnega zakona in kritizira stališča Janeza Posedija, nekdanjega vodja sindikata Pergam. 
»Konfederacija se je pripravljena usklajevati o vseh predlogih, ki odlagajo uresničitev nekaterih že pridobljenih pravic, vključno z zamrznitvijo usklajevanja plač, in tako tudi o predlogu Pergama, da se v zamrznitev vključijo tudi napredovanja.«  V primeru sklenitve dogovora prihodnja slovenska vlada ne sme enostransko posegati v plače javnih uslužbencev in ohraniti mora veljavnost kolektivnih pogodb. KSJS bo z uporabo vseh legitimnih vzvodov, ki so na voljo sindikatom, nasprotovala zniževanju plač. (Besedilo sporočila glej na tej  spletni strani, v rubriki Pogledi.)

Dragan Marušič včeraj prevzel rektorske časti. vr, Dnevnik, 22.11.2011
Rado Bohinc je v Kopru na svečani inavguraciji predal rektorsko verigo UP Draganu Marušiču, ki je zmagal na rektorskih volitvah. Novi rektor je ob zaprisegi in prevzemu verige med drugim dejal: »S tem dejanjem se tudi obvezujem, da bom s svojim znanjem in izkušnjami, odgovornostjo in vestjo skrbel za kakovost, ustvarjalni preboj in ugled njenega izobraževalnega, znanstvenega in umetniškega dela. Naj bo ta insignija simbolni varuh vrednot slovenskih univerz in prispodoba poslanstva osrednje hiše znanja in kulture na Primorskem.«  Poudaril je, da moramo biti zavezani odkrivanju skrivnosti neznanega s pomočjo znanosti  ter porivanju negotovosti tako odkritega s pomočjo umetnosti. Potrebno je prostor »odpreti vsem tistim ljudem, ki nosijo v sebi dovolj ustvarjalnega in razsikovalnega hrepenenja in pronicljivosti, da premaknejo meje našega videnja danes onkraj meja jutrišnjega dne.« Prepričan je, da se lahko UP zapiše med najimenitnejše univerze.

Mi smo univerza in gibanje 15o  vabita na javno tribuno in zasedbo FF UL
www.15o.si, november 2011
Javna tribuno v torek, 22.11. 2011 ob 16.00 v avli Filozofske fakultete. V fokusu diskusije: vprašanje zasedbe, kaj je, zakaj  in  njena nujnost. Udeleženci so se dotaknili tudi vprašanja organizacije in kvalitete študija ter premikov v visokem šolstvu, ki jih želimo doseči.
Glej osnutek zasedbenih zahtev in Poglede na tej spletni strani.
Pobudniki so povabili vse tudi na zasedbo Filozofske fakultete v sredo, 23.11. ob 12.00.

S filozofske fakultet so izginili plakati s pozivi k akciji. A. Hreščak, Dnevnik, 16.11.2011
Letake in plakate organizatorjev zasedbe FF UL 23. novembra  je vodsto fakultete dalo odstraniti.
Andrej Černe, dekan FF pravi, da samo tiste, ki niso bili na »za to določenih mestih«. Sicer je že sprejel gibanje 15o in jim povedal, da je FF prostor za izražanje idej. Pričakuje, da bo »dogodek usklajen z vodstvom in študentskim svetom fakultete, da bo potekal v okviru akademske razprave in da ne bo motil študijskega procesa«.
Gibanji 15o in Mi smo univerza napovedujeta prekinitev predavanj, da bi opozorili na »nekritično vpeljevanje bolonjske reforme, dvig šolnin na tretji stopnji, zaviranje pobud študentov za avtonomni prosotr, ki bi bil v rabi za teoretske aktivnosti, ki jih fakulteta izganja. /.../ Tako univerza kot fakulteta nista več akademski instituciji, temveč le tovarni delovne sile«, menijo v gibanjih.

7. - 13. november 2011  

Štrukljevi sindikati za, Miščevičevi pa ne. I. Dernovšek, Dnevnik, 8.11.2011
Predlog omiljenega interventnega zakona je predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) ocenilo za »razumen kompromis«. Zakon bi zamrznil plače, a omogočil napredovanje javnih uslužbencev. Pogoj za soglasje KSJS je zagotovilo vseh strank, da v letu 2012 ne bo dodatnih posegov v plače. Odločitvi je nasprotoval Policijski sindikat Slovenije, pa tudi skupina sindikatov javnega sektorja, ki jo vodo Dušan Miščevič.
O zakonu naj bi po predlogu stranke Zares odločal Državni zbor 17.novembra.

24. - 30. oktober 2011 

Rektorjev dekan. Andrej Černe, Glasofil, FF, oktober 2011
Prof.dr. Andrej Černe je bil imenovan od rektorja UL Radovana S. Pejovnika za dekana FF, od 1.10.2011 do 30.9.2013. Za to mesto se ni v postopku izvolitve javil noben kandidat, zato akademski zbor ni mogel predlagati kandidata senatu fakultete. Kljub tako izkazani notranji nemoči in izkazani podrejenosti (Univerzi, B.M.) je novi dekan prepričan, »da imamo na fakulteti vsi, zaposleni in študenti, dovolj znanja in ostalih sposobnosti, da samostojno razvijamo, ustvarjamo in spodbujamo pedagoško, znanstvenoraziskovalno in strokovno delo, čeprav je seveda jasno, da sta za tango potrebna dva. Samo nekaj več notranjega medsebojnega sodelovanja, predvsem pa medsebojnega razumevanja in spoštovanja potrebujemo«. Prepričan je, da samo »s krepitvijo notranje moči« lahko uresničujejo interese vseh na fakulteti /…/ razvijanje in uresničevanje našega strokovnega in širšega družbenega poslanstva«. Univerzi, sodelavcem, študentom, prijateljem in sebi z s sprejemom odločitve (rektorjeve, o dekanu) fakulteta sporoča, da je »zaupanja vredna inštitucija, ki si prizadeva za pedagoško, znanstveno in raziskovalno kakovost ter ustvarjalno in neodvisno razmišljanje«. V uvodniku glasila FF UL je še zapisal: »/…/ nisem rektorjev dekan, sem dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.«
Glej povezavo 1 in povezavo 2

Fiziki, ki so skočili v poslovne vode in zaplavali. J. Grmadnik, Delo, 24.10.2011
Visokotehnološko podjetje Cosylab namerava v petih letih podvojiti število zaposlenih in prihodek. Želijo pritegniti dobre računalnikarje, fizike, inženirje elektrotehnike in organizatorje dela, skupaj 30-50 ljudi.
Igor Verstovšek je začel kot študent sodelovati na IJS pri izdelavi kontrolnega istema za pospeševalnik. Mentor je bil Marko Pleško, ki je danes direktor podjetja. Ustanovili so ga pred 10 leti v ljubljanskem Tehnološkem parku. Imajo podružnice v svetu, na Japonskem in drugod. Študentje, ki pridejo delat v Cosylab, pravi I. Verstovšek, pridejo tam hitro v stik s tistim, o čemer berejo v znanstvenih revijah. Sodelujejo s Cernom, kjer so nedavno odkrili nevtrine, hitrejše od svetlobe, kar maje Einsteinovo teorijo. Novinci hitro dobijo odgovorne naloge, pod vodstvom mentorja in po dodatnem 80 urnem usposabljanju. Glej njihovo spletno stran.

UL na lestvicah (naj)boljših univerz na svetu v letu 2011
UL je tudi letos uvrščena med 401-500 najboljših univerz po t.i. šanghajski lestvici (15.8.2011). Prvič se je v to skupino uvrstila leta 2003, nato pa od 2007 vsako leto. Tudi letos je prva univerza Harvard (ZDA), med evropskimi pa Cambridge (V. Britanija/UK).
Na lestvici Webometric Ranking (julij 2011) je UL uvrščena na 270. mesto. Prvi je MIT (ZDA), v Evropi Cambridge. UL je uvrščena na 500-600 mesto na lestvici QS World University Ranking (september 2011). Na prvem mestu je Cambridge.
UL v letu 2011 ni uvrščena med 400 najboljših na lestvici časnika Times Higher Education. Prvi je California Institute of Technology (ZDA, v Evropi Oxford (UK).
Glej povezavo 1. in povezavo 2. Študija Zveze evropskih univerz (2011) o lestvicah, z literaturo in povezavami - priponka.pdf. Prispevek o lestvicah. (glej tudi Discussion)

Zasedanje Upravnega odbora univerze. 21.10.2011
Upravni odbor UL je 20.10.2011 ugotovil, da mora država zagotoviti dodatna sredstva, sicer ne bo mogoče izvajati »bolonje«. Posebno petega letnika tega študija, za katerega UL ni dobila dodatnih sredstev. Težavo začasno rešuje s preusmeritvijo drugih, lastnih sredstev, ki pa jih v 2013 ne bo dovolj. Po obravnavi na Senatu 25.oktobra bo UL seznanila javnost s svojimi stališči (in gradivi, na spletni strani).

Promocija doktorjev znanosti 18. oktobra 2011
Prorektorica UL Julijana Kristl je promovirala dvanajst novih doktorjev znanosti. (EF 4, FFA12). Glej njihova imena, teme disertacij in mentorje ...

Manj brezposelnih in aktivnih. Mladina, 21.10.2011
Avgusta 2011 je bilo 107.562 brezposelnih, za 0,5% manj kot julija. Delovno aktivnih je bilo 824.162, za 0,1% manj kot prejšnji mesec. Najbolj se je število aktivnih zmanjšali v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.
Glej: Statistični urad RS

Več kot osem od desetih novih delovnih mest je za določen čas. id, Dnevnik, 21.10.2011
Poročilo EU kaže, da prinaša začasna zaposlitev 16% nižjo plačo in trikrat večje tveganje revščine od stalne zaposlitve. V Sloveniji je letos začasno zaposlenih (»prekarnih«) 17,5 %, največ mladih. Med ponujenimi novimi delovnimi mesti je kar 83,5% takih za določen čas. Iz začasne zaposlitve v stalno je najtežje priti v Franciji, na Nizozemskem, Portugalskem, v Španiji in Sloveniji.

17. - 23. oktober 2011

Podpora NSDLU protestnikom pred ljubljansko borzo. Tomaž Sajovic, predsednik NSDLU, 19.10.2011
Neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze - NSDLU izraža vso podporo popolnoma upravičenim protestom pred ljubljansko borzo. Protestom - ki bodo nedvomno trajali dalj časa, ne samo pred borzo - se želimo pridružiti tudi dejavno. Pripravljamo namreč širšo javno tribuno o merilih za vrednotenje znanstvenega in visokošolskega dela (habilitacijska merila na univerzi, merila agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), ki prav uničujejo, na kratko povedano, znanstveno misel in preprečujejo, da bi se znanstveniki in visokošolski učitelji teoretično ukvarjali z aktualnimi življenjskimi vprašanji. Merila namreč načrtno izkoreninjajo raziskovalce in visokošolske učitelje iz vseh življenjskih okolij. Javna tribuna bo morala predstaviti tudi jasno analizo ozadij SCI-revij in indeksov citiranj. Tudi ta sistem je namreč v rokah zasebnih korporacij, predvsem Thomson Reutersa.
Glej: Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani z dne 30.06.2009 ( priponka.pdf ) in povezavo 1
, povezavo 2 ter povezavo 3

Protesti po vsem svetu, pred borzo še vztrajajo. M. Belovič, Delo, 10.10.2011
Antikapitalističnim demonstracijam v 1300 mestih  so se 15. oktobra pridružili tudi v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Gre za odločen ne finančnemu kapitalizmu, ki favorizira odstotek elite, račun za krizo, ki jo je povzročila, pa z zategovanjem pasu plačuje večina.
Okrog 50 protestnikov je postavilo šotore pred Ljubljansko borzo. 
Sindikati so proteste raznovrstnih gibanj spremljali s simpatijo, formalno sodelovanje pa jim ni bilo ponudeno. Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) pravi, da je  med gibanji in sindikati nujen preskok: sindikati so bolj tradicionalni, celo rigidni in hierarhično organizirani, gibanja pa se povezujejo horizontalno.
Opomba (B.M.): Sindikat NSDLU pripravlja podporo protestom, v obliki javne tribune o habilitacijskih merilih UL. Obvestilo bo na tej spletni strani.

Predsednik republike Danilo Türk obiskal Fakulteto za matematiko in fiziko, 17.10.2011
Danilo Türk je obiskal FMF UL ob objaviti članka njenih profesorjev v reviji »Science« (Igor Muševič, Slobodan Žumer, sodelovala sta študenta  Miha Ravnik in Simon Čopar).  Kot predsednik republike je ponosen, da je naša stroka vodilna na področju tekočih kristalov in dodal smo Slovenci dobri v znanosti, da imamo odlične raziskovalce, znane po vsem svetu. Dekan Franc Forstnerič je predstavil fakulteto, predsednik Študentskega sveta Turk pa je povedal, da je na fakulteti čudovito vzdušje. Rektor UL je pohvalil FMF, da velja za eno najboljših članic univerze. Prosil je predsednika za pogovor o prihodnosti UL. Le-ta je prijazno zatrdil, da si bo vzel čas za to.
Glej: Reconfigurable knots and links in chiral nematic colloids.  Tkalec U, Ravnik M, Čopar S, Žumer S, Muševič I.

Raznolikost nas bogati, ne pa ogroža. B. Petkovič, Dnevnik, 14.10.2011
V Ljubljani se je 13.oktobra 300 državljanov zbralo na Kongresnem trgu, v »prostoru svobodne in javne besede«. Petnajst ljudi je govorilo po 10 minut, vmes so bili nastopi pevcev. Mitja Blažič, koordinator kampanije Za vse družine je
govoril o družinskem zakoniku in pravicah istospolnih, Lev Kreft, direktor Mirovnega inštituta je dejal, da mu pravica do razlike dobro dene, Sonja Lokar je povedala, da imamo v parlamentu manj žensk kot drugje v EU, Valerija Korošec pa da bomo morali dati našo »denarnico v roke nekomu drugemu in ne tem, ki so jo do sedaj držali«.

Zahtevamo pravičnost, zahtevamo svobodo, zahtevamo prihodnost! B. Šuligoj, M.
Rubin, Delo, 15.10.2010
V Ljubljani se je na Kongresnem trgu zbralo okoli 2000 protestnikov, v Mariboru in Kopru precej manj. Tam so bili tudi predstavniki Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti, Socialnega centra Rog, gibanj Mi smo univerza ter Alternativa obstaja. Podporo so izrazili v Stranki mladih - zeleni Evrope, Sindikatu novinarjev Slovenije in Študentski organizaciji UP. Na Kongresnem trgu je spregovoril Andrej Kurnik (profesor FDV UL). V Sloveniji proteste proti nasilju finančnega kapitalizma organizira Skupščina 15O, ki načrtuje »vstajo globalne generacije proti sistemu izkoriščanja« Protesti so potekali mirno. Del protestnikov se je s odpravil proti ameriškemu veleposlaništvu, nekaj pa jih je prenočilo pred Ljubljansko borzo. Glej tudi ...

Študentska arena, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 18.-20. 10. 2011
Razstavljalci: univerze, fakultete, druge izobraževalne institucije, ponudniki tečajev, seminarjev in drugih izobraževanj, organizacije, ki se ukvarjajo s študijem in praksami v tujini, mednarodnimi izmenjavami in zaposlovanjem v tujini, študentske organizacije, delodajalci, ponudniki študentskega dela in druga podjetja, državne institucije, veleposlaništva, humanitarne, prostovoljne in druge organizacije, mednarodne organizacije, založbe, kulturne institucije, turistične organizacije in drugi ponudniki prostočasnih aktivnosti. Obiskovalci: dijaki, študenti, mladi in druga zainteresirana javnost.

Bohinc zagovarja nadaljevanje začetih investicij univerze. V. Rotar, Dnevnik, 12.10.2011
Rado Bohinc, rektor Univerze na Primorskem (UP), ki mu čez mesec poteče mandat, je poudaril pomen investicijskih projektov UP: stolpič kampusa Livade v Izoli, kampus Sonce v Kopru. Sredstva bi dobili iz javno-zasebnega partnerstvo in EU in iz proračuna. Za mesto rektorja UP se potegujeta Drago Marušič in Darko Darovec. D. Marušič napoveduje širjenje UP v jedru Kopra, v prostore mestne uprave in javnih služb.

Očitki o visokih zaslužkih rektorskega kandidata Darka Darovca. V. Rotar, Dnevnik, 15.10.2011
Darko Darovec, kandidat za rektorja UP je od 1.1.2010 do 30.9.2011 prejel od UP 134.383 evrov za plačo, delovno uspešnost, po avtorskih in podjemnih pogodbah. Pravi, da sredstva izvirajo iz njegovega dela (raziskovanje, objava znanstvenih člankov in monografij, je direktor znanstveno raziskovalnega središča UP, urednik dveh mednarodnih revij, opravlja pedagoško delo kot nosilec več predmetov na 1., 2. in 3. stopnji). Na rektoratu brezplačno svetuje rektorju in vodi projekte UP. Po trditvah predstavnikov univerze je »zelo uspešen pri pridobivanju sredstev s trga« zato mu pripada nagrada za delovno uspešnost. V obdobju volitev rektorja se je pojavil tudi očitek, da je bilo podjetje njegovega svaka izbrano za rekonstrukcijo palače Basaggio, t.i. Borilnice.

10. - 16. oktober 2011

Promocija doktorjev znanosti 11.10.2011.
V Zbornični dvorani UL je  prorektorica Julijana Kristl promovirala 13 doktorjev znanosti z MF.  Imena novih doktorjev, njihovih mentorjev in somentorjev ter naslovi disertacij: poglej ...

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo pridobila certifikat EUROBACHELOR. 12.10.2011 Povezava
FKKT UL je za študijski program kemije dobila certifikat Eurobachelor , ki ga podeljuje ECTNA (Evropska kemijska tematska mreža). Diplomanti (ki bodo pričeli s študijem med sept. 2011 in 2016) bodo lažje zaposljivi širom  EU, lažje bodo tudi nadaljevali študij na univerzah po svetu.

Ko se aktivni državljani uprejo elitizmu. B. petkovič, Dnevnik, 13.10.2011
V četrtek 14. oktobra po 16 uri bo na ljubljanskem Kongresnem trgu tribuna »Za prostore svobode«. Med organizatorji so novinarka Nataša Briški,  sociolog Aleš Črnič,  kulturnik Simon Karun idr. Med govorniki bodo Lev Kreft, Aleš Debeljak, Valetija Korošec idr.; sodelovale bodo tudi glasbene skupine. Povezava ...     V petek 14.10.2011 po 15 uri bo na istem trgu (morda tudi pred Ljubljansko borzo in v drugih krajih) shod proti finančnim institucijam. Andrej Kurnik  (FDV UL, B.M.), ki se je udeležil sestanka evropskega gibanja »15o« septembra v Barceloni pravi, da gre za nasprotovanje politiki zategovanja pasov, izsiljevanju bank, pehanju v revščino, političnim elitam in za resnično demokracijo.

Profesorji UL prejemniki nagrad RS na področju šolstva za leto 2011, www.uni-lj.si 5.10.2011
Profesorji Univerze v Ljubljani, ki so včeraj prejeli nagrade RS na področju šolstva za leto 2011 so:             dr. Marko Razpet;  dr. Robert Kroflič;   dr. Doroteja Jelenc.

Še letos začetek gradnje ljubljanskih fakultet. hh, sta, Dnevnik 10.10.2011
Za gradnjo novih prostorov FKKT in FRI so na UL prejeli ponudbo petih gradbenih podjetij. Z gradnjo bodo pričeli, ko bo UL izbrala naugodnejšega izvajalca in dobila nepovratna evropska sredstva, predvidoma še letos.
Glej več ...

Nagrade Republike Slovenije za področje šolstva v letu 2011 .  Priponka.pdf                                       11.10.2011  so podelili deset nagrad RS za področje šolstva, od tega dve za visoko šolstvo.  Za življenjsko delo na področju visokega šolstva je nagrado dobil Rafael Razpet (PeF UL), za izjemne dosežke na področju visokega šolstva pa Robert Kroflič (FF UL).

5. oktober: svetovni dan učiteljev. Fran Rus, Dnevnik,10.10.2011                                                         V Sloveniji  imamo 45.600 strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje, od tega 1700 na višjih strokovnih šolah in 5200 na visokošolskih zavodih. Med njimi je 80% žensk, na višjih šolah 48%, na visokošolskih zavodih pa 35% (tu jih je bilo v 80' le 15%, v 90' pa 18-22%).
V osnovni šoli ima en učitelj povprečno 12 učencev, v srednjem 13, v visokošolskem izobraževanju pa 20 študentov. (Ni navedeno, ali vključno z višješolskimi in izrednimi študenti, B.M.). V članicah OECD je v osnovnem šolstvu več učencev na enega učitelja, v višjem in visokem šolstvu pa manj (14,9).
Učitelji so imeli leta 2010 povprečju 2.179 plače, največ v višjem in visokem šolstvu: 2.979 evrov (bruto).

Predlog interventnega zakona padel v vodo. Igor Dernovšek, Dnevnik, 8.10.2011                               Vladin predlog interventnega zakona, ki je predvideval omejitve v javnem sektorju ne bo obravnavan v Državnem  zboru, saj bo le-ta prej razpuščen. »Napovedani referendum sicer odpade, verjetno pa nas ob nastopu nove vlade čaka nadaljevanje konflikta«, pravi Branimir Štrukelj, predsednik KSJS.

»Pri ekonomistih in pravnikih gre za velike trge«. Primož Miklavžin, Dnevnik, 10.10.2011                   Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec avgusta 2011 prijavljenih 9658 oseb z visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, z magisterijem ali doktoratom, ter 402 s končanim bolonjskim študijem (verjetno 1.stopnja, B.M.) Med njimi je 1077 dipl. ekonomistov in 715 univ.dipl. ekonomistov, 546 univ.dipl. pravnikov, 309 dipl. upravnih organizatorjev. Vendar je po ekonomistih in pravnikih tudi veliko povpraševanje. Imajo namreč široko znanje, ki omogoča fleksibilnost pri kandidiranju za različna delovna mesta. Vse več delodajalcev postavlja le pogoj določeno stopnjo, manj smer izobrazbe. Poleg tega so pogosto odločilne delovne izkušnje in dodatno znanje.
Povpraševanje se počasi oživlja, najbolj v gradbeništvu, predelovalni dejavnosti, skrbi za okolje, poslovni dejavnosti, prometu itd. Najbolj so iskani inženirji strojništva, elektrotehnike in elektronike, zdravniki specialisti, strokovnjaki za zdravstveno nego, programerji računalniških aplikacij itd. Največji viški na trgu dela so pri arhitektih, grafičnih in multimedijskih oblikovalcih, sociologih, antropologih, filozofih, zgodovinarjih, politologih, novinarjih itd.

3. - 9. oktober 2011

Promocija doktorjev znanosti. 5.10.2011 povezava                                                                                             Rektor UL R.S. Pejovnik je v Zbornični dvorani promoviral 9 doktorjev znanosti (FF 7, PF 2).
Opomba: Imena novih doktorjev, mentorjev in somentorjev ter naslov disertacije preberite na spletni strani UL.

Intervencijskemu zakonu slabo kaže. M. Belovič, M. Vučelič, Delo,6.10.2011                                                  Vlada namerava še v prihodnje leto (2012) zamrzniti rast plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev.. Vlada je v sredo ponudila sindikatom nov dogovor, ki bi ga nato prenesli v zakon in nakazala, da bi bila pripravljena popustiti Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS). Ta zahteva, da intervencijski zakon enako obravnava vse funkcionarje, tudi pravosodne. Če bo intervencijski zakon potrjen, bodo v KSJS začeli zbirati podpise za referendum. Tudi poslanci omahujejo in pričakujejo
soglasje s sindikati.

Pipistrel osvojil Nasino nagrado. K Željan, A.Ž. Voštic, Delo, 6.10.2011                                                             Letalo Taurus G4 ajdovskega podjetja Pipistrel je prejelo nagrado na tekmovanju električnih letal v Kaliforniji. Podjetje Iva Boscarola je na tekmovanju sodelovalo s Penn State University, saj mora biti ekipa uradno ameriška.

NUK testno podaljšal odprtost čitalnice do 22.00 ure. povezava                                                                         Narodna in univerzitetna knjižnica bo Med 4. in 28. 10. 2011 testno podaljšala čas odprtosti čitalniških prostorov. Delovni čas Velike čitalnice in prostora za skupinsko učenje v testnem obdobju bo med ponedeljkom in petkom od 8:00 do 22:00, ob sobotah od 9:00 do 14:00. Uporabnikom bo na voljo 196 čitalniških sedežev v Veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje, dostop do brezžičnega omrežja in elektronskih informacijskih virov ter garderoba. Izposoja gradiva iz fonda knjižnice ne bo možna, bodo pa obiskovalci lahko vračali izposojeno čitalniško gradivo NUK IN CTK sta se na podlagi rezultatov ankete odločili še za testno enomesečno podaljšanje odprtosti čitalniških prostorov. CTK ga izvaja v septembru, NUK pa se mu pridružuje v oktobru 2011. Nadaljnje odločitve uprave obeh knjižnic bodo odvisne od rezultatov projekta ter njunih razpoložljivih finančnih in kadrovskih resursov. Glej:
Pomanjkanje kadrov, prostorov in opreme. Dr. Melita Ambrožič. Delo, 28.9.2011
Vsestranska družabna in učna središča. Neupravičena marginalizacija visokošolskih knjižnic.  Delo, 28.9.2011

Promoviranih dvanajst novih doktorjev znanosti  povezava                                                                          30.9.2011 je prorektor prof. Aleš Valič v Zbornični dvorani UL v Ljubljani promoviral 12 novih doktorjev znanosti (FF  10m FRI 2).

Na univerzi odslej manj vpisnih mest. Miha Rubin, Delo, 27.9.2011                                                                  Danijel Rebolj, rektor UM je napovedal zmanjšanje vpisnih mest na fakultetah. Razpis vpisa bodo oblikovali glede na optimalno število študentov na posameznih programih. Razpisna mesta že več let ostajajo nepopolnjena. Fakultete so vpisna mesta povečevale, saj je bilo financiranje odvisno skoraj izključno od števila študentov.  Letos je  bilo 5,6% maj sprejetih novincev kot lani. Največ je zanimanja za MF, FZV, PF in FVV. UM ima tri nove programe: mehatronika, informacijska varnost in tehniško varstvo okolja.

Večja odpuščanja lahko pričakujemo v lesni in kovinski industriji. Trendi  zaposlovanja v zadnji četrtini leta. Delo, 28.9.2011                                                                                                                                                          Kadrovska agencija Manpower ugotavlja, da so slovenski delodajalci manj črnogledi, a še vedno negotovi, trg dela je stabilen. Najbolj optimistični so v transportu, logistiki in komunikacijah ter v kmetijstvu. Kar 29% delodajalcev ne dobi ustreznih kadrov, ugotavlja Romana Šercelj (Manpower). Glavni razlogi so pomanjkanje tehničnih znanj, t.i. trdih veščin, in pomanjkanje izkušenj.
 Iskani so profili s tehnično izobrazbo, orodjarji, programerji CNC, varilci, kuharjih, natakarji, tesarji, elektroinštalaterji, inženirji tehničnih strok (za informacijske sisteme, elektrotehnike, strojništva), zdravniki, zobozdravniki, farmacevti, medicinske sestre. Večina med iskalci zaposlitve s 7. stopnjo so družboslovci. Najtežje so zaposljivi sociologi, antropologi in filozofi.

Včeraj Noč raziskovalcev v štirih slovenskih mestih. Ah, Dnevnik, 24.9.2011                                                  V 320 evropskih mestih, tudi v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Novi Gorici so mladini in javnosti predstavili poklic in raziskovalca. »Porušiti želimo predsodke o v laboratorijih zaprtih raziskovalcih, ki dneve in noči preživljajo v svojem izoliranem svetu«, pravijo mariborski organizatorji.
Povezava: »To niso čudni ljudje zaprti v laboratorijih«. Katja Željan, Delo, 27.9.2011

Pomembni pri prestižnih svetovnih projektih. J. Petkovšek Štakul, Dnevnik, 26.9.2011                                  Slovenska fondacija za poslovno odličnost je pripravila forum Poslovna odličnost. Na njem je Miha Kos, direktor Hiše eksperimentov pokazal, kako znamo zbuditi veselje do znanja, izumitelj Peter Florjančič  je predstavil svojo knjigo Ideja za milijon, Marko Pleško, direktor Cosylaba pa svoj pristop k poslovni odličnosti. Sodelovali so še Jadran Lenarčič (IJS), Janko Jamnik (KI), Radovan Bolko (Kolektor), pogovore pa sta vodila Ervin Hladnik Milharšič (Dnevnik) in Marko Jaklič (EF UL).
M. Pleško meni, da so centri poslovni odličnosti pravi korak k povezovanju znanja in gospodarstva. Ustanavljajo se spin-of podjetja, pripravljajo EU projekti, »predvsem pa se akademske ustanove bolj zavedajo komercialnih možnosti izrabe njihovega znanja.«. Že to, da se akademska sfera in gospodarstvo pogovarjata tako neposredno, se mu zdi velik uspeh.

V podporo večji zaposljivosti sinologov.  Jpš, Dnevnik, 24.9.2011                                                                     Konfucijski inštitut Ljubljana (EF UL) v sodelovanju s profesorji FF UL pripravlja za podjetnike ekskurzije na Kitajsko in delavnice za tiste, ki poslovno sodelujejo s Kitajsko. Podpirajo učenje kitajščine, tudi v šolah in fakultetah.
Diplomanti sinologije s FF UL naj bi imeli lepe možnosti za zaposlitev. Največje povpraševanje je bilo 2006. Trenutno jih je 14 prijavljenih med brezposelnimi. Podjetja trenutno potrebujejo le dva.

Vsestranska družabna in učna središča. Neupravičena marginalizacija visokošolskih knjižnic.  Jasna Kontler Salamon, Delo, 28.9.2011                                                                                                                   Izhodišča novih strokovnih standardov in priporočil za naše visokošolske knjižnice  so v javni razpravi. Pripravljena so na  spodbudo Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost in nedavno jih je podprl je Svet za visoko šolstvo.
V izhodiščih je med drugim zapisano, da »kakovost knjižničnih storitev pomembno vpliva na odločitev potencialnih študentov o vpisu na visokošolsko ustanovo«.  Razvite države in dobre univerze poskrbijo, da podpirajo študijsko in raziskovalno odličnost. Prve univerzitetne knjižnice so bile na Sorboni in v Oxfordu, predhodnica NUK pa je bila ustanovljena 1774. Sodobne knjižnice imajo tudi prostore za pisanje in mentorsko delo, multimedijske centre, konferenčne prostore in seminarske sobe, knjigarne in internetne kavarne.  Pri nas je 69 visokošolskih knjižnic, 41 jih ima UL (vključno z  CTK in NUK), 11 UM (UKM je članica te univerze), 1 UNG, 6 UP in 10 samostojni visokošolski zavodi. Pogoji za njihovo delovanje se razlikujejo, povezani so s financiranjem od ministrstev in ARRS. Najbolj so prikrajšane knjižnice zasebnih visokošolskih zavodov, »vprašanje pa je, koliko se tega zavedajo študenti, ki se tja vpisujejo.« Sedanja kriza se kaže v  »skrajševanju odprtosti knjižnic, v upočasnjenem razvoju spletnih storitev in digitalnih knjižnic, v manjši nabavi informacijskih virov…«
Povezava: Pomanjkanje kadrov, prostorov in opreme. Dr. Melita Ambrožič. J.K.S. Delo, 28.9.2011

Slovo akademika prof. dr. Roberta Blinca, 27.9.2011 povezava                                                                             Umrl je akademik Robert Blinc (1933-2011). Na UL je diplomiral leta 1958 in bil leta 1959 promoviran za doktorja fizikalnih znanosti. Po doktoratu se je izpopolnjeval na MIT v ZDA. Redni profesor UL je postal leta 1970. Za rednega člana SAZU je bil izbran leta 1976. Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo UL, katere dekan je bil v obdobju 1976-1978, je predaval na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Njegova predavanja so bila izjemno cenjena. Bil je gostujoči profesor na vrsti uglednih univerz. Raziskovalno je deloval na Institutu Jožef Stefan.

Promoviranih devet novih doktorjev znanosti, 28.09.2011 povezava                                                                   28. 9. 2011  je prorektor prof. dr. Miha Juhart v Zbornični dvorani UL promoviral devet novih doktorjev znanosti (FDV 5, TF 2, FSD 2).
Novo poročilo o kulturi kakovosti evropskih univerz   http://www.eua.be/pubs/Examining_Quality_Culture_Part_II.pdf
New EUA report (2011) examines“examines the range of different factors and conditions that help to create a “quality culture” within Europe’s universities. “Examining Quality Culture Part II: Processes and Tools - Participation, Ownership and Bureaucracy”  
Lestvice (najboljših) univerz na svetu – kako nastajajo in kakšen učinek imajo
Poročilo Zveze evropskih univerz (EUA, 2011) o rangiranju svetovnih univerz in učinkih, ki ga ima nanje tako razvrščanje.  http://www.eua.be/pubs/ Global_University_Rankings_and_Their_Impact.pdf  

Bolonja na ciljnji črti  -  ugotovitve evropskih študentov                                                                           Poročilo Evropske študentske zveze (ESU, 2010) po desetih letih reformiranja evropskih univerz.
Bologna at the Finish Line  http://www.esib.org/index.php/Publications/official-publications/698-bologna-at-the-finish-line.html

Študij za študente                                                                                                                                                Poročila in priročnik evropske študentske in  sindikalne organizacije (ESU, EI, 2010) o načinu študija in metodah poučevanja, ki je  upošteva potrebe študenta, pri katerih je študent v središču.
 "Survey Analysis - Student Centered Learning"  http://www.esib.org/documents/publications/Survey_Analysis_T4SCL.pdf   
 "Student Centered Learning - An Insight Into Theory And Practice"    http://www.esib.org/documents/publications/An_Insight_Into_Theory_And_Practice_T4SCL.pdf
Student Centered Learning Toolkit http://www.esib.org/documents/publications/SCL_toolkit_ESU_EI.pdf
European higher education staff and students' unions express agreement that higher education should move further towards the needs of the student. This is a key finding from the survey by the European Students' Union (ESU) and the staff union Education International (EI).

Evropski posvet o visokem šolstvu in raziskovanju v času finančne krize                                        Srečanje predstavnikov univerzitetnih delavcev Evrope (20.7.2011) o finančnih in drugih pritiskih na visoko šolstvo in raziskovanje ter njihovih posledicah za zaposlene.
Higher Education Caucus vows to fend off attacks  http://www.ei-ie.org/en/news/news_details/1894   
Pre-Congress Higher Education Caucus on 20 July for an overview of EI activities since the last EI Congress in Berlin in 2007. Participants looked at recent trends in the public financing of higher education and research; trends in salaries and benefits; and recent reforms to higher education and research and the impact of these reforms on academic staff.

Svetovni dan učiteljev (in učiteljic) – 5. oktober                                                                                               Letošnji svetovni dan  učiteljev (tudi univerzitetnih) je posvečen enakosti med spoloma.
World Teachers’ Day, on 5 October, will be celebrated around the globe under the theme of ‘Teachers for Gender Equality’.    http://www.ei-ie.org/en/