December 2015

Pri pripravi povzetkov člankov iz decembra 2015 je v okviru
študijske prakse sodelovala Sara Smaič, študentka FF UL.

Krvna slika Slovenije. Statistični podatki o Sloveniji leta 2015. M.B., Delo, 31.12.2015
Demografski podatki kažejo, da je imela RS julija 2015 2.063.077 prebivalcev, od tega 18,2% starih 65 let ali več. Povprečna starost je 42,5 let (žensk 44 let in moških 41 let).
Zaradi staranja prebivalstva se zvišujejo tudi izdatki za zdravje, ki so v letu 2015 znašali 3.278 milijonov €. Za javno zdravstvo (71.8%) porabimo več kot za zasebno (28,2%). Največ prebivalcev umre zaradi bolezni obtočil (40%).
V prvih 10 mesecih se je število prihodov (turističnih gostov glede isto lansko obdobje povečalo za 11%, število nočitev pa za 8% (od tega so tuji turisti ustvarili 60% prenočitev). Največ prenočitev so ustvarili Avstrijci (17%), sledijo Italijani (16%), Nemci (11%) ter Hrvati (5%).
Podatki o migracijah povedo, da je v RS do 29. 12. 2015 vstopilo 371.692 beguncev, od tega jih je 217 zaprosilo za azil in štirim od teh prošenj s(m)o ugodili. Letos je RS postavila 137 km žičnate ograje.
Na področju sociale vidimo, da je v Sloveniji vse več revnih – leta 2014 je znašal mesečni prag tveganja revščine za enočlansko družino 596€ neto, za štiričlansko družino, sestavljeno iz 2 odraslih in 2 otrok, mlajših od 4. Let pa 1.251€ neto. Vsak sedmi Slovenec je živel pod pragom revščine, kar pomeni, da je imela Slovenija 14,5% revnih (EU povprečje je 16,6%).
Povprečna plača je oktobra 2015 znašala 1.004 €, najvišje plače so imeli zaposleni v dejavnosti električne energije in plina (1.404 €), sledijo zaposleni v sektorju financ in zavarovalništva ter dejavnosti povezane z informacijami in komunikacijo.
Povprečna pokojnina je znašala 561,60€, od tega je bila najnižja pokojnina pičlih 199,99€.
V visokošolsko in višješolsko izobraževanje je vključenih 47,7% mladih starih 19-24 let. 26,9% študentov prejema štipendijo.

Študenti visokošolskega študija, ki so subvencionirano bivali v domovih in pri zasebnikih. MIZŠ, Delo, 29.12.2015
V št. letu 2014/15 je od od 14.666 študentov, ki so bivali pri zasebnikih in v domovih ter za bivanje dobivali subvencijo, največ študentov živelo v Ljubljani (9.876), trikrat manj v Mariboru (3.318), v Kopru 1.457 ter le 35 v Kranju.

V leto 2016 optimistično Z.P., Delo, 28.12.2015
Več kot polovica prebivalcev Slovenije je zadovoljna z iztekajočim se letom 2015.
V anketi Dela so 600 prebivalcev RS so vprašali kakšno leto je za njimi. Največ (46%) jih je odgovorilo, da so imeli uspešno leto, kar je 15% več kot lani in 8% več kot leta 2013. 39% jih ni imelo niti uspešnega niti neuspešnega leta, kar je 7% manj kot lani. Neuspešno leto je imelo 6% (leta 2014 10% in leta 2013 14%). Zelo neuspešno leto je imelo le 4% vprašanih, kar je najmanj v zadnjih treh letih. Zelo uspešno leto pa je imelo le 5% vprašanih, kar je manj kot lani (6%) in predlani (9%). Največ anketiranih (66%) nima višjih splošnih pričakovanj za naslednje leto, 37% jih meni, da bo bolje kot v letu 2015 in 20% je mnenja, da bo 2016 slabše.
Na vprašanje o najpomembnejših vrednotah jih je 84% na prvo mesto uvrstilo zdravje, sledita družinska sreča (69%) in mir oz. varnost (54%). Na dnu lestvice so svoboda in demokracija (24%), materialna preskrbljenost in ustrezna zaposlitev (21%) ter uspeh v karieri oz. službi (12%).

Gospodarska kondicija Slovenije 2014-2015 SURS, Delo, 29.12.2015
V letu 2015 je bilo v povprečju registriranih brezposelnih 113.200 ljudi, leto poprej je bilo povprečje nižje (120.100). Nižja stopnja brezposelnosti se napoveduje tudi za leto 2016: napovedi za leto 2017 so še bolj optimistične.
Napovedi o bruto plačah in realna rast teh plač se giblje od 0,9% leta 2014 na 1,3% v letu 2015 in 1,4% v 2016. V letu 2017 naj bi odstotek rasti plač znašal le 0,8%.
Podatki SURS-a o inflaciji kažejo, da je bila ta v 2015 negativna -0,4%, že naslednje leto naj bi bila +0,8%, leta 2017 pa že 1,4%.

Letos 0,5-odstotna deflacija M.P., STA, Dnevnik, 31.12.2015
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se letos na letni ravni znižale za 0,5 %. K deflaciji so največ prispevale nižje cene naftnih derivatov. Cene so se decembra znižale tudi na mesečni ravni in sicer za 0,4%. Lani sta letna in povprečna letna stopnja inflacije znašali 0,2%.

Domača proizvodnja vina za tržno leto SURS, Delo, 28.12.2015
V tržnem letu 2014/15 smo v Sloveniji skupaj proizvedli 659.500 hl vina, od tega več kot 69% belega.

Optimizem z grenkim priokusom M.B., Delo, 31.12.2015
Slovenija je v letu 2015 začela kazati očitne znake gospodarskega okrevanja – povečuje se izvoz, postajamo vse bolj privlačna turistična destinacija (tujih turistov je bilo 10% več kot lani), uporaba novih tehnologij je stalnica.
Pred nami ostaja veliko izzivov. Dolg države v % BDP je skokovito narasel iz 8% BDP leta 2004 na 80,8% leta 2014. Vsak 7. prebivalec živi pod pragom revščine, tj. kar 14,5% celotnega prebivalstva. Povprečna pokojnina v državi je 562€. Tudi povprečna plača (1004 €) ostaja pod evropskim povprečjem.

Drugim bi odrekali, sebi delijo dodatke R.I., Dnevnik, 30.12.2015
Po aferi s honorarji zaradi katere je odstopila ministrica Stanka Setnikar Cankar, je UL priča novi aferi povezani z zaslužki – nekatere fakultete so zaposlenim, med njimi tudi dekanom, nezakonito izplačevale dodatek za stalno pripravljenost.
V 9 fakultetah so si v letih 2012-2014 nezakonito izplačevali mesečni dodatek za stalno pripravljenost, kar je po inšpekcijskem nadzoru potrdil tudi minister Boris Koprivnikar.
Gre za EF, FF, DDV, FAGG, FMF, FSD,FŠ, FRT, FE. Poleg delavcev, katerih narava dela je takšna, da bi lahko upravičeno dobivali dodatke (npr. računalničarji, hišniki), so dodatek dobivali tudi dekani, tudi bivši dekan EF in zagovornik varčevanja ter sedanji minister Dušan Mramor in sedanja ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič, ko je še bila zaposlena na EF.
Največ dodatkov sta izplačali EF (v 3 letih 436.769€) ter FDV (v 2 letih 122.898€). Na prvi omenjeni fakulteti so vsako leto odobrili dodatek več kot 40 zaposlenim, na FDV-ju pa 32 osebam. Na FF je sporni dodatek leta 2012 prejemalo "le" 6 oseb, leta 2013 10 in lani štirje zaposleni. Na FAGG so v treh letih za dodatke namenili 64.514€, na FŠ pa 22.850€.
Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) na UL Gorazd Kovačič opozarja, da "struktura prejemnikov dodatka za stalno pripravljenost kaže, da je ta služil zvišanju plač fakultetnih funkcionarjev". Ob tem izpostavi, da so "ukrep uvedli približno v začetku varčevanja v javnem sektorju." Pove tudi, da je enako kot pri aferi s honorarji, največ ekcesov na EF v LJ in da so tudi tokrat glavni akterji prisotni v vladi. "Zlorabe, ki so si jih privoščili na svoji prejšnji funkciji, bi morale imeti tudi politične posledice, saj gre za ponavljajoč vzorec delovanja," je kritičen Kovačič.
Dokumenti razkrivajo, da je največ izplačanih zneskov tistim, ki so na vrhu plačilne piramide. Tako je Metka Tekavčič v času, ko je bila dekanka EF UL, dobivala okoli 700€ mesečnega dodatka, tehnični delavec A.G. pa manj kot 150€. Največji mesečni dodatek je prejemal dekan Bojko Bučar iz FDV UL, ki je 11 mesecev prejemal po 740€, čeprav je največ dobil prodekan Klemen Podnar – kar 11.256€ v slabih 2 letih. Najvišji dodatek pa je prejemal dekan FF UL Andrej Černe, ki je v posameznem mesecu dobil tudi več kot 1000€ dodatka.
Poleg tega je ministrstvo ugotovilo, da si dekani – Metka Tekavčič, Dušan Mramor, Milan Žvan, Franc Forstnerič, Anton Ramšak, Andrej Černe, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Matjaž Mikoš - ki so dobivali sporni dodatek, predhodno niso pridobili obveznega soglasja rektorja UL.
A so tudi v tem primeru navedeni našli argument, saj da določba zakona, ki to ureja, naj ne bi veljala zanje.
Ministrstvo za javno upravo je ugotovilo, da za izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost zaposlenim na univerzi ni pravne podlage – ne obstajajo formalni oz. vsebinski razlogi. Vsebinski razlogi morajo biti jasno opredeljeni (npr. neodložljivo delo, s katerim bi prejemniki dodatka varovali zdravje in življenje ljudi ali opravljali dejavnosti, ki zahtevajo nepretrgano delo, npr. računalniška pomoč). Vsem 9 fakultetam je naložilo, da dodatke vrnejo, čeprav so vse fakultete prepričane, da predpisov niso kršile. Zakon določa, da je potrebno neupravičena plačila vrniti za zadnjih 9 mesecev prejemanja, kar pomeni, da tistim, ki so dodatek dobivali dlje, ne bo potrebno vrniti vsega denarja.

Pogoji za upokojitev se še zaostrujejo I.D., Dnevnik, 28.12.2015
Prihodnje leto se zaostrujejo pogoji za upokojitev – upokojitvena starost se podaljšuje Ženske se bodo lahko upokojile pri 59 letih, moški pri 59 letih in 4 mesecih. Za predčasno pokojnino bodo morale biti tare 59 let in ob tem imeti 39 let in 4 mesece pokojninske dobe, moški pa 59 let in 4 mesece ter 40 let pokojninske dobe.

Prihaja leto krpanja evropskih kriz A.G., Dnevnik, 29.12.2015
V minulem letu je Evropo prizadelo več kriz kot kadarkoli prej: begunska kriza, prizadevanje za ohranitev schengena, grexit, brexit in terorizem. Reševanje begunske krize je ena osrednjih točk razhajanj v EU. Množični dotok beguncev je sprožil obrambne mehanizme držav članic. Eden izmed dogovorov, ki naj bi ga voditelji potrdili v prvem polletju prihodnjega leta, je dogovor o " ustanovitvi posebnih hitrih enot za posredovanje na zunanjih mejah. V EU se je v letošnjem letu prenesel tudi strah pred islamskim terorizmom, zlasti po dveh terorističnih napadih v Parizu, januarja na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hedbo in novembra na športni stadion, koncertno dvorano in restavracije.

Družine po številu otrok Surs, Delo, 11.12.2015
V letu 2014 so bile družine v Sloveniji glede na obliko in število zelo različne. 146.884 družin ni imelo nobenega otroka, največ, kar 235.627 je bilo družin z enim otrokom (bodisi enostarševske bodisi dvostarševske), sledijo družine z dvema otrokoma (156.627) ter s tremi otroki, ki jih je občutno manj (30.959). Družin s štirimi otroci je bilo skoraj 5000 (4.989), s petimi 1.134 in s šestimi ali več otroci 471.

Naselja, ulice, hišne številke Surs, Delo, 12.12.2015
V letu 2015 je bilo v Sloveniji 6035 naselij in 10.368 ulic. Registiranih je bilo kar 548.537 hišnih številk.

Policijska stavka P.P., Mladina, 11.12.2015
Policijska stavka traja že več kot 3 tedne. Policisti so zaradi neodzivnosti vlade, premier M. Cerar je bil namreč na obisku na Kitajskem, v Turčiji, Franciji in ZDA, začeli izločati dotrajano opremo, ki po njihovem mnenju ne ustreza več standardom.

Ugleda države ne krnijo policisti, ampak vlada M.V., Delo, 11.12.2015
Policisti, ki so se včeraj zbrali na protestnem shodu, od vlade niso dobili nobenega odgovora. Po podatkih obeh central se jih je zbralo okoli 3000. Vodstvo policije in notranje ministrstvo se včeraj nista odzvala na protestni shod, se je pa s vodjema obeh sindikatov Petrovičem in Uroševičem sestal predsednik državnega zbora M. Brglez. Slednji pravi, da razume zahteve policistov, hkrati pa se zaveda javnofinančnih omejitev države.

Več tisoč ljudi za umik žice in vojske z meje M.B., Delo, 11.12.2015
V središču Lj. je bil shod za mir in drugačno Evropo. Protestnikov, med katerimi je bilo največ študentov, so zahtvali umik žice in vojske z meja. A. Kurnik iz Centra za politično teorijo na FDV in eden od pobudnikov koalicije civilnodružbenih gibanj pravi, da je to šele začetek, vojni pa je treba napovedati vojno. Nekaj deset civilnodružbenih gibanj nasprotuje tudi dodatnim pooblastilom vojski in uvajanju izrednih razmer.

Tudi žica ne pomaga I.Š., Delo, 14.12.2015
V Sloveniji se odseljevanje povečuje – tudi, če jo z vseh strani obdaja žica. "V tujini je 1. Januarja letos živelo več kot 13.000 državljanov Slovenije, starih od 25 do 39 let, vsak tretji je imel višjo ali visoko izobrazbo (od žensk vsaka druga); med njimi je več kot 300 magistrov ali doktorjev znanosti. Več kot polovica se jih je, kot poročajo statistiki (Surs), odselila v zadnjih štirih letih. Za dve tretjini odseljenih je znano, kam so šli: največ v Avstrijo (vsak četrti), Nemčijo (vsak šesti) in na Hrvaško (vsak osmi)."

Če bi bile volitve jutri, bi zmagala SDS. Anketa Dela, 14.12.2015
Delova anketa, ki je zajela 600 anketirancev, je pokazala, da bi – če bi bile volitve jutri- zmagala (opozicijska) stranka SDS s 13%, sledili bi (vladni) SMC s 7,6%, SD s 7,1% (njim je podpora narasla – novembra bi jo glasovalo 4,5%). Sledi ZL, ki ji je podpora padla iz 6,8% glasov v novembru na 5,1% v decembru. Na repu lestvice so NSi (3,1%), (vladni) DeSus (1,8%), SNS /1,8%) ter SLS (1,5%). ZaaB, PS in DL ne bi dobile glasov. Izmed vseh anketiranih kar 17,1% ne bi glasovalo nobeno od omenjenih strank, 27% ne ve za katero stranko bi glasovali in 13% se jih volitev ne bi udeležilo.

Pred poslanci prenova pokojninske reforme H.K., Delo, 14.12.2015
Na dnevnem redu seje parlamenta bo jutri novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po novem bi se lahko upokojili za 6 ur in prejemali 75% pokojnine in del plače. P. Pogačar je na nedavni seji opozoril, da so dosegli soglasje socialnih partnerjev pri predlogu prenove poklicnega zavarovanja, ne pa tudi v primeru dvojnega statusa upokojencev. Med drugim se uvaja tudi možnost, da bi upokojenec po izpolnitvi vsaj enega pogoja za upokojitev ostal delovno aktiven tudi samo za 2 ali 3 ure na dan in ne najmanj za 4 kot je sedaj. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice B. Meh je ocenil, da predlog uvaja neenakost pred zakonom in pri tem spomnil na univerzitetne profesorje, ki po upokojitvi ostajajo aktivni in hkrati prejemajo polno pokojnino.

Dodatna sredstva za izobraževanje in zaposlovanje mladih J.Š.A., Delo, 5.12.2015
Na Ministrstvu za kulturo (MzK) so predstavili projekte, ki bodo omogočili zaposlitev 277 usposabljanj in enako število zaposlitev za mlade brezposelne kulturnike od 15 do 29 let. Zagotovljenih je 1.600.000 € za 14 projektov, vendar so predstavili le 4 najpomembnejše. Namenjeni so spodbujanju zaposlovanja in mednarodni mobilnost delovne sile ter socialna vključenosti in zmanjševanje tveganja revščin. Prednostne osi MzK so še: dostopnost do informacijsko-komunikacijskih tehnologij; podjetništvo za zeleno gospodarsko rast; znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost ter pravna država, izboljšanje institucionalne zmogljivosti, učinkovita javna uprava, krepitev zmogljivosti NVO in socialnih partnerjev.

Prvi "pametni" razpis še letos S.Č., Delo, 5.12.2015
Strategijo pametne specializacije (SPS) so včeraj predstavljala 3 ministrstva. Prvi javni razpis bo decembra, za 70 milijonov evrov.
A. Smerkolj, ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in ministrica M. Makovec Brenčič sta povedali, da se bodo raziskovalne institucije in gospodarstvo povezovala v strateška partnerstva v konzorcije. Prvi bo razpis MIZŠ ter ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bosta prispevali 55 in 12 milijonov evrov. Naslednja objava bo leta 2017.

Novi doktorji znanosti Delo, 10.12.2015
Rektor UL I. Svetlik je promoviral doktorje znanosti s FF, BF, in Fakultete za računalništvo ter informatiko (FRI).

Pohlep zaslepljuje. Delo, 7.12.2015
Zaradi zakonske novele, po kateri je treba tudi delavcem, ki prejemajo minimalno plačo, izplačati dodatke za nedeljsko, praznično in nočno delo, so od socialnega sporazuma najprej odstopili Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov, minuli teden pa jim je sledila še Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
V rubriki Pika komentirajo: "Podpora vseh parlamentarnih stran zakonski noveli za delodajalce očitno ni bila dovolj, da bi jih spodbudila k refleksiji lastnih stališč."

Žrtve najpogostejših vrst nasilja Policija, Delo, 5.12.2105
Med vsemi registriranimi ženskami v Sloveniji leta 2014 je bilo 1.509 žensk žrtev nasilja v družini, 539 jih je imelo telesno poškodbe. Za zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja je bilo obtoženih 327 oseb, spolnega nasilja 173 in umora 6.

Ožičena pamet Delo, 7.12.2015
Vlada Mira Cerarja še naprej ograjuje deželo na sončni strani žice. Ta teden se je približala psihološki meji stotih kilometrov ožičene državne meje. Z nenehnim podaljševanjem mejne ograje hkrati pada število beguncev, ki dnevno prečkajo hrvaško-slovensko mejo.
V rubriki Pika komentirajo: "Nič zato, bi nemara odvrnili v Butalaih in sklenili, da je žica dosegla svoj namen, saj je pregnala begunce, ravno zato naj stoji še naprej."

Ne bo referenduma o vojakih na meji P.J., Delo, 10.12.2015
Radio Študent (RŠ) s pritožbo ni prepričal sodnikov Ustavnega sodišča, ki so soglasno menili, da je odločitev državnega zbora (DZ) o prepovedi referenduma, ki ga je predlagal RŠ, skladen z ustavo.
RŠ je sicer ustavil veljavnost sprejete spremembe zakona o obrambi in napotitev vojakov v pomoč policistom na meji, z zbiranjem podpisov za referendum o "militarizaciji." Do konca tedna bi morali zbrati 40.000 podpisov, a jim najbrž ne bi uspelo. Ustavnemu sodišču so iz DZ pojasnili, da so hitro ukrepali zaradi številčnosti in raznovrstnosti beguncev in migrantov ter premajhnega števila policistov.

Shod za mir in drugačno Evropo B.H., Delo, 10.12.2015
Na Kongresnem trgu v Lj. je nekaj deset civilnodružbenih gibanj za 10.12. sklicalo shod za mir in drugačno Evropo. Nasprotujejo vojni, rasizmu, nacionalizmu, avtoritarizmu in se zavzemajo za Evropo svobode in pravic za vse. "Neposreden povod je postavitev rezalne žice na mejo/…/" je razložil organizator demonstracij, A. Kurnik iz Centra za politično teorijo na FDV UL.
Med pobudniki so tudi ZRC SAZU, Pedagoški inštitut (PI) in Časopis za kritiko znanosti). Ena od njihovih zahtev je , da je treba takoj odstraniti žico ter uveljaviti politike sprejemanja in vključevanja beguncev, pri čemer imajo v mislih tudi neodvisen monitoring ti. balkanski poti in nastanitvenih centrov. "Vsak človek, ne glede na državljanstvo, ima pravico iskati mednarodno zaščito /…/. Prizadevali si bomo za alternativne ekonomske in socialne politike ter drugačno razumevanje demokracije."

Obiskovalci prireditev v kulturnih domovih Surs, Delo, 8.12.2015
Leta 2010 je prireditve v kulturnih domovih obiskalo 2.384.087 ljudi, leto kasneje še nekoliko več (2.936.175), leta 2012 pa kar 4x več (8.935.094). Naslednje leto je bilo obiskovalcev približno 2 milijona in pol (2.672.892) in lani nekaj več kot 3 milijone (3.055.876).

Struktura porabljenih energentov za ogrevanje prostorov Surs, Delo, 10.12.2015
Slovenija je v letu 2014 porabila največ lesnih goriv (59.2%), sledilo je ekstra lahko kurilno olje (16.7%). Manj od 10% smo porabili zemeljskega plina (9.7%), daljinske toplote (8.4%), električne energije (4.3%) ter drugih virov ogrevanja (1.9%).

Poraba rastlin in mesa za prehrano Surs, Delo, 7.12.2015
V Sloveniji smo v letu 2014 porabili na prebivalca 119,3 kg žita in 850 kg mesa, 103,9 kg zelenjave, od tega 62,4 kg krompirja na prebivalca, je pokazala raziskava Sursa.

Deseterica naših junakov Delo, 9.12.2015
Uredništvo je izbralo finaliste za Delovo osebnost leta. Med njimi sta: U. Dokl, doktorski študent sociologije iz Maribora, ki je osnoval projekt Jakob, ki v Turčiji skrbi za sirske otroke; J. Poglajen iz humanitarnega društva Adra Slovenija, ki je kot turist na grškem otoku postal prostovoljec.
Med finalisti so tudi: A. Gnezdo, filozof in teolog, ki je eden glavnih nevladnih nasprotnikov sporazumov TTIP, CETA in TISA, I. Jerebic, ki vodi Slovenski Karitas, v okviru katerega deluje skoraj 10.000 prostovoljcev, humanitarca F. Pašić Bišić, direktorica človekoljubnega dobrodelnega prostovoljskega društva Up (nevladna organizacija, ki deluje na področju izobraževanja, humanitarnosti, pomoči migrantom in drugim deprivilegiranim skupinam) ter E. Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije, promotor znanosti ter navduševalec mladih za študij znanosti.
Med deseterico je skupina Laibach, ki se že 35 let ukvarja z vprašanji umetnosti in totalitarizma. Avgusta je nastopila v Pjongjangu; in pesnik C. Zlobec, ki je prepričan, da je ljubezen dostopna vsakemu, če se zna boriti zanjo.

Tina Maze in Peter Prevc vnovič najboljša M.G., Dnevnik, 9.12.2015
Dobitniki za najvidnejše športne dosežke v letu 2015 Društva športnih novinarjev Slovenije so: T. Maze, P. Prevc in odbojkarska reprezentanca.

Rast BDP 2,5-odstotna, a se umirja. Delo, 1. 12. 2015
Slovensko gospodarstvo se je v tretjem četrtletju letošnjega leta na letni ravni okrepilo za 2,5 odstotka. Rast zasebne uporabe je 1,3-odstotna. Glavni dejavnik rasti je še vedno izvoz. Čeprav se je v drugem četrtletju upočasnila iz 6,1 na 4,5 %, v tem ne vidijo težav.

Statistika o podjetjih. SURS, Delo, 4.12.2015
V Sloveniji je bilo v letu 2014 registriranih 186.433 podjetij, v katerih je delalo 826.447 oseb in katerih skupnih dohodek je znašal 93.571.789.000 evrov.

Cene še naprej padajo. Delo, 1.12.2015
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se novembra na letni ravni znižale za 0,5 odstotka. V zadnjih 12 mesecih se je blago pocenilo že za 1,6 %, storitve pa so se podražile za 2 %.

Domnevni prodajalec bo predaval na fakulteti. T.K., Dnevnik, 2.12.2015
Riko Novak je moral leta 2007 zapustiti EPF UM, ker je imel spletno stran, na kateri je bilo mogoče kupiti diplomska dela. Jutri bo Novak spet predaval na fakulteti, ki jo je letos pretresla plagiatorska afera Logožar.
Vodstvo sindikata Sviz je pisalo rektorju UM I. Tičarju. Ne strinja se namreč s tem, da je univerza sprejela etični kodeks, ne da bi prej obvestila zaposlene in sindikat ter jim omogočila javno razpravo in podajanje mnenj. Takšno sodelovanje bi zaposlenim morala omogočiti, saj s sprejemom tega akta korenito posega v njihove pravice in obveznosti, so prepričani v sindikatu.
Glavni tajnik B. Štrukelj zato predlaga rektorju, naj kodeks umakne in ga ponovno vloži v proceduro.

Nekdanji pisec diplom odstopil od docenture. T. K., Dnevnik, 4.12.2015
R. Novak, nekdanji lastnik spletne domene moja.diploma.si, je sporočil Univerzi v Mariboru, naj zaradi osebnih razlogov ustavi njegov habilitacijski postopek.

Novak brez zaposlitve, kodeks na udaru. P.R., Delo, 4.12.2015
Dekan EPF UM D. Kračun je povedal, da je bil habilitacijski postopek R .Novaka prekinjen na zahtevo Novaka "iz osebnih razlogov". Preklical je tudi predstavitveno predavanje, ki bi ga moral imeti včeraj. Tako se je za zdaj razpletla agera s habilitacijo Novaka, ki je moral pred osmimi leti zapustiti fakulteto, ker je imel spletno stran, na kateri je bilo mogoče kupiti diplomska dela.

Podatki o šolskem letu 2014/15. Surs, Delo, 8.12.2015
V šolskem letu 2014/15 je bilo vpisanih 84.750 otrok v vrtce in 167.249 učencev v osnovne šole. V srednje šole je bil opisanih 75.325 dijakov. Na višješolski in visokošolski stopnji je bilo 83.699 študentov in dodiplomsko stopnjo jih je zaključilo 18.400.

Letos v MOL kar 220 zlatih maturantov. A.Ž., Delo, 2.12.2015
Najuspešnejše maturante je sprejel ljubljanski župan Z. Janković. Letos jih je bilo kar 62 z gimnazije Bežigrad, 34 z gimnazije Poljane, 29 z gimnazije Vič, 18 s škofijske klasične gimnazije, 14 s srednje medijske in grafične šole, 13 s srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, 12 s srednje zdravstvene šole in 10 s srednje vzgojiteljske šole in gimnazije. 5 jih je bilo z gimnazije Jožeta Plečnika, 4 s srednje šole za oblikovanje in fotografijo, po trije z gimnazije in veterinarske šole v okviru biotehniškega izobraževalnega centra ter srednje lesarske šole v okviru ŠČ Lj., po dva z ekonomske šole Lj. in elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije ter po eden z gimnazij Ledina, Moste, Šentvid, srednje ekonomske šole Lj., srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad, srednje šole za gostinstvo in turizem, srednje upravno-administrativne šole, walfdorfske gimnazije in srednje šole na zavodu za gluhe in naglušne.

Poljubi, dotiki in souporaba kopalnice niso nevarni (AIDS in HIV). Ž.R., Dnevnik, 3.12.2015
Študenti medicine so na Kongresnem trgu v Ljubljani skušali 1. decembra mimoidoče opomniti na mnogokrat pozabljena dejstva o okužbi z virusom HIV in aidsu ter kako ju lahko preprečimo. Delili so rdeče pentlje in kondome ter mimoidočim odgovarjali na vprašanja, povezana z virusom HIV in aidsom.

Študenti medicine o varni in zdravi spolnosti. D.Z., Delo, 1.12.2015
"Ali si dovolj osveščen?" je ključno vprašanje, ki so si ga zastavili člani slovenskega društva študentov medicine v projektu Virus ob svetovnem dnevu aidsa. Predstavili so se prvega decembra na Kongresnem trgu, kjer so delili kondome in pentlje ter nasvete o preprečevanju spolnih bolezni. Bodoči zdravniki ugotavljajo, da si na ta dan veliko ljudi pripne rdečo pentljo, a redki med njimi so ozaveščeni o preventivi in doslednem prakticiranju varne spolnosti.

Jajčece črne človeške ribice prvič na očeh javnosti. D.J., Delo, 3.12.2015
V jamskem laboratoriju Tular, ki je edinstven te vrste pri nas, z infrardečo kamero snemajo in opazujejo jajčeca, ki jih je samička črne človeške ribice 16.10.2015 začela odlagati na skalo laboratorijskega bazena. Če bodo v laboratoriju lahko razmnožili črno človeško ribico, bi belokranjsko, edino znano populacijo te vrste na svetu, obvarovali pred izumrtjem.

Pri Radiu Študent strel oblasti v prazno. P.J., Delo, 2.12.2015
Do konca tedna bi moral Radio Študent zbrati 40 000 podpisov za referendum o noveli zakona o obrambi, prve dni so jih zbrali le kakšen ducat. Po tem jim je državni zbor zbiranje prepovedal. A s tem politiki niso dosegli cilja, saj novela še ne velja.

Forenzik zavrnil Novičev zagovor. M.F., Dnevnik, 3.12.2015
Na sojenju za umor Janka Jamnika (KI) je balistični izvedenec Franc Sablič dejal, da so delci, ki so jih našli na jakni obtoženega Milka Noviča enaki tistim iz tulca naboja, najdenega na kraju umora. Zavrnil je, da bi šlo za sledi, s katerimi se je M. Novič "okužil" v strelskem klubu, kot meni obramba Sablič je to zavrnil, saj je bil Novič na strelišču pred skoraj letom dni pred umorom bi morale biti na njegovi jakni tudi drugi delci in ne samo tisti, ki so bili tudi v tulcu. Novič in zagovornika so dali jasno vedeti, da dvomijo o Sabličevi strokovnosti in od sodišča pisno zahtevala, da omenjeni ne bi smel biti sodni izvedenec v tem primeru, saj je bil takrat direktor nacionalnega forenzičnega laboratorija.
Drugi izvedenec Milan Čeh (IJS) trdi, da so delci, ki so jih našli na obtoženčevih rokah in lasišču s strelišča.

Subvencije za mlade brezposelne. Kariera in delo, Delo, 4.12.2015
Na podlagi javnega razpisa Prvi izziv bo delo dobilo predvidoma 2859 mladih brezposelnih. Med pogoji za pridobitev subvencije sta objavljeno prosto delovno mesto na zavodu za zaposlovanje in zaveza za zaposlitev najmanj 15 mesecev. Povabilo je odprto največ do 30. 6. 2016. Program sofinancira Republika Slovenija ter EU in Evropski socialni sklad. Več informacij je na spletni strani zavoda za zaposlovanje (www.ess.gov.si).

70 milijonov za prvi razpis. M.P. in B.S., Dnevnik, 5.12.2015
Prvi razpis v okviru strategije pametne specializacije bosta objavili ministrstvi MIZŠ ter za za gospodarski razvoj in tehnologijo. V GZS pričakujejo, da bo vzvod za povezovanje gospodarstva in znanosti, ne za financiranje znanosti kot take ali za dajanje državne pomoči podjetjem v težavah.

Vojaki napovedujejo državljansko nepokorščino. I.D., Dnevnik, 7.12.2015
Policisti bodo danes z odstranjevanjem dotrajane opreme zaostrili stavko, vojaki, ki stavkati ne smejo, pa so napovedali državljansko nepokorščino. Med drugim zahtevajo višje plače ter dodatke za prepoved stavke in za pripravljenost na delo.

Premier ni obljubil ničesar. P.J., Delo, 8.12.2015
V zvezi s plačami policistov vlada ne popušča in sindikalisti prav tako ne. Premier M. Cerar se je pogovarjal z ministri, ki se pogajajo s policijskima sindikalistoma. Slednja sta zaostrila stavko z javnim opozarjanjem na tehnično neustrezno opremo in pomanjkljivo zaščito policistov.

Arhitekti odprto o svoji karieri. J.P.Š., Dnevnik, 5.12.2015
Arhitekti želijo svojim bodočim mladim kolegom predstaviti poklic in njegove izzive, zato so v organizaciji Kariernih centrov UL pripravili 11. 12.2015 pogovor na FA UL, z naslovom: Odprto o svoji karieri.

Zlata plaketa za Marčana. A.Ž., Delo, 4.12.2015
Jože Marčan se je kot mladenič tolkel za svobodo slovenskega naroda. Leta 1943 so nacisti njegovo enoto obkolili s tanki in ga poslali v Dachau. Po osvoboditvi je študiral (EF UL), a so ga 1948 spet aretirali. Na Dachauskih procesih (https://sl.wikipedia.org/wiki/Dachauski_procesi_(Slovenija)) so ga obsodili na tri leta zapora. Ko je 1951 prišel iz zapora, se je začel boriti za sodno rehabilitacijo. Marčan je potem delal v zunanji trgovini. Govoril je šest jezikov. Bil je eden najbolj zagnanih športni delavcev.

(Častni) doktorat N.N., Delo, 1.12.2015
K. Grabar – Kitarović se je na zagrebški fakulteti za politične vede vpisala na podiplomski študij mednarodnih odnosov. Čez lužo so bili pred časom že radodarni in so (častni) doktorat podelili Milanu Kučanu, medtem ko je kosovska izobraževalna institucija Universum College z enakim nazivom osrečila J. Janšo.

November 2015

Sprememba minimalne plače pod streho. M.B., Delo, 2015
Prvi zakon, ki so ga delodajalcem napisal sindikati, o definiciji minimalne plače, so sprejeli v državnem zboru z 74 glasovi za in nobenim proti. Najslabše plačani bodo dobili odslej še plačane dodatne za nočno, nedeljsko in praznično delo, tako kot drugi zaposleni.
Združenje delodajalce (ZDS) je nezadovoljno in je zato odstopilo od socialnega sporazuma med vlado, sindikati in delodajalci.

Minister Mramor se je vdal, male davčne reforme ne bo. I.D., Dnevnik, 25.11.206
Vlada je za eno leto odložila davčno reformo, potem ko so njenim predlogom nasprotovali gospodarstveniki. Stroka, sindikati in delodajalci so enotni, da bi morala biti reforma bolj celovito pripravljena, v sodelovanju z njimi.

Etični kodeks mariborske univerze. Sankcij ne bo, zanašajo se na prezir. P. Rak, Delo, 26.11.2015
Senat UM je potrdil kodeks profesionalne etike, ki opredeljuje minimalne etične standarde zaposlenih. Njegov namen je krepiti pripadnost univerzi, družbeno odgovorno delovanje, krepiti etiko raziskovanja in poučevanja ter ugled UL. Osnovna načela so: dobrodelnost, spoštovanje posameznika in pravičnosti. Podpisati ga bodo morali vsi vodilni in zaposleni.
Posebnih sankcij za kršitve ne predvideva. B. Lobnikar, predsednik komisije, ki ga je pripravila pravi, da v primeru kršitev pričakujejo od akademske skupnosti prezir do kršitelja. Ustrezni postopki so sicer opredeljeni v statutu in drugih aktih UL. (- Glej besedilo kodeksa na http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx in Kodeks univ. profesorjev Slovenije, 2014 www.um.si/.../Pravila%20društva%20in%20etični%20kodeks-2014.pdf)

Univerza končno nad megahonorarje. B. Smajila, Dnevnik, 25.11.2015
Rektor UL I. Svetlik je senatu UL predstavil mehanizme, s katerimi bi odpravili velike postranske zaslužke nekaterih profesorjev. Prepovedali bodo delo na področjih, ki predstavljajo konkurenco, oz. bo potrebno soglasje. Za delo zunaj univerze bo potrebna pogodba, plačilo bo šlo preko fakultete, ki bo tudi dobila del sredstev iz tržne dejavnosti. Dohodek nad 5000 evrov bo »obdavčen« progresivno od 2,5 - 8%. Določene bodo disciplinske sankcije za kršitelje in kazenska ter odškodninska odgovornost. O predlogu bo javna razprava do konca januarja.

Fakultete v stalni pripravljenosti – za dodatke. T. Kristan, Delo, 30.11.2015
Inšpektorat za javni sektor je bil v začetku leta (2015) seznanjen, da je 11 fakultet UL od konca 2009 izplačevalo ta dodatek, od tega le dve (MF, VF) upravičeno. Na EF UL je 60 zaposlenih (mesečno povprečno 16 učiteljev) prejemalo dodatek za stalno pripravljenost, največ leta 2013
Časnik objavlja podrobnejše podatke o prejemnikih med katerimi sta tudi sedanja ministra D. Mramor (bivši dekan EF) in M. Makovec Brenčič. Dekan EF pa je bil leta 2013 na dan v pripravljenosti 7,5 ur, tajnik EF pa je to leto prejemal mesečno 528 evrov. Na FGG sta bili med prejemniki čistilki.
Na FF, kjer je tajnica leta 2013 prejemala 768 evrov mesečno, izplačani dodatek polovica prejemnikov že vrača; na drugih ga bodo še morali…

Nasprotujoča si mnenja o pravici do zakonske zveze. Z.P., Delo, 30.11.2015
V anketi Dela Stik sredi novembra je 400 odraslih državljanov odgovarjalo na vprašanja v zvezi z referendumom (20.12.2015) o noveli zakona o zakonski zvezi. Večina 85% jih ve, da se bomo 20.12. že drugič v nekaj letih odločali o pravicah istospolnih.
Referenduma se bo (vsaj verjetno) udeležilo 44%. Ne glede na udeležbo pa so glede podpore izenačitve pravic istospolnih parov razdeljeni: 42% podpira zakonsko rešitev, 41% ne, 17% jih ne ve.
Vsebino zakona jih pozna, po lastni izjav, 60%, 35% pa ne.
41% se jih strinja s trditvijo, da je zakon pomemben del odprte, nesovražne družbe; 13% da zakon izenačuje pravice vseh parov; 12% s trditvijo, da »gre za otroke« in 7%, da se z zakonom ukinja zveza moškega in ženske. 17% pa se glede teh stališč ni opredelilo.

Napovedovanje kompetenc. Zaposlovanje. Delo, 27.11.2015
S konferenco Kompetence prihodnosti se je zaključil projekt, v katerem so GZS, EF UL in slovenska podjetja razvila model napovedovanja potreb po kompetencah za 5-7 let. Z njim bi pomagali pravočasno usposabljati in izobraževati za prihodnje delovne naloge. Osredotočili so se na elektronsko in elektroindustrijo.

Zaposlovanje. Sporni razpis objavljen, odločale bi lahko zveze. B.S., Dnevnik, 28.11.2015
Objavljen je razpis MIZŠ za zaposlitev 300 učiteljev in vzgojiteljev začetnikov; po burni razpravi so dodali še svetovalne delavce. Razpisni pogoji ostajajo: starost do 29 let, brez delovnih izkušenj in mentor, ki se bo upokojil. Za razpis je namenjenih 5,4 milijonov evrov.

Policijska stavka. Na repu Evrope. M.B., Delo, 28.11.2015
Po tedni stavke policistov se je vlada odločila za pogajanja in se sestala s predstavniki obeh sindikatov. V primerjavi s plačami policistov imajo naši 82% od povprečja v EU; precej nižja je tudi v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci pri nas.
Leta 2010 je bila bruto plača našega policista (z dodatki) 1.490 evrov mesečno. (Letna pa 17.880, ob povprečni slovenski 21.905 evrov).

Slovenski raziskovalci v tujini. Novi Glas, 26.11.2015
Časnik, ki izhaja v Trstu in Gorici piše o konferenci Slovenski možgani krožijo prek meja ki jo je pripravil vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z FF UL. Bula je 17.11. v Lj., udeležilo se je je 70 raziskovalcev in študentov ter profesorjev ter predstavnikov 13 raziskovalnih in drugih ustanov, ki delujejo zunaj Slovenije.

Reševanje starih istrskih sadnih sort. V. Abram, N. Poklukar Ulrih, Delo 26.11.2015
V projektu RAST Istre so raziskovali stare sorte – žižolo, granatno jabolko, mandelj, jagodičnico in koprivovec ter uredili prve nasade žižole in granatnega jabolka. Financirala ga je EU, sodelovali pa so BF UL, ZRS UP, inštitut iz Poreča in nekaj istrskih društev. Glej www.rast-istre.eu/si .

Elettra – mini Cern na kraškem robu. J. Grmadnik, Delo, 26.11.2015
V znanstvenem centru pri Bazovici (Padriče) deluje »Elettra Syncotrone Trieste«, pospeševalnik delcev, ki ga za eksperimente in meritve uporabljajo številni znanstveniki, tudi naši. Z delci, ki jih pospešijo skoraj do svetlobne hitrosti, lahko raziskujejo strukturo materialov. Po vzdrževalnih delih bo spet odprt za javnost januarja 2016.
Najmočnejši pospeševalnik v Sloveniji pa je v Reaktorskem centru IJS v Podgorici pri Lj., ki je bil zgrajen leta 1966.

Poti miru bi radi dali Unescov veljavo. N. Bucik Ozebek, Dnevnik, 25.11.2015
V okviru stoletnice 1. sv. vojne so italijanski in slovenski strokovnjaki oblikovali zamisel, da bi Pot miru od Alp do Jadrana, vzdolž nekdanje Soške fronte, vpisali v Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Vpisali bi najbolj reprezentativne spomenike in lokacije v treh državah, kot so Ruska kapelica pod Vršičem, cerkev sv. Duha na Javorci, jama Pečinka na Krasu idr. Aktivnosti vodi Fundacija pot miru http://www.potmiru.si/, sodeluje tudi ZRC SAZU.

Slovenija 200 kilometrov nad Zemljo. G.K., Nelo, 22.11.2015
Z raketo Cirrus 6 se bo Slovenija uvrstila med države z vesoljskim programom. Na Inštitutu za metalne konstrukcije jo izdeluje sedem mladih, brez mentorjev – dva dijaka, trije študenti (N. Mohorko je s FS UL) in dva diplomanta (FE UL). Za finance so se prijavili na natečaj KD Skladi Vse=mogoče.
UM pa bo poslala v vesolje nanosatelit. Mogoče se bosta pri osvajanju vesolja povezala Lj. in Maribor.

Sto let splošne teorije relativnosti. S.R.P., Delo, 26.11.2015
Leta 2015 je pruska akademija znanosti od A. Einsteina (36) prejela besedila za predavanja o splošni teoriji relativnosti. Z njo je (matematično) pojasnil, da enotni prostor-času, v katerem je prisotna gravitacijska sila, prisotnost snovi »ukrivi«, kar spreminja poti prostih delcev. Izhodišče je načelo, da so fizikalni zakoni enaki za vse opazovalce. Teorija je temeljito spremenila razumevanje vesolja. (- In je bila kasneje eksperimentalno potrjena.)

Gimnastični center. Uresničitev sanj številnih generacij. M. Jesenšek, Delo, 27.11.2015
Novi Gimnastični center Lj., ki so ga zgradili za 11 milijonov evrov, večinoma evropskih, bo omogočil boljše razmere za trening telovadcev, kot so jih imeli prejemniki kolajn M. Cerar, M. Petkovšek in A. Pegan.

O imenu knjižnice. Seja o Balantiču ena sama bolečina. M. Hanc, Delo, 27.11.2015
V Kamniku so občinski svetniki sklenili iz (novega) imena Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik izločiti ime znanega pesnika, ki je umrl leta 1943 v Grahovem kot vaški stražar, domobranec. Odločitev mora potrditi še svet občine Komenda. (Pa je ni, tako da je ostalo poimenovanje po pesniku, B.M.)

Želijo ozdraveti, končajo na urgenci. H. Kocmur, Nedelo, 22.11.2015
Zaradi večje dostopnosti raznih drog je vse več zastrupitev. Na UKC Lj. se je število primerov zastrupitve z indijsko konopljo/marihuano od leta 2010 povečalo od 5 na preko 50 v 2014.
Da je konoplja lahko dostopna meni 45% slovenskih mladostnikov, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Sicer pa sta po mnenju mladih najbolj lahko dosegljiva alkohol – 88% in cigarete – 71%, pa tudi tablete – 20%, XTC – 20% in amfetamini – 13%. Iz mnenj mladih v evropskih državah lahko sklepamo, da so te droge najbolj dostopne pri nas, pri čemer je razlika največja pri konoplji.

Umor Janka Jamnika. Na 25 metrov bi zadel kar koli. M. Furlan – Rus, Dnevnik, 26.11.2015
Na sojenju M. Noviču osumljenemu za umor direktorja KI so nastopile priče in izvedenci.
Član strelskega kluba Marko P. je povedal, da je bil Novič dober strelec. Balistični izvedenec je našel na njegovih rokah in čelu sledove, za katere meni, da so nastale pri streljanju na Jamnika.
Osumljeni se je branil, da so to sledi vzorcev smodnika s tulcev, ki jih je zbral v klubu, v katerega se je vpisal zaradi službe. Klinični psiholog E. Benedik pri Noviču ni zaznal motenj, je pa suminčav in ima občutek ogroženosti. Možna pa so maščevalna agresivna občutja.
Miran G., prijatelj direktorja J. Jamnika, je dejal, da je bil umorjeni v zadnjem letu zaskrbljen, najbrž zaradi anonimk. Prijatelju je govoril o spremembi vrednot, pomembnejša sta mu postala slava in denar. Noviča je »dojemal kot tegobo, nevšečnost, ni pa se čutil ogroženega zaradi njega.«

Bo Pariz dosegel cilj, nov podnebni dogovor in zavezo o ničelnih emisijah do konca stoletja? M. Kralj, Dnevnik, 30.112015
Pod okriljem OZN so se na pogajanjih o prihodnosti planeta v Parizu zbrali predstavniki EU in 195 drugih držav. Zaradi neugodnih klimatskih sprememb, zlasti segrevanja ozračja, bi želeli zmanjšati segrevanje od 3s stopinje C na 2 stopinji C, glede na predindustrijsko dobo. Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bo potreben dogovor razvitih in manj razvitih držav.

Krize konec, posledice ostajajo. B.P., Delo, 20.11.2015
Slovenija je med državami, ki počasneje okrevajo po krizi, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs) v publikaciji: Nacionalni računi o gospodarski krizi.
Recesija je pri nas dosegla dno v prvem valu, 2009, ko je BDP padel z 7,8%; v letu 2014 je še vedno 6,8% nižji kot pred krizo. Glede tega je Slovenija uvrščena na 22. mesto v 28 državah EU. Če bo gospodarska rast 2%, bomo raven pred krizo dosegli v 2018.
Kriza se je končala 2014, ko smo imeli 3% gospodarsko rast in rekordni izvoz, ki znaša 765% BDP. Zaposlovanje se je v obdobju krize zmanjšalo za 7,7%, v 2014, pa se je povečalo za 0,6%.

Večina pričakuje zaostritev politike do beguncev. Z.P., Delo, 23.11.2015
V anketi Dela Stik, izvedeni sredi novembra, je od 400 vprašanih o tem, kako se počutijo zaradi napada v Parizu, 59% odgovorilo, da niso ogroženi in 19%, da se počutijo ogrožene. Na vprašanje o tem, kako bo napad vplival na begunsko politiko pa jih je 65% menilo, da bo to zostrilo politiko do beguncev, 12% pa da je treba ohraniti politiko odprtih vrat za begunce, ker bežijo pred teroristi, 10% pa ne napoveduje sprememb.

Velika naklonjenost Slovencev žičnati ograji. M.R., Dnevnik, 23.11.2015
Od 700 anketirancev v anketi Ninamedie sredi novembra jih je na vprašanje, kako ocenjujejo varnost po napadih v Parizu 57,5% odgovorilo, da je Slovenija enako varna kot prej, 37% pa da je manj varna. Z namestitvijo ograje na meji s Hrvaško se jih je strinjalo 79%.

Ocene politikov. Katero stranko bi volili? M.R., Dnevnik, 23.11.2015
V anketi Ninamedie so med najbolj priljubljeni politiki: B. Pahor, ki je edini bolje ocenjen kot oktobra, pred M. Cerarjem (delo vlade jih sicer kot uspešno ocenjuje le 35%) in V. Bulc (ti so dobili ceno nad 3), sledijo D. Židan, T. Fajon, L. Novak, L. Peterle, D. Mramor, M. Brglez, M. Tonin, Z. Jankovič, L. Mesec in K. Erjavec – z oceno nad 2,5 in še deset z oceno nad 2 na lestvici 1-5.
Med strankami je najmočnejša NeVeM…24% ,19% pa jih ne bi volilo. Po 14% sta dobili največji stranki (vladna SMC in opozicijska SDS), sledijo (vladna) SD z 8% in (opozicijsk) ZL 6% ter (vladna in opozicijska) Desus in NSI s 4%; tudi izvenparlamentarni SLS in SNS sta dobili 3% in 2%. (Zaokrožil B.M.)

Tudi v vojski vre, sindikalisti napovedujejo stavko. M.B., Delo, 24.11.2015
Nezadovoljstvo v javnem sektorju se povečuje. Oba policijska sindikata, ki vodita stavko policistov, napovedujeta »stavkovne aktivnosti« v središču Lj.
Sindikat ministrstva za obrambo RS je opozoril premiera M. Cerarja, naj prisluhne njihovim zahtevam: primerljiva plača kolegom iz EU, plačilo nadur in dodatnega dela, odprava plačnih anomalij, kolektivna pogodba.

Kampus Livade. Zaživel bo šele januarja. B.Š., Delo, 24.11.2015
V koprski dvorani sv. Frančiška je bil (ponovno) inavguriran za rektorja UP D. Marušič. Že pred volitvami je rektorat organiziral odprtje kampusa v Izoli, vendar je prvi blok v njem še vedno nenaseljen. V Livadi 1 načrtujejo oddelek UP za aplikativno naravoslovje, odd. Za biodiverziteto FMNIT UP, inštitut za živila prehrano in zdravje FZ UP in še vrsta drugih oddelkov.
Gradnja kampusa, ki se je začela z izbiro projekta 2007, je jedro spora starih in novih vodilnih UP.

Poletne prakse v tujini. Dnevnik, 2.11.215
Karierni centri UL so na FU pripravili predstavitev prakse v poletnih kampih v ZDA, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji. Študenti v novem okolju spoznajo sebe in razvijajo kompetence za zaposljivost.

Končna poraba energije. Surs, Delo, 20.11.2015
V Sloveniji so bili glavni viri energije v 2014 (pri porabnikih, zaokrožil B.M.):
Naftni proizvodi 47%, električna energija 23%, obnovljivi viri 14%, zemeljski plin 11.%, toplota 3% in trdna goriva 1%.

Na vrhu Mazejeva, Prevc in Maribor. M.H., Delo, 20.11.2015
Najmočnejše športne blagovne znamke pri nas so po oceni Mediane: T. Maze, smučarka; P. Prevc, skakalec - oba že drugo leto - in NK Maribor, nogomet.

Proračuna 2016 in 2017 sprejeta. M.J., Delo, 19.11.2015
Državni zbor je sprejel proračuna za prihodnji dve leti. Odhodki bodo prihodnje leto znašali 9,5 milijarde evrov, v 2017 9,4 milijarde, prihodki pa obe leti 8,7 milijard. Primanjkljaj se bo, skladno s fiskalnim pravilom zmanjšal za 2,1% in 1,7% BDP.
V proračunu je upoštevan vladni dogovor s sindikati javnega sektorja, uskladitev pokojnin v januarju 206 in izdatki zaradi beguncev. V 2016 bomo za begunsko krizo namenili 123 milijonov, od tega bomo 73 milijonov pokrili s sredstvi EU.

Premier Cerar užalil policiste. Stavka do preklica. M.B., J.Z., Delo, 19.11.2015
Več kot 8000 zaposlenih v policiji je pričelo stavkati. Delo na meji bo po napovedih sindikalistov potekalo normalno. Zahteve, da vlada uresniči dogovore 2010 in 2011, so poslali že aprila. Zato menijo, da so trditve, da izkoriščajo begunsko krizo, neutemeljene, saj se vlada doslej ni odzvala.
Premier Cerar je namreč dejal, da je stavka neodgovorna, nedostojna in sramotna.

Občine: Nismo sindikati, da bi lahko stavkali. N. Bucik Ozebek, Dnevnik, 19.1.2015
V letu 2016 bodo občine dobile na prebivalca 522 evrov povprečnine, 14 evrov manj kot so pričakovale. Seje DZ, kjer so poslanci obravnavali predlog vlade, se je protestno udeležilo 120 županov. F. Kramar, Bohinj, meni, da bi se morala imeti vlada do njih enak pristop kot do sindikatov. Le da imajo sindikati pogajalsko moč, župani p ne. »Policija lahko stavka, kako naj mi«, se sprašuje.

Prvič vpoklicana tudi rezervna sestava vojske. B.P., Dnevnik, 20. 11.2015
Zaradi preobremenjenosti vojakov (begunci, postavljanje bodičaste ograje, do 12 ur na dan) namerava generalštab SV na teren poslati 200 pripadnikov rezervne sestave. Tisti, ki so zaposleni, bodo vpoklicani za največ 4 mesece, brezposelni do 7; najprej na usposabljanje.

FDV sprožila postopek odvzema naziva Erjavčevi. N.B., STA, Dnevnik, 19.11.2015
Po sklepu (senata) UL je FDV začel postopek odvzema naziva redne profesorice K. Erjavec, nekdanje predstojnice novinarske katedre. Poročilo o domnevnem potvarjanju znanstvenih del je pripravila tričlanska komisij fakultete. Po obravnavi na habilitacijski komisiji bo o tem odločal senat UL.

Med najvplivnejšimi pravniki Cerar in Klemenčič. B.B., STA, Dnevnik, 19.11.2015
Na pravniškem portalu www.ius-info.si so že petnajstič pripravili izbor najbolj vplivnih pravnikov. Med finalisti so: M. Avbelj, M. Bošnjak, M. Cer, K. Jaklič, I. Kaučič, G. Klemenčič, F. Matoz V. Nussdorfer, M. Pavliha, L. Šinkovec Ušaj in A. Teršek.

Za otroke gre! P.P., Mladina, 20.11.2015
Ob evropskem dnevu za zaščito otrok pred spolnimi zlorabami je Svet Evrope objavil, da je vsak peti evropski otrok žrtev spolnega nasilja, večin znotraj družine. http://www.coe.int/en/web/children Slovenija je z družinskim zakonikom (2011) predvidela boljšo zaščito žrtev in kaznovanje storilcev, a je »civilni družbi« uspelo zakonik zrušiti na referendumu. Zdaj isti akterji, pobudniki referenduma, pod imenom »Koalicija Za otroke gre!« rušijo (zakonsko) podelitev pravic istospolnim družinam.

Svečan molk, potem napove vojne. A. Brstovšek, Dnevnik, 17.11.2015
V Franciji je bila minuta molka za 129 žrtev napada 13.11. v Parizu. Na ulicah in v podjetjih se je vse ustavilo, tudi v šolah in univerzah je zavladala tišina (foto AP s študenti na dvorišču Sorbone.) Nato so zapeli himno. Predsednik F. Hollande je v parlamentu napovedal vojno terorizmu.

Cerar: Majhna ogroženost države. M.P., Delo, 17.11.2015
Ob terorističnem napadu v Parizu, je premier M. Cerar dejal, da stopnja ogroženosti v Sloveniji ni povišana in da bo vlada storila vse za varnost. Potrdil pa je, da gre pri številnih beguncih, ljudeh, ki so v stiski, tudi za varnostno tveganje. Vlada bo za 2016 predlagala dodatnih 123 milijonov za stroške z begunci.

Migrantski val ne pojenja. E.S., Dnevnik, 16.11.2015
Na železniško postajo Dobova je v soboto 14.11. prispelo 6041 migrantov; kljub postavljanju žice.
Po registraciji jih bodo z vlaki odpeljali na Šentilj in Jesenice od koder bodo odšli v Avstrijo. V bolnišnici je umrl že drugi begunec. Skupaj je do nedelje v državo vstopilo 215.772 beguncev.

O komunikaciji z javnostjo. M.F., Nedelo, 15.11.2015
Študenti komunikologije (FDV UL) so na 6. konferenci PR teater učili veščin vzpostavljanja odnosov z javnostjo. Strokovnjaki (V. Ćosić, B. Šuklje, L. Kogej) jim bodo svetovali, kaj vodi do zmage in kaj se zgodi, če (njihova) nova praksa sreča politiko.

Najnižja stopnja brezposelnosti. M.P., STA, Dnevnik, 18.11.2015
Septembra je bila registrirana brezposelnost 11,5%, kar je skoraj za odstotno točko manj kot septembra 2014, ter najmanj od septembra 2012. Število delovno aktivnih se je povečalo.

Pogajanja policistov in vlade dva dni pred stavko. N.B., Dnevnik, 17.11.2015
Predstavnika obeh policijskih sindikatov so se sestali s pogajalsko skupino vlade. Po sestanku ni kazalo na rešitev; obe strani sta bili redkobesedni. Na cestah in mejah ni pričakovati težav.

Potniški prevoz. Surs, Policija, URSP, Delo,18.11.2015
Leta 2014 je bilo v Sloveniji po načinu prevoza naslednje število potnikov (v milijonih) :
mestni avtobusi 47,6; javni linijski avtobusi 26,7; železnica 14,8; letala 1,1 milijona.

Raziskovalni rastlinjak. Biologija. Delo, 17.11.2015
Na Večni poti v Lj., poleg Biološkega središča odpira Nacionalni inštitut za biologijo svoj novi raziskovalni rastlinjak. Slavnostni govornik bo T. Boh, državni sekretar.

Med Litijo in Čatežom. Najslavnejše potovanje nas. B.R., Delo, 1.11.2015
Levstikov pot od leta 1987 drugo soboto v novembru prehodijo tisoči. Letos jih je bilo 10.000. Pisatelj je 1858 v eseju Popotovanje od L. do Č. razmišljal o pisanju za slovenskega bralca, v katerem naj bi v ospredje postavili slovenskega človeka in junaške trenutke (njegove) zgodovine.
V Levstikovem sadovnjaku so stare drevesa doslej posadili M. Kmecl, T. Fajon, I. Vajgl, I. Šoltes idr.

Najbogatejši Slovenci. Premoženje zakoncev Login se bliža milijardi. M.G., Delo, 18.11.2015
Revija Manager je objavila lestvico najbogatejših pri nas. Na vrhu sta I. in S. Login, ki prodajata govorečega mačka tona za mobilce (855 milijonov evrov premoženja v 2014).
Sledijo (z 271 do 111 milijonov): S. Češko, Studia Moderna; M. Praprotnik, Otfit; J. Pečečnik, Interblock; T. in A. Dobršek, Engeneering D. ; I. Lah, družina, Aluber Amplus; Z. Varga, Och-Zift Capital Mangement gr.; idr.

Baričič odstopil, UKC spet išče v.d. direktorja. C.R., Delo, 18.11.2015
S položaja v.d. generalnega direktorja UKC Lj. je odstopil A. Baričič; nima več podpore SMC in vlade, koalicijski SD in Desus sta že dlje časa proti njemu.

HIV. Spolno vzgojo v šolski kurikulum! B.S., Dnevnik, 18.11.2015
Po številu okuženih z virusom HIV je Slovenija močno pod povprečjem EU. Lani so odkrili 48 okužb, a neprepoznanih je 150 do 200, ki so gonilna sila epidemije, pravi J. Križman Miklavčič z ministrstva. Med mladino se pojavljajo okužbe povezane s t.i. plesnimi drogami, ki vodijo v spolno tveganje. Prepričana je, da bi veliko naredili z vključitvijo spolne vzgoje v šole; program je pripravljen.

Odpustili predstojnika inštituta za anatomijo. B. F. Ž., Delo, 17.1.2015
Na MF UL so D. Ravniku, ki je 23 let vodil inštitut za anatomijo, odpovedali delovno razmerje. Domnevajo, da je prodajal dele trupel, ki so bila darovana v učne in raziskovalne namene (inštitut jih dob 50-60 letno), brez soglasja fakultete, a z njenim logotipom. Dekanu D. Šupetu je priznal zmotno ravnanje z nekaterimi računi.

Ob beguncih javnost bolj zaupa vladi kot opoziciji. Z. Potič, Delo, 16.11.2015
V začetku novembra je v anketi Dela Stik 70% od 600 vprašanjih podprlo dodelitev policijskih pooblastil vojakom s spremembo zakona o obrambi.
Na vprašanje, komu zaupajo glede begunske krize - vladi ali opoziciji - so mnenja deljena: 39% jih ne zaupa nobenemu, prav tolikšen odstotek vladi in 22% jih zaupa opoziciji (- ni navedeno kateri, B.M.).
Večina – 53% ocenjuje odziv politike na begunsko krizo kot primerno, čeprav je del skeptičen, 40% pa meni, da je neodgovorna in ji ne zaupa.
Bolj jasno so (bila) deljena mnenja o odločitvi ustavnega sodišča, da dovoli referendum o zakonu o zakonski zvezi. Referendum (- o pravicah istospolnih parov, B.M.). podpira 36%, večina - 54% - pa parlamentarno večino, ki je zakon sprejela.

Država »visi« na evropskih sredstvih. Popravek. Delo, 14.11.2015
K članku o financiranju dodatka k štipendijam Erasmus+ dodaja notranja redakcija odgovor ministrstva MDDSZ, da so s prerazporeditvami zanje zagotovili dodatnih 860.000 evrov,
t.j. za 5-mesečno mobilnost študentov po 80 evrov na mesec.

Dolžina cest. Surs, Delo, 14.11.2015
Leta 2014 je bilo v Sloveniji po podatkih statističnega urada 38.884 km javnih cest.
največ je bilo javnih poti – 18.788, nato lokalnih cest – 13.372, regionalnih cest 5135, glavnih cest 819 in 770 km avtocest in hitrih cest.

Kako transparentna je poraba javnih sredstev? T. Kristan, Delo, 16.11.2015
Konferenco na aktualno temo je (27.11.2016) organiziralo Transparency Internatonal Društvo v prostorih, ki jih je donirala EF UL.
Profesorji te fakultete so se, skupaj s tistimi s FU UL, marca 2015 znašli na lestvici Supervizorja prejemnikov visokih honorarjev po pogodbah. Pri temi o izvajanju tržne dejavnosti bilo napovedano sodelovanje M. Tekavčič, dekanje EF, ki je zaradi zahteve po izročitvi pogodb oktobra vložila tožbo na upravnem sodišču proti informacijskemu pooblaščencu. Epiloga še ni.

Za izobraževanje 6,5% BDP. N.Bajec, STA, Dnevnik, 14.11.2015
Po analizi Evropske komisije je v letu 2014 Slovenija za izobraževanje namenila 6,5% bruto družbenega produkta (BDP); EU pa 5%.
Za naše visoko izobraževanje je značilno veliko število študijskih programov, visok osip in fiktivni vpis. Srednje šole zaradi demografskega upada ne izkoriščajo vseh zmogljivosti. (V OŠ) so na nacionalnih preizkusih znanja izrazite regionalne razlike, torej »socialno-ekonomsko ozadje močno vpliva na učni uspeh. Za zagotavljanje kakovosti (v OŠ) je dobro poskrbljeno.

Že oktobra več nočitev kot lani vse leto. V. Brkić, Dnevnik, 14.11.2015
Do vključno oktobra 2015 so v Ljubljani zabeležili več kot milijon nočitev turistov, kar je občutno povečanje. (Na fotografiji mladi ljudje pred kamero na Prešercu, pod Frančiškansko cerkvijo.)

So dnevi, ko je poseben izziv, tak je bil včerajšnji. M. Vukelić, B. Hočevar, Delo, 14.11.2015
V četrtek 12.11. je hrvaško-slovensko mejo prestopilo 10.000 beguncev. Do zdaj jih je vstopilo 200.000. Med prebežniki je polovica moških. Prijajo iz Sirije, Afganistana, Irak, Pakistana…
Na meji so postavili tehnične ovire, začasne. Na terenu je tisoč policistov in sto vojakov. Pomoč je ponudilo 17 držav in organizacij. V Šentilj prihaja češka bolnišnica. Madžarska, Slovaška in Češka bodo poslale 250 policistov. Ključni cilj EU je zajeziti tok migrantov, skupaj s Turčijo.
Stroški so do konca oktobra znašali 5-6 milijonov evrov.

Streljanje in eksplozije v Parizu. M. Podkrižnik, 14.11.2015
V glavnem mestu Francije je na več lokacijah zaradi terorističnega napada že več kot 60 mrtvih; število še narašča. V koncertni dvorani Batacan je zajetih vsaj sto talcev. Zgodilo se je med nogometno tekmo z Nemčijo; predsednika Hollanda so evakuirali s stadiona. Takoj je razglasil izredno stanje in zaprtje meja.

Študent naj bo, a živi naj pri zasebnikih. M.Z., Delo, 12.11.2015
Iz ljubljanskih študentkih domov (ŠDL) bi se moralo izseliti 21 študentov, ki so se zamenjali smer magistrskega študija. Proti temu je javno pozval svet stanovalcev ŠDL, ŠOUL pa je te študente je pozval, da se pritožijo.
Iz ŠDL so jih obvestili, da »imajo možnost koriščenja subvencije pri zasebnikih«.
V mariborskih domovih (ŠDM) so vsi tisti, ki so izgubili status ali menjali smer morali vložiti prošnjo za sprejem. Objavili bodo dodaten razpis, saj s do 9.11. vselili e, ki o bili na prednosti listi.

Regres. V javnem sektorju še omejitve, v »državnih« podjetjih poslej brez ovir. Dnevnik, 13.11.205
Po podpisanem dogovoru o plačah bodo javni uslužbenci v 2016 prejeli višji regres, ki pa bo omejen. Regres v višini minimalne plače – 604 evrov neto – bodo prejeli tisti z nižjimi plačami, do 1360 evrov bruto. Ostalim pripada 350 evrov (bruto?) več kot letos.

Delajo pogodbeniki namesto zaposlenih? Kulturna politika. M. Pišek, Dnevnik, 13.11.2015
Ministrstvo za kulturo je za delo zunanjih sodelavcev po pogodbah v letu dni izplačalo 15.000 evrov. Na vprašanj ali ti sodelavci ne opravljajo nalog uslužbencev ministrstva, je eden od bivših ministrov J. Školč, ki je tudi pogodbenik, dejal, d ministrstvo za nekatera področja pač nima »specifičnih znanj«. Zunanji sodelavec I. Koršič, profesor AGRFT, kot samostojni podjetnik za ministrstvo pripravlja analize za potrebe zakonodaje in ukrepov na področju kulturnih politik; doslej je za to prejel 13.841 evrov.

Po šestih letih spet o sukcesiji. A. Brstovšek, Dnevnik, 13.11.205
O nasledstvu SFRJ so se prvič po 2009 v Sarajevu zbrali predstavniki Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije in Makedonije. Svojim vladam so dali priporočila za izvajanje nasledstvenega sporazuma za bivšo SFRJ glede delitve (jugoslovanskega) premoženja, financ, dolgov, diplomatskih predstavništev, arhivov, pokojnin itd.
Naša predstavnica A. Polak Petrič je kolege opozorila na dostop do vojnih arhivov, arhiv varnostnoobveščevalnih služb, Narodne banke Jugoslavije. Ustrezni odbor se bo sestal v pol leta.

Svetovni dan znanosti. Ra,K,, Delo, 10.11.2015
10.november je – na pobudo Unesca - dan znanosti za mir in razvoj.
Slovenska znanstvena fundacija http://www.u-szf.si je za mlade pripravila delavnico Veselje z znanostjo, kjer bodo razpravljali o vlogi znanosti v sodobnem svetu, posebej pri ustvarjanju miru in razvoju nacionalnih družb ter zdravja. Sodeluje še ISF www.ijs.si , nacionalna komisija za Unesco www.unesco.si in Svetovna federacija znanstvenikov WFS http://www.federationofscientists.org/ .

Slovenski forum inovacij. Inovatorji končno v stiku tudi s potencialnimi vlagatelji. J.P.Š., Dnevnik, 9.11.2015
Že desetič je organizirana razstava izumov, invencij in inovacij. Leta 2006 je bilo za SFI 285 prijav, letos pa 87, največ s področij računalništva in informatike, elektrotehnike, strojništva, arhitekture, gradbeništva in športa. Povprečno SFI obišče 2000 podjetnikov, tudi bodočih, razvojnikov, raziskovalcev, inovatorjev, menedžerjev, predstavnikov podpornih institucij in novinarjev.

Fiat in znanje za slovenske študente. Motorevija, november 2015
V mednarodnem projektu Fiat Likes U, v katerem sodeluje tudi UL, se avtomobilska industrija povezuje s študijem. Študenti bodo s tujimi predavatelji in brezplačno uporabo petih avtomobilov spoznavali poslovno in industrijsko okolje. V projektu sodeluje 785.000 študentov s 16 evropskih univerz, ki so doslej prevozili več kot 500.000 kilometrov.

Študentski domovi. Večja preglednost povzroča glavobol. Bs, Dnevnik, 10.11.2015
Zaradi začasne izgube statusa je 250 študentov izgubilo pravico bivanja v ljubljanskih domovih (ŠDL). Ministrstvo MIZŠ je našlo rešitev za 228 tistih, ki so po diplomi na prvi stopnji in pred vpisom na drugo bili nekaj časa brez statusa. Pozabili pa so na 20 tistih, ki so zamenjali program magistrskega študija. Študentska organizacija ŠOS napoveduje protestne akcije, če ministrstvo ne bo rešilo zadeve.

Mladi na trgu delovne sile. M.B., Delo, 10.11.205
Leta 2013 je bilo mladih (15-29 let) registriranih brezposelnih na zavodu za zaposlovanje 32.523, kar je bilo 500 več kot leta 2005, ko se je število zmanjševalo do (kriznega) leta 2008 na 18.223. Nato je med 2009 in 2012 dosegalo skoraj 28.000, leta 2014 pa jih je bilo 30.151.
V EU je bila sredi 2015 anketna brezposelnost med mladimi 15-24 let 20,4%, v Sloveniji pa 15,5%.
Julija 2015, ko se je pri nas brezposelnost mladih zniževala, so bili mladi 20 – 24 let povprečno brez zaposlitve 6,2 meseca, tisti stari 25 -30 let pa 7,6 mesece. Povprečje med vsemi je 8,4 mesece.
Septembra 2015 so bili pri nas najpogosteje brezposelni prodajalci, natakarji, delavci v predelovalni industr., tajniki in delavci v zdravstveni negi.
Pri brezposelnih s terciarno izobrazbo se trajanje razlikuje po področjih takole (- prvi % pomeni do 11 mesecev, drugi % nad leto dni, zaokrožil B.M.):
družbene, poslovne, upravne in pravne vede (35% in 41%), izobraževalne vede (13%, 9%), umetnost in humanistika (9%, 12%), zdravstvo, sociala (12%, 6%), tehnika (11,5%, 10%), naravoslovje, matematika, računalništvo (6%, 6%), kmetijstvo, veterina (4%, 5%), storitve (9%, 10,5%).
Razlike so tudi po spolu: med mladimi brezposlenimi ženskami jih ima več kot četrtina tercirno izobrazbo, med moškimi dobra desetina. (Viri: Surs, SRSZ, Eurost)

Varčevanje pri plačah v letu 2016. Še zadnja ovira pred uveljavitvijo dogovora. M.B., Delo, 10.11.2015
Dogovor o plačah v javnem sektorju so predstavniki vlade in sindikatov podpisali, zdaj ga morajo še potrditi organi reprezentativnih sindikatov. V KSJS ne pričakujejo težav pri tem, o policijska sindikata pa sta napovedala stavko.
Nekateri ukrepi iz varčevalnega Zujfa bodo veljali še naprej; sproščeno pa bo napredovanje, plačna lestvica (septembra), regres pa bo nekoliko večji od lanskega.

Prostovoljcem so se pridružili javni delavci. B.H., Delo, 9.11.2015
Pri delu z migranti je preko javnih del razpisanih 260 mest. Največ za čiščenje in urejanje okolice (134), nato za delo pri sprejemu in delitvi humanitarne pomoči (98) ter za koordiniranje dela v sprejemnih in nastanitvenih centrih (28, potrebna V. ali VI. stopnja izobrazbe). Prednost imajo dolgotrajno brezposelni in prostovoljci z izkušnjami, pa tudi prejemniki socialne pomoči.

Več kot 5% rast industrijske proizvodnje. M.P., STA, Dnevnik, 11.11.201
V prvih devetih mesecih se je v Sloveniji industrijska proizvodnja povečala z 5,1% v primerjavi z istim obdobjem lani. Prihodek od prodaje v industriji narašča hitreje kot vrednost proizvodnje.

Poleg plač mas zadržuje še negotovost. B. Glavič. Dnevnik, 12.11.2015
Zasebna poraba je po več letih padanja le rahlo zrasla (2%), prav tako BDP. Vendar to ljudem še ni prineslo občutka varnosti, ki je potreben za trošenje, pravi B. Kovač EF UL. Dokler bo trajala negotovost glede zaposlenosti in plač bistvenega povečanja trošenja ni pričakovati. Ljudje še ne verjamejo statisti, da smo izšli ikrite.

Opozicijska SDS po dveh mesecih znova pred SMC.. Delo, 9.11.2015
V telefonski anketi v začetku novembra je od 600 anketiranih na vprašanje, katero stranko bi volili, večina – 39,5% odgovorilo da ne ve, oz. nobene, 15% jih ne bi volilo, 13% bi volilo stranko SDS, 11,5% (vladno) SMC, 7% (opozicijsko) ZL, 4,5% (vladno) SD po 2% (vse zaokrožil B.M.) pa bi dobile NSi, (vladni) Desus in SNS ter SLS, ki pa nimata poslancev.
Podpora vladi - 2,6 - ostaja enaka kot v zadnjih dveh mesecih; pozitivno jo je ocenilo 23,5%, negativno 46,5%. Državni zbor je dobil - 2,5 - višjo oceno kot oktobra.

Barometer priljubljenosti. Delo, 9.11.2015
Po anketi Dela so najbolj priljubljeni politiki: B. Pahor (predsednik RS), T. Fajon (poslanka v EP), V. Bulc (ev. komisarka za promet), M. Cerar (premier), M. Brglez (preds. DZ), D. Židan (preds.SD, kmetijski minister), G. Klemenčič (pravosodni min.), L. Mesec (poslanec ZL), D. Mramor (fin. min.), itd.

V imenu schengena se bomo ogradili. M.R, A.G., Dnevnik, 10.11.2015
Vlada je zaradi napovedi povečanega pritoka beguncev in zmanjšanja prepustnosti meje v Avstrijo in Nemčijo sklenila postaviti »tehnična sredstva« na meji s Hrvaško. Iz Madžarske so že pripeljali 120 kilometrov žičnate mreže.

Na južni meji napeto. P.Ž., B.K., Z.P., C.R., Delo, 12.11.2015
Na meji s Hrvaško so vojaki začeli postavljati bodečo žico. Hrvaška je protestirala, Slovenija odgovarja da je meja na slovenskem ozemlju. Ni jasno ali bosta Nemčija in Avstrija omejili pritok beguncev.

UKC Ljubljana. Baričič ne bi bil le vedejevec. me, nk, STA, Dnevnik, 9.11.2015
Na imenovanje za generalnega direktorja UKC Lj. čaka Andrej Baričič, saj je treba razjasniti nekaj pomislekov. Očitajo mu tudi poslovanje bolnišnice z Gea Collegeom, v času, ko ga je vodil, hkrati pa je bil član sveta UKC. Omenjajo sodelovanje z L. Peklarjem, akterjem afere s fiktivnim svetovanjem za SCT in Telekom. (A.B. je diplomiral na EF UL in doktoriral na FPDEŠ na Brdu pri K., bil predavatelj na Evropski pravni fakulteti www.evro-pf.si in vodil skupnost zasebnih visokih šol. B.M.)

Specialisti zapuščajo UKC. M.Zupančič, Delo, 1.11.2015
Sedmim specialistom, ki so letos zapustili ljubljanski klinični center (UKC) bosta sledila še dva maksilofacialna kirurga, ki gresta med zasebnike. Eden od kirurgov je zaradi preobremenjenosti obležal na intenzivni terapiji.
Vzroki za odhod so nezadovoljstvo z razmerami in pritiski na zdravnike, je v pismu v. d. UKC A. Baričiču pisal A. Kansky, predstojnik čeljustne kirurgije.

Doktorski študij za medicinske sestre. D. Stanković, Dnevnik, 12.11.2015
Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto (nastale 2013 s preoblikovanj visoke šole za zdravstvo) s prihodnjim študijskim letom uvaja doktorski program edukacija in menedžment v zdravstvu. Agencija NAKVIS je junij programu dala akreditacijo, dovoljenje za začetek izvajanja.
Dekanja N. Kregar Velikonja pravi, da je program namenjen tistim, ki delajo na področju izobraževanja, srednjega in visokega, zdravstvene vzgoje, preventive ali organizacije v zdravstvu. Pridobili bodo kompetence kot so »razvoj znanosti in stroke, profesionalno organiziranje in vodenje sistemov in procesov v zdravstvu, priprava strokovnih podlag za izdelavo standardov in normativov v zdravstvu, kreiranje zdravstvene in socialne politike.

Umor Janka Jamnikarja. Novič trdi, da je žrtev spletke. M. Fulan – Rus, Dnevnik, 12.1.2015
M. Novič (59), Osumljeni za umor direktorja KI je na sodišču v zagovoru dejal, da »tega nisem naredil« in da ga je v to vpletel dejanski naročnik umor, ki je o njem veliko vedel.
Pravi, da so se mu na inštitutu godile hude stvari, razbili so mu laboratorij, izključili sodelavce iz razvojne skupine in »vrgli iz službe, češ da nisem konča naloge«. O tem je obveščal uradne organe in javnost. Zase pravi, da ni gojil maščevalnosti in je iskal novo službo.
Sledove smodnika na obleki pripisuje svojemu delovanju v strelskem klubu. Obremenjuje ga tudi podatek, da je bil njegov telefon v času kaznivega dejanja v bližini parkirišča, kjer je bil J. Jamnikar ustreljen.

Frankfurt v Ljubljani, 29-tič. Delo, 10.11.2015
Na prodajni razstavi izbora najboljših knjig Frankfurt po Frankfurtu je bilo največ družboslovnih knjig, - 44%, 3080, 1400 iz naravoslovja, tehnike in računalništva, ter še najnovejše izdaje s področja medicine, ekologije, matematike, prehrane, popularne znanosti… 1330 s področja umetnosti in arhitekture, 840 priročnikov kulinarike, turistke, osebnostne rasti, športa in zdravja. 350 je leposlovnih knjig, tudi evropskih in Nobelovih nagrajencev, npr. U. Eco, Murakami, S. Larson, J. Dicker, B. Akunin idr. Pod geslom Ko znanje postane naložba so v prostorih GZS izpostavili 200 najboljših ekonomskih in poslovnih knjig. Katalog: www.konzorcij.si .

Javni sektor. Z dogovorom do socialnega miru. B.B., Delo, 7.11.2015
Na zadnji dan pogajanj o plačah so se predstavniki vlade in sindikatov dogovorili o plačni politiki za 2006.
Vlada bo privarčevala 200 milijonov evrov pri plačah javnih uslužbencev, le-ti pa bodo lahko napredovali (od 1. januarja), dobili višji regres in sprostila se bo (septembra) plačna lestvica. V letih 2017-2020 bodo plačno maso prilagajali v skladu s fiskalnim pravilom, o varčevalnih ukrepih pa se bodo pogajali sproti. Predvideno je reševanje plačne skupine J, t.j. najnižje plačanih. Vlada bo tudi iskala soglasje sindikatov pri reformi javnega sektorja, v kateri naj bi od 2017 začeli meriti uspešnost dela v javnem sektorju. V primeru stavke zaradi enostranskega poseganja vlade, bo le-ta plačala stavko.

Po volitvah na UP. Ker nimamo rektorja »gremo mi po svoje«. B. Šuligoj, Delo, 7.11.2015
Po ponovni izvolitvi D. Marušiča se je sestal znanstveni svet Znanstvenoraziskovalnega središča UP www.zs.upr.si . Odstopa direktorja ZRS R. Pišota, ki ni uspel na rektorskih volitvah, večina članov sveta ni sprejela; ocenili pa so, da ZRS ne more več delovati v okviru univerze. Odločitev ali bo postal javni zavod ali pridružena članica UP bodo sprejeli kasneje, preoblikovanje pa mora dovoliti senat UP.
R. Pišot pravi, da je bil ZRS nekoč temelj UPR, tam je delovalo 130 znanstvenikov, zdaj jih je le še 59 (vseh zaposlenih je 92). Ima 3,5 milijonov proračuna, prostore, opremo, projekte idr.

Dragan Marušič znova rektor koprske univerze. B.Š., Delo, 6.11.2015
Umazano predvolilno kampanjo na UP je končal prepričljiv izid – 61,7% od 530 volilnih upravičencev je glasovalo za D. Marušiča. Tudi brez 40 na novo zaposlenih, ki sta mu jih očitala nasprotnika, izid ne bi bil bistveno drugačen.
UP www.upr.si ima 11 članic in dve pridruženi, 7724 zaposlenih in 55802 v št.l. 204/2015. Vseh volilnih upravičencev je bilo 611, profesorjev, raziskovalcev, sodelavcev, elektorjev študentov.

UP. Marušič kljub škandalom pometel s konkurenco. bs, Dnevnik, 6.11.2015
Od 530 udeležencev na volitvah za vodstvo UP jih je za sedanjega rektorja glasovalo 327, nad 60%. Če bo senat UP potrdil rezultate, bo D. Marušič nastopil drugi, zadnji štiriletni mandat.
Petino glasov je dobil R. Pišot, direktor ZRS UP, ki meni, da je to »nadaljevanj čudnih dogajanj na univerzi«. Tretji kandidat, R. Biloslavo pa meni, da zaposleni očitno ne želijo (njegov) alternative, drugačen razvoj in vpetost v lokalne in mednarodne tokove.

Pogajanja o plačah. Če že, bo Mramor popustil zadnji hip. I.D. Dnevnik, 5.11.2015
Finančni minister se bo udeležil pogajanj s sindikati javnega sektorja, ki morajo biti končana do 13.11. D. Mramor opozarja na finančno situacijo. Pogajalec B. Koprivnikar, minister za javno upravo, pravi, da vlada vztraja na dosedanjih predlogih in pripravlja interventne ukrepe, možno pa je, da bi plačno lestvico sprostili z novembrom 2016. Regres v višini minimalne plače bi dobili zaposleni do 30. plačnega razreda, ostalim pa bi se zvišal za 70 evrov.
B. Štrukelj, KSJS pa napoveduje stavko, če bi vlada enostransko znižala plačno lestvico.

107.488. Delo, 6.11.25
Toliko je bilo konec oktobra prijavljenih iskalcev zaposlitve na ZZRS.
Za 2,6% več kot septembra. Tudi zaradi prijavljanja po končanem šolanju. Najbolj se je število povečalo v evidenci ZZ v Kranju in M. Soboti, za 5%.
Na letni ravni pa se je brezposelnost znižala za 7,3%. Za 12% manj prijavljenih je iskalcev prve zaposlitve, ki jih je 5000 med vsemi 11.485 na novo prijavljenimi.

Beg možganov. V obljubljene dežele. B. Hren, Objektiv, Dnevnik, 7.11.2015
Po poročilu o migracijah (OECD, 2015) je v razvitih državah (ZDA, Nemčija, V. Britanija…) živelo 106 milijonov migrantov, za 40% več kot 10 let prej.
Med migranti je imelo visoko izobrazbo 30%, leta 2001 pa le 25%. To je posledica naraščanja izobraženosti in večje nagnjenosti k migracijam med bolj izobraženimi. T.i. beg možganov je najbolj prizadel podsaharsko Afriko, nato Latinsko Ameriko; najbolj izobražene migrante sicer pošiljajo Azija in Oceanija. Povečuje se število žensk med migranti, še posebej višje izobraženih in iz Azije.
Migranti so pogosteje podzaposleni, delajo na nižjih delih v primerjavi z izobrazbo. Ključni oviri sta jezik in nepriznavanje izobrazbe. Brezposelnost, zaradi krize bolj prizadene migrante kot domačine;

Sloveniji več kot tri milijarde evrov iz EU. Dnevnik, 4.2.2016
V obdobju 2014-2020 bo imela RS na voljo 2,25 milijarde evrov iz skladov EU (strukturni, regionalni, za kohezijo). Največ lahko »počrpamo« v 2017 in 2018, po pol milijarde. V prejšnjem sedemletnem obdobju je bilo na voljo 4,1 milijarde.

Slovenija prihodnje leto uvaja kvote. Erika R. Delo, 4.11.2015
Po osamosvojitvi je bilo v upravah podjetij 23% žensk (menedžerk), zdaj jih je na teh položajih v večjih podjetjih 20% in le 5% je predsednic uprav največjih podjetij. Pač pa je na nižjih, srednjih in višjih položajih v podjetjih 40% žensk. Leta 2014 je bilo največ žensk v upravah podjetij v Latviji, na Poljskem, Slovaškem, Finskem, v Franciji itd. (Podatki Združenja Manager in Evropske komisije.)
Ministrica A. Kopač Mrak za 2016 napoveduje zakon, ki bo na osnovi direktive EU o enakosti spolov določil, da mora biti na vodstvenih položajih vsaj 40% manjšinskega spola.

Referendum (naj) bo. K.F., Nedelo, 1.11.2016
48.000 podpisov podpore za referendum je zbrala skupina »Za otroke gre«, ki nasprotuje izenačitvi pravic istospolne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo. O tem - če in - kdaj bo referendum o noveli Zakona o zakonski zvezi odloča državni zbor.

Zlovenija nastavila ogledalo popolnoma neučinkoviti državi. B.S., Dnevnik, 2.11.206
Na posebnem portalu http://zlovenija.tumblr.com/ so bila najprej objavljen, nato pa odstranjena imena tistih, ki so se na facebooku sovražno izražali do beguncev. Pojavi so se tudi plakati z njihovimi imeni, na kar je bil opozorjena policija in tudi informacijski pooblaščenec. Le-ta je lani presodil, da je splet javen prostor in se posameznik, ki tam objavlja, ne more sklicevati na zasebnost. Pomembnejša je ustavna prepoved razpihovanja sovraštva in nestrpnosti.

Javni sektor. Časa za pogajanja vse manj. M.B., Delo, 2.11.2016
Na pogajanjih vlade s sindikati javnega sektorja so se pred dnevi nekoliko zbližala stališča, a razlike so že vedno velike. Minister Koprivnikar opozarja na posledice za finance države, B. Štrukelj, KSJS pa pravi, da glede plačne lestvice vlada nekoliko popušča.

Sviz: oddajanje šolskih kuhinj je nesprejemljivo. nib, sta, Dnevnik, 4.11.2015
V pismu ministrici M. Makovec Brenčič je sindikat SVIZ opozoril, da nekateri vrtci in šole svoje kuhinje oddajajo zasebnim izvajalcem. Izvajanje prehrane prenesejo nanje prek koncesijske pogodbe, podobno kot pred leti čiščenje. Opozarjajo, da tako v šolah ne bo več zdrave hrane lokalnega izvora.

Setnikar Cankarjeva izgubila tožbo. T.K., Delo, 2.1.2016
Ustavno sodišče je zavrnilo zahtevo nekdanje šolske ministrice, da protikorupcijska komisija z Supervizorja odstrani podatke o njenih pogodbah in prihodkih. Preko odvetnice N. Pirc Musar (-prejšnje informacijske pooblaščenke, B.M.) je S. Setnikar C. komisiji očitala, da nima pravne podlage za objavljanje. Sodišče pa je menilo, da objavljanje takih podatkov v zvezi s krepitvijo integritete, transparentnosti, preprečevanjem korupcije in izogibanjem nasprotja interesom v javnem sektorju.
Komisijo je tožila tudi dekanja EF UL M. Tekavčič, zaradi domnevnega posega v (njene) človekove pravice. FU UL p je tožila (sedanjo) informacijsko pooblaščenko, ki je odločila, da mora FU časniku posredovati kopije pogodb s 9 profesorji, ki so se znašli v Supervizorju zaradi honorarjev.

Regijske kadrovske sheme. Tisoč štipendistov čaka na milost ministrstva. J. Zore, Delo, 4.11.2016
Mesec (oz. dva) po začetku študijskega (šolskega) študenti in dijaki čakajo na (regijske) kadrovske štipendije, do katerih so opravičeni. Ministrstvo za delo še ni poskrbelo za prenos evropskega denarja zanje. Letos naj bi te štipendije (povprečno 302 evra) prejemalo 900 starih in 200 novih štipendistov.

Cilji zaposlovanja niso izpolnjeni. I.D., Dnevnik, 2.11.2016
Analiza aktivne politike zaposlovanja (ministrstva za delo) kaže, da se je povprečno trajanje brezposelnost podaljšalo, zlasti pri starejših in slabše izobraženih, upadlo je število vključenih v programe za brezposelne, za nadomeščanje delavca in delitev delovnega mesta pa se ni odločil noben delodajalec. Glavni vzrok je zamuda p evropskih sredstvih, menijo na ministrstvu.

Oktobra več registriranih brezposelnih. Dnevnik, 4.11.2016
Konec oktobra je bilo 107.488 brezposelnih, za 1,6% več kot septembra in za 7,3% manj kot oktobra 2014. Jeseni se njihovo število poviša zaradi iskalcev zaposlitve po končanem šolanju/študiju.

Slovenci gremo raje v pokoj kot na delo. I.D., Dnevnik, 2.1.2016
Pokojninska reforma se uveljavlja postopoma, večina se še vedno upokojuje po starem zakonu. Opazneje se je povečala upokojitvena starost le pri ženskah. Lani je znašala 59 let, skoraj za dve leti več kot pred desetletjem. Sredi 2015 je število zaposlenih starih 55 do 64 let doseglo 38%, za nami so v EU le Hrvati in Grki. Vlada pripravlja zakon za spodbujanje zaposlovanja starejših brezposelnih. Po zaključku prehodnih obdobij se bomo upokojevali šele pri 65 letih.

UP. Izbira rektorja buri duhove. B.Š., Delo, 3.11.2016
Na predčasnem glasovanju za rektorja UP je skoraj polovica od 611 volila predčasno. To kaže na veliko angažiranost. Eden od kandidatov R. Pišot pa opozarja na nepravilnosti in meni, da volivci tako želijo skriti svojo opredelitev. Očita rektorju D. Marušiču, ki tudi kandidira, da je tik pred volitvami začasno zaposlil 27 profesorjev in raziskovalcev.

Vila Rafut. Z razpisom čakali tri leta, biser pa propada. K. Željan, Delo, 3.11.2016
Načrti za prenovo vile v neoislamskm slogu v Novi Gorici se niso uresničili. Vanjo se ni preselil Center za mediteranske študije EMUNI, podiplomska fakulteta UNG in oddelek ZRC SAZU. Leta 2008 je tedanja ministrica M. Kucler (MVZT) denar preusmerila v dolgove UP.
Zdaj je MIZŠ začelo iskati partnerja za obnovo vile in parka Rafut, ki bo stala 3 milijone evrov. Med predvidenimi dejavnostmi pa ni izobraževanja in znanosti.

Mamil manj, problem so novodobne droge. N. Bucik Ozebek, Dnevnik, 4.11.2016
Na Goriškem upada število kaznivih dejanj povezanih z drogo, naraščajo pa nekemične zasvojenosti, z računalniki, TV, telefoni, spletno nakupovanje, ipd., pravi L. Brun, Mladinski center NG. Anketa je pokazala, da se uporaba drog med šolarji med 2003 in 2012 ni povečala, z izjemo alkohola.
Za preprečevanje zasvojenosti se je tam povezalo 12 organizacij. S športniki so se na Bevkovem trgu posvetili alkoholu. Več: www.mc-ng.org .

Bližnje srečanje brez posledic. Br.M. Nedelo, 1.11.2016
Asteroid 2015 TB145, v velikosti nogometnega stadiona, je 31.10. letel 500.000 km mimo Zemlje s hitrostjo 35 km na sekundo. Znanstvenikom Nase, ki so ga opazovali z radarji in teleskopi je dragocen vir podatkov. Spodbudil bo razvoj programov za zgodnje odkrivanje takšnih nebesnih teles. Opazili so tri tedne prej; naslednji podoben bo priletel še malo bližje avgusta 2027.

Oktober 2015

Dvojno kohezijsko leto 2015. S. Čeh, Svet kapitala, Delo, 30.10.2015
Za obdobje 2007-2013 je imela Slovenija na voljo 4,1 milijarde evrov sredstev EU iz dveh skladov za regionalni razvoj in socialnega sklada. Do septembra je prijaviteljem projektov izplačala 3,7 m., več kot 91%. Zato »hitenje pri gradnji cest, vodovodov, šol, muzejev, institutov, različnih zaposlovalnih (in štipendijskih) shem, kolesarskih poti, urgentnih centrov idr.«
Med dosežki so: 620 mladih raziskovalcev v gospodarstvu, 2030 patentov, inovacij ipd., 19.700 subvencioniranih delovnih mest za brezposelne, 312.400 udeležencev izobraževanja in usposabljanja, 70.000 otrok v programih enakih možnosti…
V novi finančni perspektivi 2014-2012 bo sredstev manj, 3,2 milijarde, od tega 1260 m. za Vzhodno Slovenijo, 846 m. za Zahodno S. in še 895 m. za državo kot celoto. Uspešnost črpanja bo odvisna od uresničevanja Strategije pametne specializacije.

Najpogostejša moška imena. Surs, Delo, 27.10.2015
V Sloveniji je imelo 1.1.2015 največ moških ime Franc – 25.810, Janez – 22.368 in Ivan – 18.830, sledijo Anton, Marko, Andrej, Jožef in Jože (skupaj 32.600), Marjan, Peter itd.

Predbolonjcem se izteka čas za diplomo. B. Smajila, Dnevnik, 28.10.2015
Študenti starih programov imajo na voljo le še to študijsko leto, do 30.9.2016, da opravijo obveznosti. Če ne bodo diplomirali, se bodo morali prepisati na predbolonjske programe kot izredni, pravi G. Turk, prorektor UL. Težave bodo, če izrednega študija na programu ne bo, zato je UM predlagala ministrstvu, da se taki študenti vpišejo v redni študij in plačajo šolnino.
Tisti, ki se bodo prepisali v nove programe bodo izgubili eno stopnjo študija, saj so bili stari univerzitetni programi uvrščeni na 7. raven, bolonjski pa na raven 6.2. Stari magisterij znanosti, na 8. ravni ne obstaja več, s študijem za »bolonjskega magistra« pa bi njegova diploma ostala na 7. stopnji. Zato visokošolske institucije pozivajo, da čimprej diplomirajo oz. v roku prijavijo teme zaključnega dela za »znanstveni magisterij«. Na EF UL se je na pozive za končanje študija na obeh stopnjah odzvalo med 300 in 400 študentov, na FDV UL pa 250 na dodiplomskem in 70 na podiplomskem.

Naša gospodinjstva med varčnejšimi v EU. C.P., Delo, 27.102015
Stopnja varčevanja gospodinjstev je pri nas med leti 2006 in 2012 padala, od takrat zmerno raste, kažejo podatki Surs-a. Polovico prihrankov imajo v bankah, četrtino v delnicah in 17% v življenjskih in pokojninskih zavarovanjih. Vendar imajo večino naložb v nepremičninah, ki jih statistika ne zajema, 65%, ocenjuje S. Lubej, FC Ma.

Razmere za poslovanje so boljše. B. Pavlin, Delo, 29.10.2015
Na lestvici Svetovne banke www.world.bank.org je Slovenija po razmerah za poslovanje skupaj s Slovaško na 29 mestu, 6 mest bolje kot 2014. Najboljša je pri čezmejnem poslovanju, boljša pri gradbenih dovoljenjih, reševanju insolventnosti, prepisih lastništva, sodnem uresničevanju pogodb.

Izboljšanje gospodarske klime v Sloveniji. G.R., Delo, 27.10.2015
Kazalnik gospodarske klime je bil v oktobru za 3,9% višji kot oktobra 2014 in za desetino višji od dolgoletnega povprečja. Največ je zaupanja v storitvah in predelovani industriji, najmanj v gradbeništvu in trgovini na drobno.

Minimalna plača čez parlamentarno oviro. M. Belovič, Delo, 29.10.2015
Predlog sedmih sindikalnih central za spremembo definicije minimalne plače se bil soglasno podprt v odboru DZ za delo. Odpravlja nepravično obravnavo najslabše plačanih delavcev, ki doslej niso prejemali dodatkov za delo ponoči ali v drugem neugodnem času. Ocenjujejo, da ne bo večjih posledic za javne finance. Predlogu nasprotujejo nekateri delodajalci.

Ob proračunu tudi z mislijo na begunce. N.G., Delo, 29.10.2015
Na pripravo proračuna za 2016 in 2017 ob nerešenih vprašanjih plač za javne uslužbence in financiranja občin vpliva tudi begunska kriza. Finančni minister D. Mramor pravi, da je v proračunski rezervi (2015) za obvladovanje migrantov 5,8 milijonov, za stroške z njimi še 6,4 milijonov. Vlada bo policistom in vojakom zagotovila dodatna sredstva na račun prihrankov pri drugih proračunskih porabnikih.

Begunci prinašajo delovna mesta. M. Marolt, Dnevnik, 27.10.2015
Država bo v proračunu za 2016 zagotovila 400.000 evrov za zaposlitev 200 dolgotrajno brezposelnih preko javnih del. Prednost bodo imeli starejši od 50 let z izkušnjami s prostovoljnim delom z begunci. To bo priložnost tudi za diplomirane socialne delavce, ki jih je 244 brezposelnih. Pričakuje se fleksibilnost, sposobnost dela v timu, upoštevanje navodil in čut za sočloveka. www.filantropija.org

Pripravljeni smo postaviti ograjo. M. Belovič, Delo, 29.10.2015
Po seji Sveta za nacionalno varnost je premier M. Cerar napovedal večja pooblastila vojski in tudi dodatne ukrepe za primer, če druge države ne bodo spoštovale zavez z vrha EU 25.10.2015.

Radio Študent ustavil pohod vojske na mejo. P. Jančič, Delo, 29.10.2015
DZ je sprejel spremembo zakona o obrambi, ki daje vojski nekatera policijske pooblastila. Pred objavo je Radio Študent zbral nad 3000 podpisov za pobudo za referendum o tem in jo prinesli v DZ. Zaradi tega vlada poslancem ne more (že ta teden) predlagati sklepa o napotitvi vojakov za obvladovanje begunskega toka.

Javni uslužbenci na pomoč prostovoljcem. H. Kocmur, Delo, 30.10.2015
Za delo z begunci v civilni zaščiti in humanitarnih organizacijah lahko javni uslužbenci dobijo 7 dni plačanega dopusta. Mister za javno upravo B. Koprivnikar jih je pozval, da dajo zgled zasebnim podjetjem. Dopust uslužbencu odobri predstojnik. Na teren je že odšla prva skupina z ministrstev.

Policisti napovedali stavko za 18. november. M. Belovič, Delo, 30.10.2015
Policijski sindikat PSS je napovedal stavko, ker vlada ne spoštuje sporazumov o izboljšanju plač in delovnih razmer. Begunska kriza ne more biti izgovor za zavlačevanje, pravi R. Urošević, PSS.

Državni zbor. Najbolj izobraženi dozdaj. M. Klarič, Svet24, 30.10.2015
Med poslanci je časnik naštel 10 doktorjev znanosti. Največ, 5 (?) v SMS 5: Brglez, Kustec Lipicer, Matič in Horvat, v ZL Vatovec in F. Trček (FDV UL), v SDS Gorenak in B. Dobovišek (FVV UM) v nepovezani skupini. Doktor je tudi Laszlo Gonz, zgodovinar, predstavnik ene od manjšin. Časnik našteva še poslan/k/c/e, ki nimajo jasno navedene stopnje izobrazbe, poslanko z nedokončano TeoF UL in (starejše) afere s plagiati. Na naslovnici piše, da letos še ni bilo večjih škandalov, morda zaradi višje izobrazbe poslancev.

Pokojninska reforma. N.N., Dnevnik, 28.10.2015
V rubriki na koncu dnevnika poroča N.N., da so se upokojili: telovadni šampion M. Petkovšek, metalec kladiva P. Kozmus, košarkar M. Milič in (začasno) smučarka T. Maze. Očitno bomo potrebovali pokojninsko reformo, meni, sicer bomo poleg državnih financ pokopali tudi šport…

Nova strategija za prihodnost. S. Čeh, Delo, 24.10.2015
Strategijo razvoja Slovenije do 2050 pripravlja posebna skupina, ki jo usmerja vladna služba za razvoj in evropsko kohezijo (SVRK http://www.svrk.gov.si/ ). Dosedanjemu strateškemu dokumentu je potekel rok leta 2013. V pripravo bodo vključili vse relevantne deležnike. Vlada je ustanovila horizontalno skupino (za koordinacijo) in skupino za prihodnost, v kateri so uveljavljeni strokovnjaki: L. Kajfež Bogataj, J. Rejec, Z. Turšič, J. Hojnik, E. Matjaž, T. Bajd, A. Ihan, R. Gole, T. Lanišek, L. Omladič, J. Leskovec, E. Kerševan, M. Čander in M. Mulej. Za pomoč so se obrnili tudi na OECD:
Novembra bo delavnica: Prihodnost ni daleč, na kateri bo 50 predstavnikov slovenske družbe, izbranih glede na spol, starost, področje dela in posebne dosežke.

Danes vrh EU-Balkan. Odločilen dan za Slovenijo. Bruselj išče izhod iz kaosa. Nedelo, 25.10.2015
Včeraj je v Slovenijo prišlo nad 8000 beguncev, v 8 dneh že 61.000. Takšnega pritiska ne bomo zdržali, če se bo spremenilo stališče Avstrije, Nemčije ali Švedske, pravi B. Šefic z notranjega ministrstva. Uspelo je napolniti skladišča s pomočjo, tudi iz Madžarske in Češke. Vse bolj so izčrpani ljudje, ki pomagajo beguncem. Na konferenci v Bruslju se bosta srečala slovenski in hrvaški premier.

Večina Slovencev proti postavljanju žičnate ograje. Z. Potič, Delo, 26.10.2015
V anketi Dela Stik je 22.10 od 400 respondentov 49% nasprotovalo predlogu za ograjo na južni meji, 27% pa ga je podprlo. Velika večina dojema begunsko krizo kot humanitarni in/ali varnostni problem, 55% pa jih je zaradi nje zaskrbljena. Da je Slovenija na begunski tok pripravljena jih je menilo 34%.

20. Ljubljanski maraton. Znova je grmel Kongresni trg. M. Močnik, Dnevnik, 24.10.2105
V Ljubljani je v dveh dneh teklo 25.500 amaterjev in profesionalcev, od tega 3000 tujcev iz 48 držav. »Vsakdo je pritekel do svoje osebne zmage«, piše M.F. B Delu 26.10. Sodelovale so ekipe šol, klubov, dobrodelnih organizacij (Evropa Donna, UNICEF, gsf.org, CUDV), podjetij, tudi predsednik RS... Na 42 km sta zmagala Etiopijec L. Getachew z rekordom proge 2:08:19 in Etiopijka M. Gizaw z 2:25:42.

Plačaj. Zakaj je treba groziti študentom? K. Košak, Mladina, 23.10.2015
Na FF UL so študentom psihologije, ki so doslej imeli na voljo brezplačen statistični program SPSS, vendar je bilo fakultetnih računalnikov z njim premalo, dali možnost, da ga kupijo od podjetja V. (za 80 evrov ali samo 15 evrov, če dajo osebne podatke); zagrozili so tistim, ki bi uporabljali piratske kopije. Na zahtevo študentov so problem rešili v pogovoru z novim predstojnikom V. Bucikom in dekanjo B. Kalenić Ramšak tako, da bo program na voljo za 14 evrov. Dekanja je napovedala odprtokodne, brezplačne programe.

Izbeglice u unakrsnoj vatri Hrvatske i Slovenije. B. Bilbija, Politika, 23.10.2015
Potem ko je Madžarska z ograjo preprečila prehod beguncev (migrantov) proti Zahodni Evropi, so le-ti pričeli prihajati množično iz Srbije z vlaki čez Hrvaško na slovensko mejo. Zagreb in Ljubljana sta izmenjala medsebojne obtožbe za nehuman odnos proti beguncem.

Na meji ni treba razglasiti izrednih razmer. Za zdaj. M.R., U.Š.K., Dnevnik, 23.10.2015
Zaradi prihoda vse več beguncev v stranki NSi menijo, da bi morala vlada uvesti izredne razmere, da bi se čim prej vključila vojska. B. Šefic, z notranjega ministra meni, da za to ni potrebe, policija bo lahko še 6 dni zdržala obremenitev. V vladni koaliciji razpravljajo o postavitvi ograje na meji s Hrvaško.

Premalo policistov, da bi varovali derbi. Delo, 23.10.2015
Za nogometno tekmo Olimpija: Maribor 24.10. Upravna enota Ljubljana ni izdala dovoljenja.
(Na fotografiji navijači v zelenem obkroženi s policisti v zaščitni opremi.)

UKC Ljubljana. Izbrali Andreja Baričiča. D. Zajec, Delo, 23.10.2015
Svet zavoda UKC Ljubljana je za generalnega direktorja izbral A. Boričiča, ki je dobil več glasov kot F. Demšar, fizik (- nekdanji direktor ARRS, B.M.)
(A. Baričič, 54, je diplomiral na EF UL in doktoriral na Fakulteti za podiplomske pravne in državne študije, nekdanji predsednik uprave Gea Collegea in podpredsednik Konference samostojnih visokošolskih zavodov. Glej: http://www.delo.si/sobotna/portret-tedna-andrej-baricic-novi-prvi-moz-najvecje-ustanove-v-drzavi.html B.M.)

Visokošolski učitelj – docent za področje soc. dela (M/Ž). Top Slovenija, Delo, 23.10.2105
V posebni rubriki časnik objavlja prosto delovno mesto na FSD UL, za nedoločen čas.
Zahtevana izobrazba: dr. znanosti, izobraževalne vede, 3 leta delovnih izkušenj, končana edukacija psihoterapevtske smeri znotraj Evropske zveze za psihoterapijo, pridobljen ECP.
Več na www.ess.gov.si .

Ženske, stare 15 let ali več let, po številu živorojenih otrok. Surs, Delo, 23.10.2015
Dne 1.1.2015 je bilo v Sloveniji 222.518 žensk, starejših od 15 let, brez otrok. Enega jih je imelo 180.689, dva 353.584, tri 99.788, štiri 24.403, pet 7.455, šest 2.605, sedem 1.073 in osem ali več 827.

Vojski bliskovito policijska pooblastila. B.J., B.H., D.K., Delo, 21.10.2015
Večina je v DZ spremenila Zakon o obrambi, tako da bodo vojaki lahko posredovali pri obvladovanju beguncev. Mejo, kjer zdaj beguncem pomagajo tudi prostovoljci RK in drugih organizacij, bodo pomagali varovati tudi policisti iz drugih članic EU. Iščejo in urejajo se dodatni prostori za namestitev beguncev.

Nespodobna kampanja rektorskih kandidatov. S. Merljak, Delo, 21.10.2015
Za rektorja UP kandidirata poleg sedanjega - D. Marušiča - še R. Pišot in R. Biloslavo.
R. Pišota so podprli trije obalni župani in znani športniki, D. Marušiča podpira nobelovec, R. Biloslava pa skupina učiteljev. Medsebojni očitki izvirajo tudi iz nerealiziranih načrtov UP, npr. za kampus v Izoli, za nekdanji samostan/porodnišnico, idr.
P. Maček, UL, nekdanji državni sekretar prav, da je iskanje zunanje podpore nenavadno, saj naj bi bila univerza neodvisna od politikov, strank in drugih interesnih skupin.

Kaj gospodarstvo zahteva za industrijski preporod? N.G., M.J., Delo, 21.10.2015
Na posvetu gospodarstvenikov je GZS predstavila ukrepe za povečanje konkurenčnosti. Poleg davčnega prestrukturiranja in odprave administrativnih ovir je za industrijo prihodnosti potrebna:
pametna štipendijska politika; izobraževanje kadrov na vseh ravneh po potrebah delodajalcev; prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo; digitalizacija industrije: pametno usmerjanje razvojnih sredstev; okrepitev gospodarske diplomacije in investicij SID.

Najpogostejša ženska imena. Surs, Delo, 21.10.2015
Januarja 1995 so bila v Sloveniji najpogostejša ženska imena: Marija – 60.528, Ana – 26.829, Maja – 13.430, nad 9.000 pa še: Irena, Mojca, Mateja, Nina, Nataša, Barbara, Andreja

Vox populi: SMC vodi pred SDS. M. Roglič, Dnevnik, 19.10.2015
V anketi Ninamedie je sredi oktobra 700 državljanov takole odgovorilo na vprašanje, katero stranko bi volili: (vladna) SMC je napredovala na 16,3%, (opozicijska) SDS je spet dobila le malo manj - 15,9%, sledijo (vladne) SD 8,5%, Združena levica 7%, Desus 6% in (opozicijska) NSi 4,5%. Od vzorca se jih 22% ni odločilo za nobeno stranko, 17% pa jih ne bi šlo volit.
Podpora vladi je padla, le 33,5% anketiranih jo je ocenilo kot uspešno. Dodatno vprašanje je pokazalo, da ji še vedno bolj verjamejo (39%) kot vodilnima v slabi banki (17%), ki sta dobivala (pre)visoke plače.
V oktobru je večini politikov padla ocena. Še vedno je na vrhu B. Pahor, pred M. Cerarjem, T. Fajon, V. Bulc, D. Mramorjem, D. Židanom, M. Brglezom, L. Novak, L. Peterletom in A. Kopač Mrak.

Protest kmetov. Za pošteno in pravično plačilo. M-Š.,J.P., B.R., M.H., F.M., STA, Nedelo, 18.10.2015
Približno 3000 kmetov je v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju opozarjalo na nizke odkupne cene in slabo zaščito domačih pridelovalcev hrane. Protest so organizirale kmetijske zveze, zbornica in sindikat kmetov.

Žična ograja povsem neprimeren ukrep Madžarske. Z. Potič, Delo, 19.10.2015
V telefonski anketi je Delo Stik je v začetku oktobra vzorec 600 državljanov vprašal o ograji, ki jo je na meji s Slovenijo postavila in nato odstranila sosednja država. Da je to nesprejemljiva poteza jih je menilo 65%, da je sprejemljiva poteza (zaradi begunske krize) 25%, ostalih 11% pa niso vedeli. Velika večina – 87% - jih je pričakovalo, da bodo begunci še prihajali v Evropo. mnenja.

Pretok beguncev za zadaj deluje. Drugi val, prvi dan. Toliko sprejmemo, kot lahko oskrbimo. J.P., P.R., Nedelo, 18.0.2015
Iz Hrvaške je prišlo približno 3000 beguncev, ki jih je (z ograjo) preusmerila Madžarska. V Petišovcih, Središču ob Dravi in Gruškovju so jih sprejeli 2400, na Obrežju pa še 300. Po registraciji so jih z avtobusi odvažali v sprejemni center v Šentilju; tam je bil pretok beguncev v Avstrijo tekoč.

Tragični prizori Slovenijo in Hrvaško prisilili k popuščanju. A.G., Dnevnik, 20.10.2015
Množica beguncev je ves dan čakala na dežju in mrazu na meji med Hrvaško in Slovenijo. Vzrok je bil v slabi komunikaciji med obema državama in poostrenem nadzoru. Nekateri so mejo prečkali na neuradnih prehodih in pot nadaljevali peš. Ministrica za notranje zadeve je najprej zatrjevala, da bomo sprejemali zgolj najranljivejše skupine, jih je nato sprejela vse, a s časovnimi zamiki. Nastanitveni centri v Avstriji se polnijo.

Z reformo tudi odpuščanja v javnem sektorju. M. Belovič, Delo, 19.10.2015
Uspeh reforme javnega sektorja je odvisen od pogajanj o plačah v 2016, ki se nadaljujejo.
Minister B. Koprivnikar je napovedal merjenje učinkovitosti zaposlenih, ukinitev uradniških nazivov in uvedbo nove sistemizacije delovnih mest. Tako bi npr. pri učiteljih upoštevali ocene njegovih učencev in aktivnost pri dejavnostih šole, pri uradnikih zamude pri postopkih in število izdanih odločb, pri policistih število izrečenih kazni … Plače bodo bolj variabilne (uspešnost do 30%, pri tržnih projektih do 50%), avtomatizma pri napredovanjih ne bo več, večja bo odgovornost predstojnikov.
Ustrezno naj bi spremenili zakona o plačah v javnem sektorju in o javnih uslužbencih.

Vlada ostro: varčevanje ostaja. I.D., N.K., Dnevnik, 20.10.2015
Na pogajanjih o plačah v javnem sektorju je vlada predlagala, da se varčevalni ukrepi podaljšajo do konca 2017. Sindikati so ogorčeni, saj so predlagali da se ukrepi ukinejo konec 2015, plačilno lestvico bi sprostili z marcem 2016 in vztrajajo pri celotnem regresu.

Deset let fakultete za logistiko. C.P., Delo, 19.10.2015
Leta 2002 so UM in občini Celje ter Krško podpisali pismo o nameri zagotoviti pogojev za ustanovitev in 2005 je FL UM vpisala prve študente na vse tri bolonjske stopnje. Prvi dekan je bil Miha Lipičnik. Po 10 letih se pohvalijo z mednarodno akreditiranimi programi. Na slovesnosti je bil tudi minister za infrastrukturo P. Gašperšič.

Festival znanosti – na krilih modrosti. R.Kozmos, Delo, 21.10.2015
Na ljubljanskem IJS se je pričel dvodnevni Slovenski festival znanosti, ki ga že 21-tič organizira Slovenska znanstvena fundacija. Njegovo geslo je: Na krilih modrosti. Sodelujejo razsikovalci in popularizatorji znanosti, inovatorji, učitelji, gospodarstveniki, umetniki in novinarji. Zlasti mlade naj bi navdušili za poklicno pot v znanost(i). Počastili bodo tudi 18 let rojstva slovenskega fizika Jožefa Stefana, po katerem nosi ime našega največjega inštituta, kjer poteka festival.

Erasmus+. Kljub obljubam dodatek pol nižji. S.H., Delo, 19.10.2015
Poleti je kazalo, da študenti na izmenjavah v programu Erasmus+ ne bodo dobili 150 evrov dodatka k štipendiji za študijske obiske v tujini. Študenti so zagrozili s protestom in odgovorni ministrstvi sta študentskim organizacijam obljubili, da bosta zagotovili sredstva za dodatek.
Konec septembra je sklad (JSŠK) objavil razpis za te štipendije, vendar je napovedal le 80 evrov za dodatek. Študentske organizacije (Iskra, ŠOS, ŠOUL, Mladi plus) so nezadovoljne, na MIZŠ pa pravijo, da bo več denarja od prihodnjega leta dalje.

Na pragu Evrope. V mestu. Delo, 20.10.2015
V okviru Študentske arene je na Gospodarskem razstavišč organizirala okroglo mizo o položaju mladih ob vstopu na trg dela. FF UL je izdala monografijo Organizacijska psihologija danes in jutri Eve Boštjančič. V Drami SNG pa so v povezavi s tem uprizorili dramo Evropa Vinka Moderndorferja.

Pravica je pot do boljše družbe. R.N., Nedelo, 18.10.2015
Ljubljansko Halo Tivoli so napolnili ljudje, ki jih navdušuje delo Petra Opeke, misijonarja med revnimi na Madagaskarju. V nagovoru je dejal, da je pravica temelj za harmonijo med ljudmi. Ker pravice ni, je toliko zla. Pravičnost je pot v boljšo družbo.

Nagrajenci RS na področju šolstva za leto 2015. Šolski razgledi, 16.10.2015
Ob svetovnem dnevu učiteljev (5.10.) je ministrstvo (MIZŠ) svečano podelilo državne nagrade za življenjsko delo in priznanja za izjemne dosežke na področju glasbenega šolstva (M. Zupan, B. Potočnik Krajnik), osnovnega šolstva (A. Baloh, F. Al-Mansour, srednjega šolstva (A. Podobnik), izobraževanja otrok s posebnimi potrebami (center J. Levca, Lj.), izobraževanja odraslih (M. Gašperšič), zamejskega šolstva (T. Domej) in visokega šolstva (A. Kobolt, M. Kavkler, M. Cenčič.)
Govorniki so bili: premier M. Cerar, ministrica M. Makovec Brenčič in predsednica odbora za podeljevanje nagrad L. Marjanovič Umek.

Nagrada za življenjsko delo. P.P., Mladina, 16.10.2015
Ustavni pravnik C. Ribičič, nekdanji sodnik US (PF UL) je na Dnevih pravnikov dobil priznanje za življenjsko delo. Na njegova pravna mnenja (v zadevi Patria) se sklicujejo tudi privrženci Janeza Janše, ki so ga sicer dolga leta prištevali med nasprotnike.

Kadroviki poudarjajo izkušnje. Karierni sejem. E.R., Delo, 16.10.2015
V Cankarjevem domu v Lj. so sodelovali predstavniki 35 domačih in tujih podjetij, ki bodo zaposlovali nove kadre. (- O »kadroviku«: http://med.over.net/forum5/read.php?125,2542517 ; »Kader«: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=kader&hs=1, primerjaj: https://de.wikipedia.org/wiki/Kader . B.M.)
K. Vodovnik iz kadrovske službe e-študentskega servisa pravi, da delodajalci že prek ŠS iščejo študente z izkušnjami. L. Tkalec, Lidl, opaža, da iskalci zaposlitve prihajajo brez izkušenj. Kadroviki menijo, da je najpogostejša napaka kandidatov, da ne poznajo podjetja, kamor pridejo na pogovor.

Popovič se je vmešal v bitko za rektorja. B. Šuligoj, Delo, 16.10.2015
V predvolilni kampanji za rektorja UP je župan Kopra B. Popovič podprl kandidata R. Pišota, ZRS UP, ki ima po njegovem »sveže zamisli (za) partnerstvo med univerzo in lokalno skupnostjo«. Da sedanji rektor D. Marušič ni izkoristil vseh priložnosti za to sodelovanje meni tudi P. Bossman, župan Pirana.
Tretjega kandidata R. Biloslava, FM UP, je podprlo 15 profesorjev in znanstvenih delavcev UP.
Rektor D. Marušič meni, da je ta podpora politike nevaren precedens za prihodnost znanosti.

Za tehnološki razvoj, a tudi prijazno poslovno okolje. Silva Čeh, Delo, 16.10.2015
GZS je v Manifestu industrijske politike poudarila pomen renesanse industrije in gospodarstva, za rast in nova delovna mesta. Kritična je do predloga proračuna, ki je naravnan potrošniško, ne razvojno.
Pametna država naj bi opredelila prioritete pri naložbah v infrastrukturo, uredila javno upravo , zmanjšala prispevke iz dela preoblikovala izobraževalne programe v smeri deficitarnih poklicev in pripravila strategijo znanosti, ki ne bo sama sebi namen. Celj ukrepov je doseči 80% povprečja EU glede dodane vrednosti v najmočnejših panogah.
GZS tudi meni, da vlada popušča sindikatom javnega sektorja, kjer so se plače povečale bolj kot v zasebnem, na novo pa se je zaposlilo 3000 ljudi.

Povprečne mesečne bruto plače po doseženi izobrazbi. Surs, Delo, 16.10.2015
V Sloveniji je bila leta 2014 povprečna mesečna bruto plača 1637 evrov. Zaposleni z OŠ izobrazbo so dobili 1067 evrov, s srednješolsko 1334 evrov in z višjo/visokošolsko 2311 evrov (vse bruto)

Študentsko komercialno središče. M.K., Mladina, 16.10.2015
V času vse manjšega priliva javnih sredstev išče ŠOUL nove poslovne priložnosti. Na Pivovarniški ulici v Lj. so odprli Študentski kampus, v katerem bo administracija, čitalnica, menza, prostori izbranih društev, trgovina, zavarovalnica, potovalna agencija, študentski servis. V bližini ni nobene fakultete, ali študentskega doma. Ni še jasno, kje bo potekala v prihodnje bližnja železniška proga. V Kampus bo ŠOUL letos in drugo leto vložil skoraj 2 milijona evrov.

Rešitev za študente v domovih. S.H., Delo, 17.10.2015
Stanovalci študentskih domov (Lj.), ki so diplomirali na prvi stopnji in nato nadaljevali na drugi, pa so vmes izgubili status, bi se morali izseliti. Za teh 228 študentov so na ministrstvu MIZŠ sklenili, da naj plačujejo tržno ceno sobe (97 do 300 evrov), dokler ne sklenejo nastanitvene pogodbe s subvencijo.
Obljubljajo, da bodo to trajno rešili z novim zakonom.

Javni sektor. Sindikalna fronta vlade še brez napredka. M. Belovič, Delo, 13.10.2015
Na pogajanjih o plačah je vlada predstavila približevalni predlog; nekoliko so popustili tudi sindikati.
Vlada bi pri izplačevanju uspešnosti ohranila le dodatek za povečan obseg dela, nekoliko višji regres, odvisen od plačilnega razreda in enake premije za dodatno pokojninsko zavarovanje.
B. Štrukelj, KSJS, pravi, da bi privolili na enomesečni zamik – v februar 2016 - sprostitve plačne lestvice in 10% znižanje omenjenih premij. Zahtevajo pa umik predloga zakona o javnih uslužbencih, ki bi jih izenačil z zaposlenimi v zasebnem sektorju.

Povprečne mesečne neto plače. Surs, Delo, 14.10.2015
V Sloveniji je bila julija 2015 povprečna plača 1005 evrov neto.
V zasebnem sektorju (podjetja ipd.) je bila manjša – 930 evrov, v sektorju država (uprava) 1122 evrov in v javnem sektorju najvišja – 1148 evra.
Plače. I. Dernovšek, Dnevnik, 16.10.2015
Septembra je bila povprečna plača 996 evrov neto, za 0.3% več kot septembra 2014, oz. za 0,6% večja, ob upoštevanju inflacije, piše v rubriki Zaznamek, brez navedbe vira.
V zasebnem sektorju je septembra delavec prejel 914 evrov, v javnem pa 1142.Naše plače so 2-3 krat nižje kot v Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem, Danskem a višje kot v vzhodni Evropi.
S. Petrič, FMR:« Glede na to, kar ustvarimo, so naše plače previsoke.«
J.P. Damijan, EF UL: »Če zaposlenim ne rastejo dohodki, tudi povpraševanje in s tem BDP ne more rasti.«

20 let UNG. Denar in študente bodo iskali na tujem. K. Željan, Delo, 14.10.2015
Leta 1995 sta novogoriška občina in IJS ustanovili Fakulteto za vede o okolju, prvo mednarodno podiplomsko šolo pri nas. V treh letih so razširili študijsko in raziskovalno dejavnost in se 1998 preimenovali v Politehniko NG, leta 2005 v UNG, ki jo je 2006 potrdil Svet RS za visoko šolstvo, kot četrto univerzo v Sloveniji. www.ung.si
Danes ima 5 fakultet in dve visoki šoli, na področju okolja, humanistike, fizike, umetnosti, vinogradništva, vinarstva in gospodarskega inženiringa. Raziskujejo v 6 laboratorijih in 6 centrih, sodelujejo z 250 mednarodnimi ustanovami in z gospodarstvom. Rektor D. Zavrtanik pravi, da se bodo še bolj odprli v mednarodni prostor, saj od države ne pričakuje čeč denarja, prihodnjih 10 let pa ne bodo životarili. http://www.ung.si/sl/o-univerzi/vodstvo/predsednik/
Ob dvajsetletnici se je univerza predstavila javnosti v (svojem) dvorcu Lanthieri v Vipavi. https://www.google.si/search?q=lanthieri,+vipa&ie=utf-8&oe=utf-8&gws_rd=cr&ei=LDRvVoj7AYv4UK6WrsgO Osrednja akademija je bila v dvorcu Zemono.

Častni doktor Miki Muster. K.Ž., Delo, 14.10.2015
Rektor UNG je podelil častni doktorat ustvarjalcu stripov in risank M. Mustru in profesorju porodništva G. P. Schatenu, Univ. Pitsburg. Zlato plaketo je dobil prvi predstojnik B. Žekš, priznanja živilska tehnologinja U. Vrhovšek in C.D. Tran, Univ. Marquette (ZDA), zaslužni profesor pa je postal zgodovinar S. Granda.

Študenti: Bi radi demonstracije? Da.P., Delo, 13.10.2015
»Želimo dialog z vlado, ministrica M. Makovec Brenčič pa naj izpolni obljubo in zagotovi denar za dodatek k štipendijam Erasmus+ v višini 150 evrov«, je za Delo dejal K. Mesarec, ŠOUL. Ukinitev dodatka bi vodila v elitizacijo, študij v tujini bi se privoščili le najpremožnejši, kasneje bi zato pri zaposlitvi imeli prednost. Vladi so dali čas en teden, potem se bodo odločali o demonstracijah.
N. Gerkeš pa v imenu MIZŠ (Delo, 15.10.) pravi, da trditve študentov ne držijo in ponovno pojasnjuje, da ministrstvo »nima pravne podlage za izplačilo tega dodatka in ga zato nikoli ni izplačevalo«. Se pa pogovarjajo z ministrstvom za delo, kako bi preko sklada za štipendije (JSRSŠK) dodatek spet izplačevali. MIZŠ je za študentsko mobilnost do 2020 zagotovilo 3,6 milijona evrov.

Družine v Sloveniji. Surs, Delo, 15.10.2015
Januarja 2015 je bilo pri nas skupaj 567.177 družin,
od tega:
zakonski par z otroki 224.290
zakonski par brez otrok 131.245
mati z otroki 116.295
zunajzakonska partnerja z otr. 61.847
oče z otroki 26.844
zunajzakon. partnerja brez otr. 15.575
istospolna par.skupnost brez otr. 64
istospolna par.skupnost z otr. 17

Zdravniške stavke ne bo. S.H., Delo, 14.10.2015
Zdravniški sindikati in ministrica M. Kolar Celec so se dogovorili za začetek pogajanj spremembi o kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Vsi zdravniki specialisti naj bi spadali v isti plačilni razred, najbolj obremenjeni zdravniki pa bi bili plačani več, dopusti pa bi trajali največ 50 dni, predlagajo sindikati. Zavedajo se, da bo uveljavitev standardov in normativov za državo težak zalogaj.

UKC Ljubljana: Kako naprej po poraznih ugotovitvah nadzornikov? N. Knavs, Dnevnik, 16.10.2015
Časnik navaja skupne točke afer o UKC Ljubljana: nedosledno poročanje (zdravnikov, sester in drugih zaposlenih) o slabih izidih zdravljenja; slabi odnosi; pomanjkljiv nadzor; pasivnost vodstva.
M. Cevc, Sindikat UKC, pravi, da so ob tem zaposleni vse bolj apatični, zadnje analize potrjujejo, da velik del bolniških povzročajo stresne situacije. »Politiki naj /.../ se zamislijo, kaj je res dobro za zdravstvo, namesto, da vse afere izkoriščajo za svoje interese. Sedanje dogajanje uničuje veselje do dela, zmanjšuje učinkovitost in pelje v negativno spiralo.«

Zaostrovanj na področju upokojevanja pred 2020 ne bo. E. Repovž, Delo, 15.10.2015
Ministrstvo za delo bo do konca leta pripravila Belo knjigo o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. P. Pogačar pravi, da pogojev za upokojevanje še nekaj let ne bo. Eden od ključnih ukrepov bo povečanje zaposlenosti med starejšimi brezposelnimi.

Boscarol: Največja posamična zmaga v zgodovini Pipistrela. K. Željan, Delo, 13.10.2015
Letalsko podjetje iz Ajdovščine www.pipistrel.si je podpisalo pogodbo z indijsko vojsko za 194 letal
Virus SW 80 Garud. To so lahka dvosedežna šolska letala; pilote bo v Indiji usposabljalo partnersko slovensko podjetje Pipistrel Academy.
Pipistrel https://sl.wikipedia.org/wiki/Pipistrel je v 26 letih izdelal 1300 letal in zmajev, ki letijo v 80 državah.

Toporišičevo leto. J.Z., Delo, 13.10.2015
Pleteršnikovi dnevi v Pišecah so bili namenjeni Jožefu Toporišiču, jezikoslovcu, rojenem v sosednjem Mostecu pred 89 leti. Na rojstni hiši bo spominska tabla, natisnjena bo znamka, v Posavskem muzeju bodo uredili spominsko vitrino, OŠ v bližnji Dobovi bo nosila njegovo ime. I. Majce, sovaščanka, pravi, da je skrbel za ohranjanje in razvijanje slovenščine.

Nemško ministrico sumijo plagiata. B. Kramžar, Delo, 14.10.2015
Medicinska fakulteta v Hanovru preverja disertacijo U. Von der Leyen, obrambne ministrice. Brez pravilnega navajanja virov naj bi prepisala skoraj pol od 62 strani besedila. Poleg tega je v svojem življenjepisu navajala, da je poslušala nekaj predmetov na Stanfordu (ZDA) kot »auditing guest«, čeprav ta univerza uporablja izraz »guest auditor« ali »guest student«. Je pa za to univerzo 6 mesecev izvajala tržno raziskavo.
To je že tretji podoben primer v ekipi kanclerke Merklove. Pred časom zta zaradi obtožb o plagiatu morala oditi minister K.čT. zu Guttenbeg in ministrica A. Schwan.

E-knjigam se slabo piše. V.P.Š., Delo, 13.10.2015
Britanski knjigar Waterstons je iz trgovin umaknil Amazonove kindle www.amazon.com , ker se slabo prodajajo; pač pa je na račun e-branja narasla prodaja fizičnih knjig za 5%. Prav toliko se je tudi pri Nielsen Bookcan-u je letos prvič po 2007, povečala prodaja papirnatih knjig.

Mariborski rektor razrešil dekana EPF. T.K., Dnevnik, 10.10.2015
Zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic študentske v 2009 (kaznivo dejanje je zastaralo) je I. Tičar razrešil dekana K. Logožarja. Pred 76 dnevi mu je nezaupnico izrekel akademski zbor EPF UL, njegov odstop pa je zahteval tudi Visokošolski sindikat Slovenije. K. Logožar je ostal izredni profesor na fakulteti.
Za v.d. dekana je rektor imenoval D. Kračuna.

Oktobra še večja podpora vladi. Z. Potič, Delo, 12.10.2015
V anketi Dela Stik je 600 državljanov ocenilo delo vlade. Maja lani ji je polovica anketiranih dalo (zelo)negativno oceno, v prvem tednu oktobra pa le 43%, četrtina, 24% pa (zelo)pozitivno. Vladna stranka SMC ima 10% podpore, opozicijski SDS in ZL 8,5% in 6%, sledi (vladna) SD s 5%. Najbolj priljubljen politik je slej ko prej B. Pahor, pred T. Fajon, sledijo M. Cerar, D. Židan, V. Bulc, L. Mesec, G. Klemenčič, M. Brglez, D. Mramor, V. Tomić...

Študentje žugajo Cerarju. STA, Dnevnik, 12.10.2015
Ob napadih na javno šolstvo in zdravstvo ŠOUL sprašuje predsednika vlade, ali si želi študentskih demonstracij. Tako IMF/MMS opozarja Slovenijo, da namenja preveč denarja šolstvu in zdravstvu,
šolska ministrica pa je pozabilo na obljubo v zvezi s štipendijami za Erasmus+.

Tuji strokovnjaki bi nam še bolj zategnili pas. J. Bratanič, Dnevnik, 10.10.2015
Slovenija potrebuje zdravstveno, pokojninsko in šolsko reformo ter varčevanje pri javnih financah, priporoča Mednarodni denarni sklad (IMF). Njegovi strokovnjaki, ki so bili pri nas na povabilo finančnega ministra D. Mramorja, so ponovili ugotovitve in nasvete iz prejšnjih let.
Za javno zdravstvo porabimo 30% več sredstev kot primerljive države, zasebnih izvajalcev je premalo. Iz proračuna dajemo 20% za pokojnine in socialne transfere, ob tem pa je revnih starejših od 65 let največ v Evropi - tudi zaradi prezgodnjega upokojevanja in nizkih pokojnin. Ukinjali naj bi podružnične šole in povečali število učencev na učitelja.

5 milijard za pokojnine. I.D., Dnevnik, 10.10.2015
V 2014 je šlo za pokojne 11,5% BDP. Moški so se upokojevali povprečno pri 61,2 letih, ženske pri 59 letih. Povprečna pokojnina je bila avgusta letos 610 evrov, t.j. 61% povprečne neto plače. Za enega upokojenca dela 1,4 zaposlenega.
Zadnja pokojninska reforma je začasno zmanjšala pritisk na blagajno, ugotavlja IMF, ki tako kot B. Majcen, Inštitut za ekonomska raziskovanja, meni, da bo treba podaljšati upokojitveno starost.

Plače v javnem sektorju. Zaradi proračuna bi eni stavkali, za druge je ta nerazvojen. M. J. Delo, 10.10.2015
Vlada pripravlja proračun in se pogaja s sindikati javnega sektorja o napredovanjih in poplačilu plačnih nesorazmerij. B. Štrukelj, KSJS zavrača zadnji vladin predlog, prav tako J. Počivavšek, Pergam.
Delodajalci pa opozarjajo, da vlada ni reformirala javne porabe, da gre preveč za plače in socialne transferje ter da je denarja za razvoj manj. S. Milič, GZS meni, da se zmanjšujejo investicije, s tem možnosti za nova delovna mesta.

Migrante dojemamo kot breme in ne kot priložnost. Z. Potič, Delo, 10.10.2015
V anketi Dela Stik v začetku oktobra o beguncih, ki bi se odločili ostati v Sloveniji je sodelovalo 600 državljanov. 66% jih je označilo odgovor: »begunci bi predstavljali breme za Slovenijo, ker bi zasedali delovna mesta in izkoriščali socialno državo« in 13% «Slovenija bi bila zaradi beguncev vitalnejša in bogatejša zaradi znanja in talentov, ki jih imajo.«
V Nemčiji se je v enaki anketi (Pew Research center) za prvi odgovor odločilo 29%, kar 66% za drugega, na Poljskem v Grčiji in Italiji pa je je bilo večinsko mnenje ravno obratno, t.j. podobno kot pri nas.

Znanstvenik Pupin zaslužen, da je Bled slovenski. A.B., Dnevnik, 10.10.2015
Na Bledu sta predsednika Slovenije in Srbije odkrila spomenik M. Pupinu, ki je leta 1919 na mirovni konferenci v Parizu pripomogel, da je del Slovenije okrog Triglava pripadel Kraljevini SHS.
M. Pupin (*1858, Idvor) je imel v zgodnjih letih slovenskega učitelja in se izobraževal v ZDA ter študiral skupaj z W. Wilsonom. Predaval je na Columbii, izumil npr. izboljšave telefonskih komunikacij in bil med ustanovitelji vesoljske agencije.

IMF znižal svetovne gospodarske obete. M. Jenko, Delo, 7.10.2015
Mednarodni denarni sklad (MDS/IMF) za 2015 napoveduje 3,1% rasti svetovnega gospodarstva (BDP); za območje evra 1,5% rast BDP, za Slovenijo 2,3% večji bruto družbeni produkt.
Za 2016 je napoved za svet bolj ugodna: 3,6%, za evro območje in Slovenijo pa manj: (1,6% in 1,8%). Glavni dejavniki tveganja ostajajo nižje cene nafte in surovin, podcenjenost kitajske valute juan in nepredvidljivost finančnih trgov. Recesija je zajela Brazilijo, Rusijo in nekdanje neruske republike SZ. Indija raste, Kitajska bo imela 6% rast, ZDA 2,8%. V državah z evrom gospodarstvo zmerno okreva. V EU dobro kaže Poljski in Češki, Hrvaška (in Srbija) stagnira(ta), najslabše bo v Grčiji.

IMF graja (ne)učinkovitost slovenskega šolskega sistema. B. Smajila, Dnevnik, 8.10.2015
Strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so na povabilo finančnega ministrstva analizirali tudi izobraževanje v Sloveniji. Ugotavljajo, da je še vedno prebohotno in da porabi preveč javnega denarja. https://www.imf.org/external/pubs/ft/scr/2015/cr15265.pdf
Število študentov se zmanjšuje, pišejo, ne pa tudi število učiteljev. V visokem izobraževanju bo treba povečati nadzor nad porabo in zaostriti pogoje za štipendije, subvencionirano prehrano, prevoz ipd. Zaostriti je treba kriterije o družinskih prejemkih in sredstva naj bi namenili samo študentom, ki študij končujejo v predvidenih rokih. Vlada naj bi priporočila upoštevala pri sestavi proračuna.
B. Štrukelj, Sviz, pravi, da se predlogi za varčevanje ujemajo s tistimi, ki jih je dala organizacija OECD.

Gibanje stroškov za plače v izobraževanju. B.S., Dnevnik, 8.10.2015
Podatki Ekonomskega inštituta kažejo precejšen upad sredstev za plače v izobraževanju (od 2008). Drugače je EU in območju evra, kjer plače učiteljev v zadnjem času rastejo.
Začetna plača učitelja OŠ je bila v 2014/15 pri nas 16.810 bruto, kar je manj kot v Italiji (23.048 evrov), Avstriji…, in več od plač v novih (vzhodno-evropskih) članicah (npr. Hrvaška 9000 evrov). (Podatki: Eurydice)

Denar za znanost bi lahko šel tudi astrološkim knjigam. T. Kristan, Delo, 8.9.2015
Med znanstvenimi monografijami, ki so bile izbrane za sofinanciranje na razpisu ARRS je tudi 9 knjig M. Regovca o osebnostnih lastnostih oseb rojenih v znamenjih devica, škorpijon, rak, strelec… Avtor je »jungovski psihoanalitik in psihološki astrolog«, povzema časnik ugotovitve S. Dolenca http://blog.kvarkadabra.net/ . Na ARRS pravijo, da odločitev še ni dokončna, saj mora tipologijo teh knjig potrditi še ustrezen organ (Osic).
Sredstva za znanost se prepogosto delijo po kvantitativnih kriterijih, piše pod fotografijo ure z znamenji horoskopa.

Pametno povezati znanost, gospodarstvo in izobraževanje. S. Čeh, Delo, 8.10.2015
Ministrstvi odgovorni za gospodarstvo in znanost (MGRT, MIZŠ) bosta do konca leta objavili prve razpise iz Strategije pametne specializacije (SPS). Gre za prednostna področja industrijskih raziskav, za projekte Eureke, za podporo novim podjetjem, npr. turizmu in lesarstvu.
Minister Z. Počivalšek pravi, da bo na voljo do 2020 za kohezijske projekte 461 milijonov evrov, za (nova) mala in srednja podjetja pa 526 milijonov. V celoti bo Slovenija do20120 obila 3,2 milijarde evrov, poleg tega pa še 1,4 milijarde za medregionalne programe (Alpe, Sr. Evropa, Podonavje).

S složnim in trdnim delom do zlata. J. Kontler-Salamon, Delo, 8.10.2015
Ekipa slovenskih gimnazijcev je na mednarodnem tekmovanju iz sintezne biologije IGEM na MIT zlato medaljo za predlog postopka pridelave biovodika iz organskih odpadkov. Sodelovali so dijaki je sedmih gimnazij (dva sta že študenta UL, Nina Jerala MF, Aleš Zupančič FKKT UL), mentorji pa so bili iz Kemijskega inštituta Lj. in FKKT UL. http://2015.igem.org/Team:Slovenia_HS V zadnjih letih so bili na tem tekmovanju uspešni tudi naši študenti, pod vodstvom prof. Romana Jerale, KI).

Gostinci. Kadri so, a kaj ko kakovost šepa. U. Červek, Delo, 9.10.2015
Visoka šola za gostinstvo in turizem v Mariboru http://www.vsgt-mb.si/ je dobila nove prostore v središču mesta.
V prvih letih so imeli le 30 izrednih študentov, danes približno 500 in zanimanje je večje od (150) mest v prvem letniku. Začeli so s šestimi predavatelji, danes jih imajo 50. Imajo dva programa, Gostinstvo in turizem ter Welness. Za praktične vaje ima šola restavracijo, sodelujejo s hoteli, tudi v Munchnu. Z alumni klubom vzdržujejo stike z diplomanti.

Učitelj kot nosilec prenosa znanja. N.B., STA, Dnevnik, 6.10.2015
Ob svetovnem dnevu učiteljev so podelili državne nagrade v šolstvu. Za življenjsko delo v visokem šolstvu so jih prejele Alenka Kobolt in Marija Kavkler (PeF UL), za izjemne dosežke v visokem šolstvu pa Majda Cenčič PeF UP.
Govornik M. Cerar, predsednik vlade, je izpostavil pomen učitelja, ki ostaja najpomembnejši nosilec prenosa znanja v družbi. http://www.kpv.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/252/7839/

Plače učiteljev v Sloveniji stagnirajo. N.B., STA, Dnevnik, 6.10.2015
Slovenija je ena od 6 držav Evrope, kjer so plače učiteljev zamrznjene, in se v 2014/2015 niso spreminjale. V drugih 23 državah se plače učiteljev znova zvišujejo, le v Srbiji so se znižale, poroča http://www.eurydice.si/.
T. Navracsics, komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport, pravi, da Evropa »temelji na visoko motiviranih in usposobljenih učiteljih. Ti so ključnega pomena za zagotovitev kakovostnega izobraževanja prihodnjih generacij«

Prioriteta: policija, zapori, ljubljanska urgenca in ceste. M. Jenko, Delo, 3.10.2015
Ob predstavitvi proračuna za 2106 in 2017 je premier M. Cerar dejal, da sta glavna cilja vlade še vedno spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje primanjkljaja. V 2016 vlada računa na 8,6 milijarde odhodkov in 9,4 milijarde odhodkov, primanjkljaj pa bo 2%. Evropskih sredstev bo manj. Povečala se bo masa za plače in prispevke v javnem sektorju, zaradi učinkov napredovanj; o tem še tečejo pogajanja s sindikati, je dejal minister D. Mramor.

Študijske izmenjave. Okleščene štipendije kažejo osle mobilnosti. B. Smajila, Dnevnik, 6.10.2015
Trenutno je na izmenjavah v tujini 2% UL, največje slovenske univerze . Evropski cilji, zapisani tudi v nacionalnem programu visokega šolstva jih predvidevajo 20% do leta 20120. Raziskava Evroštudent 2013 je pokazala, da si petina študentov želi na izmenjavo v tujino; ključni problem so finance.
Spomladi so študenti opozorili na problem dodatka k štipendijam v programu Erasmus+. Dve ministrici sta obljubili, da ga bosta uredili. A. Kopač Mrak, MDSZD je s prerazporeditvami financ v ministrstvu zagotovila 860.000 evrov za dodatke. Na MIZŠ pa odgovornost prelagajo na javni sklad za kadre in štipendiranje. Gre za še en birokratski zaplet, pravi J. Štrbac Nemec, ŠOS.

Zmanjševanje brezposelnih ni muha enodnevnica. E. Repovž, Delo, 3.10.2015
Septembra je bil 7% manj brezposelnih kot septembra lani, in manj kot je povprečje v EU. Več pa je brezposelnih žensk in starejših od 50 let. Tudi delež brezposelnih s terciarno, t.j. višjo ali nekoliko večji; avgusta lani je bilo takih 16,8% letos 17,4%. Zmanjšal pa se je delež tistih s poklicno izobrazbo.

Slovenci najmlajši upokojenci v Evropi. E. Repovž, Delo, 6.10.2015
Pri nas se moški upokojijo povprečno pri 60 letih, kar je evropsko povprečje ugotavlja Evropska komisija v poročilu za 2015. Ženske pa pri 56 letih, kar je na repu evropske lestvice (povprečje 59 let); imajo pa nizke pokojnine in 5% starejših žensk je pod stopnjo tveganja revščine. Poročilo tudi ugotavlja, da so v Sloveniji starejši, ki so nimajo nepremičnin, pogosteje med revnimi.

Posedovanje izbranih dobrin v gospodinjstvih. Surs, Delo, 3.10.2015
V slovenskih gospodinjstvih so imeli leta 2014 skoraj povsod telefon – 99%, pralni stroj – 98% in barvni TV – 97%. Avto so imeli v 82% gospodinjstev, osebni računalnik pa v 74%.

Nauk prilagoditi življenju ali življenje nauku? J. Grgič, Delo, 5.10.2015
Na sinodi v Vatikanu škofje katoliške cerkve razpravljajo o družini, zakonu, ipd. Papež Frančišek sicer zagovarja tradicionalno stališče, a ne želi izključevati npr. ločencev. Vedno več katoličanov ne upošteva prepovedi glede predzakonske spolnosti, kontracepcije, splava, celibata, ipd. Velik problem ostaja homoseksualnost, tudi pri duhovnikih in v Vatikanu https://sl.wikipedia.org/wiki/Vatikan . Tik pred sinodo se je poljski duhovnik K. Charamsa, član kongregacije za nauk vere, tajnik medn. teološke komisije in profesor bioetike na univerzi Gregoriana www.unigr.it razkril v Corriere della Sera. Še isti dan so mu prepovedali delo v kongregaciji in na univerzi.

Nobelovci nad nobelovce. Pa še to. Delo, 5.10.2015
Letala ZDA so, pod poveljstvom B. Obame, nagrajenca za mir, zbombardirale v Afganistanu bolnišnico dobrodelne organizacije Zdravniki brez meja, prejemnikov nagrade leta 1999. Umrlo je 19 ljudi, Obama je poslal kolegom sožalno brzojavko, piše v rubriki na koncu časnika.

Za kakovostnejše izobraževanje. S.H., Delo, 2.1.-2015
V predlogu proračuna za 2016 je za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) na voljo 1,6 milijarde evrov, dobrih 10 milijonov manj kot letos; za 2017 pa bo 38 milijonov več.
Več sredstev bo za profesionalni razvoj učiteljev, za sodelovanje z gospodarstvom npr. vajeništvo in za kakovost izobraževanja. Ministrstvo želi v visokem izobraževanju »krepiti internacionalizacijo, trikotnik izobraževanje, znanost in gospodarstvo ter kakovost v visokem šolstvu.«
Več bo tudi državnih štipendij za dijake in študente, piše B.H. pod naslovom: Malo več denarja za socialo, delo in invalide.

Študentsko naselje za študente ali študentske funkcionarje? B. Smajla, Dnevnik, 2.10.2015
V Ljubljani so na Pivovarniški ulici ob železniški progi odprli študentski kampus. ŠOUL bo do leta 2017 zanj plačal 3 milijone evrov. Poleg pisarn ŠOUva bo tam še študentski servis, potovalna agencija, picerija s kavarno, menza, zavarovalnica, trgovina, čitalnice, predavalnice, socialni inkubator in ploščad za prireditve. Najemniki prostorov bodo plačevali tržno najemnino.
J. Novak, Študentska Iskra, kritično opozarja, da to ne bo kampus - tam ne bo študentskih domov - ampak predvsem komercialne dejavnosti.

Leta tečejo, odločitve o denacionalizaciji še vedno ni. D. Valenčič, Dnevnik, 3.10.2015
Skoraj dvajset let že teče postopek za vrnitev nekdanjega polokrogle Baragovega semenišča, ob Vilharjevi v Lj., v katerem so tudi Akademski kolegij, Pionirski dom s Festivalno dvorano in Slovensko mladinsko gledališče. Stavba je potrebna obnove, zlasti energetske. Nadomestnih prostorov za te institucije občina nima, prav tako se nimajo kam izseliti študenti (294).
Zdaj se je postopek spet vrnil na prvo stopnjo in ministrstvo za kulturo naj bi se odločilo do konca 2015 ali jo vrniti v naravi in komu. Upravičenec je namreč Bogoslovno semenišče Lj., ne pa nadškofija, ki je leta 1992 vložila zahtevo za denacionalizacijo. Tam bi radi uredili katoliško univerzo.
(Foto M. Kačičnik, glej: https://sl.wikipedia.org/wiki/Akademski_kolegij,_Ljubljana , https://www.pionirski-dom.si , http://www.mladinsko.com B.M.).

Magisterij promocije zdravja. Šolnine pregnale študente. P. Mlakar, Dnevnik, 1.10.2015
Fakulteta za zdravstvo Jesenice (FZJ) je za nov magistrski program promocije zdravja letos tam razpisala 30 mest za redne in še 30 mest za izredne v Ljubljani. Za oba študija (rednega in izrednega) so določili šolnino 2500 evrov
B. Skela Savič, FZJ: Zanimanje je majhno. Od 15 prijavljenih se jih je vpisalo le 5, zato študija na Jesenicah ne bo. V Ljubljani bo, če bo vpisanih vsaj 17. Zaposlitvene možnosti so v prihodnosti velike, vendar je šolnina odvrnila kandidate, Študij je sicer podprlo zdravstveno ministrstvo in NIJZ ter upošteva mednarodne prakse.
D. Klemenc: Zbornica zdravstvene in babiške nege podpira razvoj novih specializiranih zdravstvenih programov, splošnih pa je v srednjem in visokem šolstvu že preveč. Odpiranje oddelkov samo za čim več dijakov/študentov znižuje kakovost in povzroča brezposelnost. Zato bosta ministrstvi za izobraževanje in za zdravstvo ocenili, kakšne so potrebe po teh delavcih.

Število brezposelnih se zmanjšuje. Na kratko, Dnevnik, 3.10.2015
Zavod za zaposlovanje je imel konec septembra registriranih 104.758 brezposelnih, 6,9% manj kot lani. Še januarja jih je bilo 124.000.

Stres na delovnem mestu vodi v izgorelost. A. Vošnjak, Dnevnik, 1.10.2015
Nacionalni inštitut za javno zdravje (www.NIZJ.si ), Inštitut za produktivnost in Obalna sindikalna organizacija KS 90 izvajajo projekt Znanje za zdravje delavcev. Usposabljali bodo sindikalne zaupnike, delavce v službah za kadre in varstvo pri delu ter druge za promocijo zdravja v svojih organizacijah.
A. Hočevar, NIZJ opozarja na škodljivost psihosocialnih dejavnikov, npr. vsiljen tempo dela, slabi medsebojni odnosi, premalo avtonomnosti pri delu ipd., ki povzročajo stres, izgorelost in bolezni.
Namesto absentizma se zdaj pojavlja prezentizem, ostajanje na delovnem mestu kljub bolezni ipd. Naj vpliva negotovost dela, odnosi, organizacija dela ter skrb za otroke in starše pri t.i. sendvič generaciji.

Značilnosti generacije, starejše od 50 let. P. kapitanovič, Delo, 1.10.2015
Inštitut za ekonomska raziskovanja www.ier.si je iz mednarodne raziskave http://www.share-project.org/ izluščila značilnosti starejših v Sloveniji.
Največji delež starejših (nad 50let) zaposlenih v Slovenij dela v javni upravi, malo pa v zasebnem sektorju. V primerjavi z vzorcem v EU je pri nas izmed vseh držav največja razlika med trajanjem življenja in leti, do katerih smo še zdravi. Slovenski moški so pri nas »pričakovano zdravi« do 56,2 let, ženske do 55,6 let, povprečji EU pa sta 61,5 in 62,1. Pri nas starejši dvakrat pogosteje pomislijo na samomor (7%). Visoko nad povprečjem smo pri uživanju sadja in zelenjave. Dva obroka ali manj ima pri nas 27% starejših. Največ v Eu imajo stroškov za stanovanje, vključno s kurjavo.

Malo interesa za fiskalni svet. M. Jenko, Delo, 1.10.2015
Tudi na podaljšani rok je bilo malo prijav za delo v organu, ki bo nadzoroval javne finance. Zakonski kriteriji za članstvo v svetu niso stimulativni. Poleg tega nimamo veliko dobrih strokovnjakov za makreoekonomijo, javne finance in fiskalno (davčno) politiko, malo je tudi samostojnih, neodvisnih, zasebnih institucij za makroekonomijo, meni M. Gaspari.

Afera Logožar. Rektor bo še razmislil. P.R., Delo, 1.10.2015
Rektor UM I. Tičar bo sprejel odločitev po pogovoru z K. Logožarjem, dekanom EPF UM, ki ga bremeni prodaja diplomske naloge študentke družbi Dars. Pred mesecem velika večina profesorjev in študentov Logožarja ni podprla na akademskem zboru fakultete. Predsednik zbora D. Kračun je nepričakovano odstopil, brez pojasnila.

Docenturo zavrla objava v plenilski reviji 2. T. Vuga, Dnevnik, 1.10.2015
Na članek (Dnevnik 24.9.2015) z zgornjim naslovom, se odziva Tina Vuga, javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS).
ARRS je prejel dopisa dekana FOV Kranj UM z opozorilom »na možnost, da gre pri revijah TTEM in HealthMed za plenilski reviji. Zadevo je obravnavalo strokovno telo, zadolženo za razvrščanje revij (OSIC), ki pa se o konkretnem primeru ni opredelil, temveč je pozval, da se k vprašanju takih revij sistemsko pristopi. Revije indeksirajo mednarodne baze podatkov Web of Science in Scopus ne ARRS. (Glej tudi http://home.izum.si/izum/ft_baze/wos.asp.)
Zato ni točno, da se zoper M. Mariča (FOV UM) vodi kakšen postopek. Problematiko plenilskih revij bo obravnaval znanstveni svet ARRS. Agencija bo na problem opozorila pri pripravi strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav. Razmišljajo o akciji ozaveščanja predvsem mladih raziskovalcev o ustaljenih praksah objavljanja. Pri dvomu v kakovost revije nudi pomoč CTK UL www.ctk.uni-lj.si in druge knjižnice znanstvenih institucij.

Najboljši Supervizor. P.P., 8 dni, Mladina, 2.10.2015
Inštitut Jožef Stefan www.ijs.si je za najboljši dosežek na področju informacijske družbe podelil jagodo spletni aplikaciji Supervizor, ki omogoča vpogled v poslovanje države z zasebniki (npr. v honorarje) http://supervizor.kpk-rs.si/ . Limono je dobila informatika v pravosodju.

Mednarodna konkurenčnost. Uspeh: skok za 11 mest. S. Morozov, Dnevnik, 1.10.2025
P več letih padanja na lestvici Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) se je Slovenija povzpela na 59. mesto med 140 državami. Na vrhu so: Švica, ZDA, Nemčija, Nizozemska, Japonska …
K naši uvrstitvi so prispevali: boljši trg končnih dobrin, zaradi poslovanja podjetij, makroekonomsko okolje, inovacije, razpoložljivost inženirjev in znanstvenikov, uporaba novejših tehnologij in tudi zaupanje v politiko in pravni okvir. Najvišje smo pri zdravju in osnovnemu izobraževanju (- na 15. , pri visokem na 22., pri inovacijah na 33 mestu. B.M.); najslabše pri finančnem trgu (128.). Učinkovitost trga dela je na 95. mestu.
M. Jaklič, EF UL: Nujno bo treba izboljšati trg dela, zdravstveni, pokojninski, pravosodni in inovacijski sistem. Ni še (novega) zakona o inovacijski in raziskovalni dejavnosti, ki je bil predviden za 2012.
Glej: http://reports.weforum.org/global-competitiveness-report-2015-2016/

Slovensko približevanje vesolju. J. Krečič, Delo, 1.10.2015
V Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij http://www.ksevt.eu/2015/ v Vitanju so se znanstveniki in podjetniki pogovarjali s predstavniki Evropske vesoljske agencije (ESA). Slovenija je že 5 let pridružena članica ESA in je sodelovala s 2 projekti. UL (FMF) je izdelala algoritme za izračunavanje hitrosti širitve vesolja, NTF UL sodeluje pri uporabi satelitskih podatkov za podporo okoljski in kmetijski politiki, FERI UM pa pri opremi (evropskega) satelita.
Za polnopravno članstvo v ESA se bo morala odločiti vlada; članarina je 2 milijona evrov.

KSEVT. Pahnjeni čez rob preživetja. G. Butala, Dnevnik, 2.10.2015
M. Turšič, soustanovitelj Ksevt v Vitanju, že tretji dan gladovno stavka. »Ni mogoče več biti tiho. Stalno nižanje sredstev za kulturo« vodi »v nepovratno uničevanje umetnosti, institucij in kulturne dediščine.« Protestira proti ministrstvu za kulturo, ob katerega so letos prejeli le 7000 evrov (lani 80.000), in še 10.000 od občine. Kljub veljavnemu sklepu vlade o najmanj 40.000 evrov.

Peticija za javno televizijo. N.B., Dnevnik, 1.10.2015
Na upad kakovosti javne TV, napačno vodenje in negotove zaposlitve opozarja sociolog R. Močnik in 204 podpisnikov. Javna TV ne sme tekmovati z zasebnimi in biti odvisna od parlamentarnih strank. Ker jo financirajo prebivalci s prispevkom in tako varujejo pred kapitalističnim trgom, ni dopustno da vodstvo zaposlene surovo izkorišča.

September 2015

Umar izboljšal napoved rasti. Gospodarska gibanja. M.J., N.G., Delo, 22.9.2015
Urad za makroekonomske analize in razvoj za letos napoveduje rast BDP za 2,7%, za prihodnji dve leti pa 2,3%.
Bruto plača na zaposlenega bi bila v 2016 za 1,4% višja, v 2017 pa še za 0,8%. Število brezposelnih bi od letošnjih 113.200 padlo na 108.600 in nato na 102.200.
Investicije pa bi bile v 2015 manjše kot letos, za -1,8%, v 2017 pa bi poskočile za 5%. Zasebne investicije in poraba pa se bosta povečali.

Vlada poskuša podaljšati Zujf. M.B., Delo, 22.9.2015
Na pogajanjih o plačah v 2016 je vlada predlagala, da nekatere ukrepe iz varčevalnega zakona (Zujf), ki bi se letos iztekli, prenese v zakon o izvrševanju proračuna.
Sindikaliste je to razburilo. B. Štrukelj, KSJS/SVIZ je zahteval izredni sestanek, na katerem bi bil tudi predsednik vlade.

Delamo veliko, ustvarimo (pre)malo. I.D., Dnevnik, 23.9.2015
Pri nas je produktivnost dela nizka zato so plače povprečno pol nižje kot v EU, in petkrat nižje kot v Švici. Avgusta je naš delavec dobil 1005 evrov neto, leta 2014 pa 994; v EU (2013) pA 1837 evrov.
Plače so pri nas rasle do sredine 2008. V javnem sektorju so V letu začetka krize (2008) celo poskočile zaradi »Virantove« plačne reforme. Po 2011 so precej padle, zaradi varčevalnih ukrepov. V zasebnem sektorju takega upada ni bilo. V zadnjih dveh letih se plače povečujejo in lani smo ujeli predkrizno raven.
Na Umar-ju pravijo, da na rast plač v zasebnem sektorju vplivajo odpuščanja in krčenje delovno intenzivnih panog, npr. tekstil in gradbeništvo. Kljub temu še vedno prevladuje manj zahtevna predelovalna industrija, nižji delež izvoza imajo, v primerjavi z EU računalniške, pravne, računovodske in davčne storitve ter RR dejavnosti, šibka je tudi inovacijska dejavnost.

Slovenija je inovacijska sledilka, ne pa še vodja. B. Pavlin, Delo, 17.9.2015
Na Brdu so podelili priznanje GZS inovatorjem 2015; med njimi so Acroni, Gorenje, Krka, Lek…
Podatki (Surs) kažejo, da imamo 46,5% inovacijsko aktivnih podjetij in v zadnjih letih rast inovacijskega indeksa za 2,6%. Študija Mc Kearnela nas v EU uvršča v drugo skupino (z Avstrijo, Francijo, Belgijo, Irsko, V. Britanijo…), v prvi pa so Nemčija in skandinavske države. Za napredek bo nujno povezovanje z akademsko sfero in večja pozornost inovatorjem s strani vodilnih.

Milijoni za stroj, ki bo premagal Kitajce. U. Škerl K. Dnevnik, 25.9.2019
Na ljubljanskem IJS v sodelovanju s partnerji gradijo dva robota, ki bosta zaposlena v proizvodnji. Zanju bo EU (EK) namenila 10 milijonov evrov, od tega so inštitutu iz Obzorja 2020 že odobrili 1,6 milijona. Vodja projekta je A. Ude, odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko IJS. Njegov sodelavec J. Babič, IJS, napoveduje, da se bodo roboti dobro obnesli tudi pri reševanju v gorah.

Strategija pametne specializacije. Smer za izboljšanje konkurenčnosti na svetovnih trgih.. M.F. Kristan, Delo, 22.9.2015
Vlada je potrdila strategijo (S4), ki bo osnova za črpanje sredstev EU do 2200. Poslala jo je v Bruselj, od koder je že julija prišlo soglasje. V obdobju 2016 – 2018 bo na podlagi S4 izvedenih za 656 milijonov evrov razvojnih naložb na leto. Skupni imenovalec prednostnih naložb so trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje, na področjih:
A. Zdravo bivanje in delovno okolje (pametna mesta in skupnosti, p. zgradbe in dom z lesno verigo);
B. Naravni in tradicionalni viri za prihodnost (mreže za prehod v krožno gospodarstvo, trajnostna pridelava hrane, trajnostni turizem);
C. (S)industrija 4.0 (tovarne prihodnosti, zdravje – medicina, mobilnost, razvoj materialov).

Prišli, čakali in … pogoreli. Deficitarne štipendije. P. Mlakar, Dnevnik, 24.9.2015
Na razpisu je JSRS za razvoj kadrov in štipendiranje ponudil 1000 štipendij za deficitarne poklice. Kot kaže, so med 3897 prijavljenimi uspeli večinoma tisti dijaki, ki so poslali vlogo v prvi minuti in le 13 tistih, ki so čakali v vrsti na sedežu sklada (od 154). Na ministrstvu za delo zatrjujejo, da je vse v redu.

Preveč brezposelnih in revnih, da bi lahko govorili o uspehu. I.Dernovšek, Dnevnik, 24.9.2015
V analizi delovanja ministrice A. Kopač Mrak, sociologinja, profesorica FDV UL, v prvem letu drugega mandata piše časnik, da je nižja brezposelnost dosežek, a ne nujno ministrstva za delo (MDDSZEM). Reformirano je bilo študentsko delo, ki je postalo za delodajalce manj privlačno, drugih pomembnih reform pa ni bilo.
Nekatere manjše naloge, npr. razpis štipendij za deficitarne poklice, je ministrstvo opravilo škandalozno. Slabo delo ji očitajo pri pripravništvu, štipendijski politiki, dolgotrajno brezposelnih… Še vedno pod pragom revščine živi 290.000 ljudi. Odpis dolgov ne bo imel večjega učinka.
Ministrstvo je podprlo sindikate glede minimalne plače in pomagalo pri sprejemu sprememb družinskega zakona, ki ga čaka zaradi izenačenih pravic istospolnih odločitev Ustavnega sodišča (in referendum decembra, B.M.)

Lapajnetove nagrade in priznanja. D. Bošnjak, Delo, 17.9.2015
Ob mednarodni konferenci biokemikov (FEBS+, Porotorož) je dobila nagrado, imenovano po prof. dr. Savu Lapajnetu, ki je uveljavil našo biokemijo z raziskavami proteinov, Damjana Rozman, MF UL. Priznanje pa je dobila Martina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Drenikova premeščena na pravosodno ministrstvo. N.B., STA, Dnevnik, 23.9.2015
Uslužbenka zunanjega ministrstva S. Drenik, ki je bila poleti vpletena v afero v zvezi z arbitražo s Hrvaško, je bila prerazporejena Doktorirala bo iz pravnih znanosti (PF UL ? B.M.), pravosodju pa primanjkuje mednarodnopravnih strokovnjakov.

Podjetja so povprečno optimistična, ko gre za rast. D. Viršek, Delo, 14.9.2015
Gospodarska rast je pri nas pozitivna že 7 četrtletij. Optimizem se počasi vrača v podjetniški sektor. Blagovna menjava, zlasti izvoz raste že od 2013. Prav tako BDP, vendar še ni dosegel ravni iz 2008, pred krizo. Od lanskega leta raste zaposlenost. Vendar pa podjetja težko dobijo posojila in brezposelnost je še vedno visoka.

Vlada uskladila proračuna 2016 – 2017. M.J., Delo, 21.9.2019
Predlog proračuna za prihodnji dve leti predvideva, povečanje mase plač v javnem sektorju za 1,7% in izredno usklajevanje pokojnin v 2016. Več denarja bo namenjeno policiji in poplavni varnosti ter zdravstvu, pravosodju infrastrukturi in izobraževanju, nekaj tudi kulturi.
Glede na gospodarsko rast (3% v 2015), ki naj bi se nadaljevala, se načrtuje višje proračunske prihodke na 8,6 milijarde evrov v 2016. Odhodkov bo več kot 9,4 milijonov, v obeh letih. Primanjkljaj bo prihodnje leto 2% BDP, v 2017 pa 1,7%.

Evropski denar bo počrpan. B. Tavčar, Delo, 18.9.2015
Iz treh skladov EU (regionalni, socialni, kohezijski) je bilo pri nas v »finančni perspektivi« 2007 – 2013 sofinancirano nad 5000 projektov. Večina jih je končana, denar mora biti izplačan do konca leta.
B. Suvorov, direktor urada za kohezijsko politiko pravi, da je največ težav v programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture (voda, avtoceste, železnice), kjer poteka še 50 projektov.
Pred potrditvijo je strategija Slovenije za pametno specializacijo, ki bo osnova za financiranje v obdobju 2014 – 2022. Prvi razpisi bodo konec leta, začetek projektov pa sredi 2016.

Begunci na proslavo obletnice. G. Utenkar, Nedelo, 20.9.2015
Vlado M. Cerarja, dvanajsto v RS, je DZ potrdil 18.9.2015. Kakšnih epohalnih dosežkov nima pokazati, je pa res, da se gospodarske razmere izboljšujejo. Predčasno je odšlo je ministrov, med njimi dve šolski ministrici S. Setnikar Cankar – zaradi honorarjev in K. Markeš – zaradi magisterija, prepisanega iz diplomske. Pravi preizkus za vlado bodo množice ministrov. Hladnokrvna notranja ministrica bo pokazala, kako deluje šengenski sistem…

Slovenija naj zaradi beguncev uvede nadzor meja. Z. Potič, Delo, 21.9.2015
Do 20.9. je iz Hrvaške prišlo 2500 migrantov, poroča notranje ministrstvo.
V telefonski anketi Dela je 400 državljanov Slovenije sredi septembra 2015 glede beguncev menilo:
Uvede naj se nadzor na vseh mejah (72%); sprejme naj se nekaj tisoč beguncev (13%), največ tisoč (25%), nekaj sto (18%), do sto (12%), nobenega (16%); pri večjem številu naj poskrbi, da se čimprej vrnejo v svojo državo (49%).

Na obisku švicarska predsednica. Z.R., Delo, 16.9.2015
Predsednica Švicarske konfederacije S. Sommaruga si je ogledala Ljubljano (fotografija A.Č. s Kongresnega trga), nato obiskala UKC Maribor in se na Bledu udeležila prireditve projekta »Obnovljivi viri energije v alpskem prostoru«.

Tradicionalne slovenske jedi za študente za Bežigradom. M. Jesenšek, Delo, 15.9.2015
Na ljubljanski Kardeljevi ploščadi, »na zelenici med upravno in ekonomsko fakulteto« (v bližini sta še FDV PeF UL ter študentski domovi) bo občina z razpisom oddala zemljišče za kiosk. V njem naj bi stregli domače jedi, ne pa ocvrt krompirček in hamburgerje.

Hitri zmenki z mladimi kadri. Projekcija, Delo, 21.9.2015O
Srečanje delodajalcev s perspektivnimi mladimi je pripravilo Združenje kemijske industrije pri GZS, v sodelovanju s Kariernim centrom UL, skladi za razvoj kadrov in štipendije, za študij v tujini in zavodom za zaposlovanje. Po metodi kratkih pogovorov so se s predstavniki podjetij srečali (23.9.) kemijski tehniki in diplomanti naravoslovno-tehničnih programov.

Usodno srečanje na faksu. M.K., Nedelo, 20.9.2016
Na ranču v Venišah nad Mozirjem sta se vzela Anej Jovanovič in Evelina H. Nevestina mama je sicer poročevalka na Bogenšperku, njen oče pa nekdanji košarkar Hauptman.
Celjan Anej je Litijčanko opazil, »ko jo je mama pripeljala k vpisu na fakulteto za logistiko« (UM, v Celju, B.M.). Po sedmih letih je postala njegova žena. Vse je bilo

Lahko je bogat, kdor 'ma kulturo rad. Tina Lesničar, Delo, 19.9.2015
V Ljubljani so se v kulturno sosesko Kvart Art povezale ustanove, s sedežem na kvadratnem kilometru med Prešernovo, Župančičevo, Cankarjevo, Tomšičevo in tivolskim Gradom.
»Naj pesem nagovarja sliko, naj arija odmeva v vaški situli, naj minerali in metulji navdihujejo grafične ustvarjalce. Naj se umetnost povezuje!« Tako je dejal Ivo Svetina, Društvo slovenskih pisateljev (DSP), na odprtju. Pred Mednarodnim grafičnim centrom (MGC) so »vodje sedmih kulturnih institucij« spustili v zrak rožnate balone (fotografija L. Vukelić) in odšli na kulturni sprehod.
Po Plečnikovem drevoredu jih je pričakovala odprta Moderna galerija, s čuvajem Esadom Babačičem, nasproti nje kameniti Trubar, zraven prenovljena Narodna galerija, v kateri je Andrej R. Roza zdeklamiral šolarsko pesnitev o Mariji Tereziji, šli so nato v najlepšo, novo dvorano SDG Opera in balet prisluhnit Figaru in še v 200 let staro stavbo Narodnega in Prirodoslovnega muzeja, kjer so slišali neandertalčevo piščal in ptičje petje. Končali so v DSP in nazdravili na povezovanje in novo srečanje – za Ta veseli dan kulture 3.12.2015.

V vrtcu v Tehnološkem parku že prvi otroci. A.Ž., Delo, 10.9.2015
V novi enoti ljubljanskega vrtca Vrhovci je prostora za 114 otrok. Prijav je 561. Mestni svet bo za njeno delovanje namenil letno 470.000 evrov, letos 100.000. Na novo bodo zaposlili 23 delavcev.

Vlada še zaostrila varčevanje. Ma.B., Delo, 10.9.2015
Začetek pogajanj s sindikati javnega sektorja še ni prinesel dogovora. Vlada je še zaostrila pogajalska izhodišča, kar za sindikate seveda ni bilo sprejemljivo.

Transparentno sprejemanje proračuna. N. Gole, Delo, 12.9.2015
Vlada začenja z obravnavo predloga proračuna za 2015 in 2016. Ministrstva morajo predlagati ukrepe, s katerim odhodke omejijo v proračunski okvir in razmišljati o prioritetah, je dejal finančni minister Mramor.
M. Čok, EF UL je predstavil ugotovitve nevladne organizacie International Budget Partnership (IBP), da je pri nas, majhna pa je udeležba javnosti pri sprejemanja proračuna, dober pa je nadzor proračuna s strani Računskega sodišča. Potrebno bo izboljšati razumevanje javnih financ s strani javnosti in večje sodelovanje državljanov, priporoča IBP.

Oviranje informacijskega pooblaščenca. Afera s honorarji. A. Delič,
Informacijski pooblaščenec je zahteval od FU in EF (UL) kopije avtorskih in podjemnih pogodb od 2005 do 2915. V omenjenem obdobju sta, po podatkih pooblaščenca, imeli fakulteti veliko pogodb z nekaterimi profesorji. EF UL : M. Tekavčič 360, J. Prašnikar 341, M. Hočevar 313, M. Tajnikar 309, T. Mihalič 289, A. Kovačič 274, D.Pučko 267, R. Rozman 255 itd.
FU UL: P. Kovač 250, J. Stare 212, S. Setnikar Cankar 205, M. Vintar 174, M. Klun 169, S. Devjak 154, R. Kocijančič 118, Z. Vodovnik 47, itd.
FU zaradi obsežnosti postopoma dostavlja dokumente (kopije poročil profesorjev). Dekanka EF UL M. Tekavčič pa je odgovorila, da so originalne pogodbe pri pooblaščencu in da poročil ne more dostaviti, saj nimajo za to dovolj kapacitet.

Odločno proti postavljanju žičnate ograje na meji. Z. Potič, Delo, 14.9.2015
Konec avgusta je od 600 državljanov v telefonski anketi Dela 52% menilo, da je begunska kriza humanitarna tragedija in varnostno problematična, 28% da je humanitarna katastrofa in 11% da je varnostno problematična. Nestrpen odnos do beguncev moti 68% anketiranih, 23% pa jih je odgovorilo, da jih ne moti. Morebitni žičnati graji na meji s Hrvaško jih je nasprotovalo 76%.

»Ustavite vojne, ne beguncev«. Mo.Z., Delo, 10.9.2015
Na dan (9.9.), ko je J.C. Juncker, Evropska komisija, v Evropskem parlamentu govoril o kvotah beguncev za države EU se je v Ljubljani na shodu proti rasizmu zbralo nad tisoč ljudi. S Prešernovega trga so šli do predstavništva EU in RTV. Z gesli MEJE SO SAMO V GLAVAH (STOP WARS NOT REFUGEES, MOSTOVI NE ZIDOVI, na fotografiji U. Hočevarja) so sporočili, da so begunci dobrodošli. »To ni begunska kriza, ampak kriza družbe in sistema«, so povedali na shodu, v organizaciji Protifašistične fronte brez meja.

Tolmin se ni izneveril puntarski tradiciji. B. Močnik, Nedelo, 13.9.2015
Pettisočglava množica je praznovala 70. obletnico priključitve Primorske matični domovini. Niso se izneverili tradiciji in ob 300. obletnici tolminskega punta je »nekaj uporniških skupin prestopilo meje kulturnega obnašanja« in so izžvižgali predsednika RS B. Pahorja in predsednika DZ M. Brgleza. Ta je v slavnostnem govoru poudaril prav uporništvo Primorcev, ki so se želeli pridružiti domovini.

V prvih šestih minutah 154 vlog. Štipendije za deficitarne poklice. S.H., Delo 12.9.2015
Na razpis Javnega sklada RS za razvoj kadrov je bilo veliko prijav; štipendijo za t.i. deficitarne poklici bodo dobili tisti, ki so bili prijavljeni prej.
Zaradi kritik je ministrica za delo A. Kopač Mrak napovedala spremembo zakona o štipendiranju, ki bo postavil dodatne kriterije. Januarja 2016 bo še en razpis, takrat bodo na voljo evropska sredstva. Opozorila je še na to, da kadrovske štipendije ostajajo nepodeljene.

Domači in tuji zdravniki se učijo pri nas. Kongresna dejavnost. M. Zupančič, Delo, 12.9.2015
Inštitut za anatomijo MF UL je organiziral letni kongres evropskih anasteziologov, z 1336 udeleženci iz 71 držav. Letna konferenca organizacije Alzheimer Europe pa je pritegnila 558 udeležencev iz 43 držav. M. Kovačič, Kongresni urad Slovenije pravi, da sta nam oba kongresa prinesla 5,4 milijona evrov.

Preprečevanje samomora. Pogovor daje moč, lahko pa reši tudi življenje. D. Zajec, Delo, 10.5.2015
Lani je zaradi samomora pri nas umrlo 388 ljudi (19 na 10.000 prebivalcev), kar je najmanj v zadnjega pol stoletja. Težave povzroča tudi kriza, negotovost in pritiski na delovnem mestu, utujenost in pregorelost. Največ samomorov je v celjski regiji, najmanj na Koprskem.
Iztekel pa se je tudi projekt, v katerem je s podporo norveškega denarja začelo delovat 9 psiholoških svetovalnic. Pomagajo preproste stvari – človečnost, toplina, dobra beseda, stisk roke. V centru za raziskovanje samomora v Inštitutu Andreja Marušiča pravijo, da lahko pomoč posameznikom v stiski lahko nudijo tudi medicinske sester, socialni delavci, policisti in drugi. Zato so na inštitutu pripravili projekt za t.i. podporne poklice. Vendar so potrebni podpore tudi oni, ko občutijo strah, nemoč, negotovost.

Več učencev, manj dijakov. S.M., Delo, 1.9.2015
V š.l. 2015/2016 je v 802 osnovnih šolah 173.960 učencev, v 111 srednjih šolah pa 75.000 dijakov. V V prvem razredu OŠ je 22.000 otrok, vseh učencev je štiri tisoč več kot lani. V srednjih šolah pa je dijakov manj.
Novost v OŠ je uvajanje neobveznega tujega jezika v 1. razred in več tujega jezika v 2. razred ter več izbirnih predmetov v 5. in 8. razredu. Več šolarjev bo deležnih subvencioniranega kosila, obnovili bodo učbeniške sklade.

Počitnice blagodejne za priljubljenost politikov. Z.P., Delo, 7.9.2015
V anketi Dela Stik je v začetku septembra 600 državljanov RS politikom dalo boljše ocene.
Dobro trojko so dobili: B. Pahor, T. Fajon, V. Bulc, M. Cerar, D. Židan, G. Klemenčič, L. Mesec in D. Mramor, slabo dvojko pa J. Janša in A. Bratušek.
Vlada je dobila oceno 2,6, državni zbor pa 2,5.
Med strankami je spet prva SMC (13%), pred SDS (9%), ZL je dobila 6%, SD 4%, NSi 3% ter Desus in SLS po 1%. Kar 49% se jih ni moglo odločiti za stranko, 11% pa jih ne bi šlo na volitve. (Zaokrožil B.M.)

Lani BDP višji za 3%, najvišji po letu 2008. M.J., Delo, 1.9.2015
Po upadu gospodarski rasti v 2012 in 2013 se je BDP v 2014 povečal za 3%, letos pa predvidoma za 2,4%. Avgusta so se cene znižale za 0,3%. (Vir Surs, Umar).
B. Vasle, Surs, ugotavlja, da se zaposlovanje popravlja že od leta 2013. Povečuje se tudi potrošnja prebivalstva. So se pa spet zmanjšale investicije, tudi v opremo in stroje. Tveganja za nadaljnjo gospodarsko rast naj bi upoštevali tudi pri usklajevanju plač in socialnih transferjev, meni.

Počivalšek: Slovenija bo živela od malih in srednjih podjetij. Š.K., Delo, 9.9.2015
Na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju sta predstavnika gospodarstva in vlade komentirala stanje in prihodnost gospodarstva.
B. Meh, Obrtna zbornica ob kazalcih okrevanja gospodarstva pravi, da smo si sicer uvrstitev na lestvici konkurenčnosti popravili za šest mest, a je konkurenčnost še vedno slaba. Slovenski voz lahko dvignejo obrtniki in podjetniki, ki jim mora pomagati vlada.
Tudi Z. Počivalšek, gospodarski minister meni, da so prihodnost države mala in srednja podjetja. Pravi, da smo napredovali pri zmanjšanju birokratskih ovir, delovnopravni zakonodaji in strošku delovne sile.

Sindikati bi minimalne plače popravili. S.H., Delo, 2.9.2015
Sedem sindikalnih central je začelo zbirati podpise za pobudo o spremembi definicije minimalne plače. Odpravili naj bi krivično ureditev, po kateri delavci z najnižjimi plačami ne dobijo dodatka za nočno, nedeljsko in praznično delo.

Potrebujejo študenta kemije. J.P.Š., Dnevnik, 5.9.2015
Podjetje Siliko, ki ima 260 zaposlenih, išče za svoj gumitehnični obrat na Vrhniki študenta kemije za delo v laboratoriju in še razvojnega tehnologa, vodjo izmene ter nabavnika.

Na Koroškem vpisujejo strojnike. M.K., Delo, 2.9.23015
Visoka šola Ravne na Koroškem vpisuje tretjo generacijo v program Inovativni razvoj izdelkov. Triletni študij 1. bolonjske stopnje je izreden, šolnina je 2500 evrov za letnik. V preteklih dveh letih se je za študij strojništva odločilo 7 študentov, ki so vsi zaposleni.

Optimistične napovedi trendov na trgu dela. E.R., Delo, 8.9.2015
Avgusta je bilo pri nas registriranih 107.935 brezposelnih, za 6% manj kot lani. V prvih osmih mesecih je bilo največ prostih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih, živilski in v avtomobilski industriji, v gradbeništvu in v izobraževanju.
V anketi večina od 620 delodajalcev povedala da ne pričakuje povečanja zaposlovanja. Najbolj so optimistični tisti v veliki podjetjih in na jugovzhodu Slovenije. Napovedi ekonomistov pa so večinoma optimistične. Prihodki državnega proračuna se povečujejo po 6,8% stopnji, pravi M. Tajnikar. Novo recesijo lahko povzročijo vplivi in Nemčije, Italije in Avstrije ter manjše državne investicije.

Mramor: varčevanja ne sme biti konec. N.G., Delo, 8.9.2015
Finančni minister D. Mramor pravi, da so se v zadnjem letu zaradi izboljšanih makroekonomskih rezultatov zmanjšali zunanji pritiski. Vendar to ne pomeni, da si lahko oddahnemo. Vlada bo zato poleg drugih ukrepov nadaljevala s postopnim odpravljanjem javnofinančnega primanjkljaja (letos bo 2,9%), z zmanjševanjem sive ekonomije in odprave ovir na davčnem področju, z davkom na nepremičnine od 1.1.2017, boljšim upravljanjem in prestrukturiranjem podjetij, znižanjem obremenitve dela itd.

Po poletnem zatišju bo v javnem sektorju zavrelo. M.B., Delo, 9.5.2015
Nadaljujejo se pogajanja vlade s sindikati javnega sektorja.
Minister B. Koprivnikar pravi da bo težko, saj si države kljub gospodarski rasti ne more privoščiti prenehanja omejevanja plač ipd. Vlada je ponudila še naprej zamrznjeno plačno lestvico, povračil za prevoz in prehrano in redno delovno uspešnost, uspešnost za povečan obseg pa bi izplačevali v višini 20-30% osnovne plače. V javnem sektorju naj bi reorganizacijo zmanjšali tudi druge stroške dela.
Sindikati pa zahtevajo, da vlada spoštuje dogovor iz 2014 in konec leta deloma sprosti varčevalne ukrepe. B. Štrukelj pravi, da je Zujf plače znižal za 8%, sledilo je še znižanje za 1,3% (to zadnje naj bi zdaj odpravili). J. Počivavšek, Pergam, pravi, da bodo zahtevali odpravo anomalij v plačnem sistemu in v standardih in normativih.

Begunci. Šole pripravljene, a dela je še veliko. B.S., Dnevnik, 5.9.2015
Migranti prihajajo v Slovenijo, z obmejnih območij že prihajajo opozorila, da se bo moral odzvati tudi šolski sistem. Ravnatelji konkretnih smernic (še) nimajo.
D. Cankar s šolskega ministrstva pravi, da se otrokom migrantov posvečajo le učitelji. Potrebovali bi koordinatorje, na katere bi se obrnili učitelji, starši in otroci in bi imeli vedno čas in razumevanje za potrebe teh otrok.
Na OŠ Koper so končali projekt, v katerem so za to (dodatno) nalogo usposobili 13 strokovnih delavcev, potrebe pa so in bodo še veliko večje.

Begunci, dobrodošli! V mestu, Delo, 8.9.2015
Organizatorji protirasističnega shoda 9.9.2015 na ljubljanskem Prešernovem trgu so zapisali: »Namesto oviranja migrantov zahtevamo svobodo gibanja za vse. /…/ pravico gibanja za vse. /…/ varne koridorje za vse. Namesto životarjenja v pogojih nenehne krize si bomo skupaj zgradili radostno življenje.«

Razrešitev dekana verjetno le še formalnost. P.R., Del, 3.9.2015
Akademski zbor EPF UM je izglasoval nezaupnico Klavdiju Logožarju, ki je pred leti prek svojega zasebnega podjetja prodal diplomsko delo svoje študentke.
Rektor I. Tičar je napovedal razrešitev dekana v skladu s statutom UL, ob tem pa opozoril, »da nas čaka še težko delo, da bi zagotovili ugled univerze ter opravičili zaupanje študentov in celotne družbe«.

O Lanthieriu bo odločil župan. Bl.M., Delo, 5.9.2015
Vipavski občinski svet je odločitev o pogodbi z UNG o najemu Lanthierijevega dvorca prepustil županu I. Princesu. Ta želi, da univerza ostane v Vipavi. D. Zavrtanik, rektor UNG vztraja pri tem, da bo univerza edini najemnik dvorca, saj je preskrbela evropski denar za njegovo obnovo.

Znanstveniki: zmogljivosti ni nikoli preveč. M. Varga, Delo, 7.9.2015
Nov računski center IJS www.ijs.si je začel avgusta delovati v Tehnološkem parku Vič, v bližini inštituta. Njegova podatkovna zmogljivost je 150 kW in je z optično komunikacijo povezan z inštitutom na Jamovi ulici v Ljubljani. Uporabljali ga bodo predvsem raziskovalci fizike delcev in drugih področjih fizike. Povezan bo z omrežjem www.arnes.si in ga bodo lahko uporabljali tudi matematiki in računalnikarji. Postavitev sta sofinancirala EU in MIZŠ.

Zasebni študentski domovi. Starši imajo radi fiksne stroške. D.V., Dnevnik, 79.2015
V Ljubljani deluje 6 zasebnih študentskih domov, ki jim je (visoko)šolsko ministrstvo letos odobrilo 308 subvencioniranih ležišč in še 900 za bivanje v privatnih sobah ter 638 za v dijaških domovih. . Študenti dobijo 32 evrov subvencije. V zasebnih domovih lahko bivajo tudi brez nje in brez statusa.
P. Cesar, upravnik enega od zasebnih domov, ugotavlja, da študente zanima le lokacija in dober internet, njihove starše pa koliko bodo odšteli vsak mesec.

Med prehitrimi mlajši, med prepočasnimi starejši. A.Z., Dnevnik, 5.9.2015
Leta 2013 je bilo pri nas 352.000 (17%) ljudi starejših od 65 let in polovica od njih je imela vozniško dovoljenje. Starejši povzročijo manj nesreč in vozijo počasneje. Med umrlimi vozniki je 43% mladih ( 18 do 24 let), ki vozijo hitreje in bolj tvegano.
M. Polič, FF UL, pravi, da so med razlogi za počasno vožnjo poleg starosti (tudi vozila) motorične težave, slab vid, nepoznavanje pravi lin signalizacije ipd. Dejavnik tveganja je tudi uporaba telefona, saj ga med vožnjo uporablja kar dve tretjini mladih.

Junij 2015

Ponosni na Slovenijo, na državo manj. N.R., Delo,24.6.2015
Ob Dnevu državnosti je bila na Kongresnem trgu proslava; govoril je predsednik RS B. Pahor. Prireditve so bile tudi drugje - in veselje ob koncu šole ter začetku poletja.
Od osamosvojitve 1991 ankete javnega mnenja dobivajo vedno bolj črno-bele tone. Enotnost je kopnela, politične stranke so nastajale in propadale, na volitve prihaja vse manj novincev. Razočaranih nad državo je vedno več. Slovenci najbolj cenimo zdravje, družinsko srečo, varnost, svobodo in demokracijo. Smo ponosni na Slovenijo, manj na njen državni mehanizem.

Leto težkih preizkusov za otroke in odrasle. S. Merljak, Delo, 24.6.2015
Osnovnošolci (167.752) in dijaki (75.329) so dobili spričevala. Maturanti čakajo na obvestilo, kam s jim je uspelo vpisati; vpisnih mest je sicer dovolj.
Zaradi večje generacije otrok je bilo v šolah 152 novih oddelkov. Denarja je bilo (tudi) letos zaradi varčevanja manj, kot bi ga šolniki potrebovali. Problemi so bili z dodatno učno pomočjo, učbeniki, glasbenimi šolami, razpravljalo se je o učiteljevi avtonomiji, poslanci do govorili o domovinski vzgoji. Porazni so bil rezultati preverjanja (NPZ) slovenščine v 6. razredu.
Poslanico ob koncu šole je lani izrekel še minister J. Pikalo, letos jo M. Makovec Brenčič; vmes sta bili še ministrici S. Setnikar Cankar (5 mesecev) in K. Markež (5 dni).
Ministrica je v poslanici (za)želela stabilnega okolja, sodelovanja, spoštovanja in dialoga, »v korist mladih in s tem tudi družbe kot celote.«

Kadrovanje. Izkušnje s študentski delom. R. Galun, Delo, 24.6.2015
Prijavi na razpisano delovno mesto na mariborskem stanovanjskem skladu je A. Bah, priložila študentske napotnice in bila je izbrana. Delala je za SLS, občino in holding Zvon 1. Nekdanja podžupanja pod F. Kanglerjem, je bila, stara 24 let, pristojna za mlade. Sklad ji je tudi plačal 4642 evrov za šolanje. Zaradi tega sta na sodišču F. Kangler in T. Vindiš Furlan.

Povečanje stroškov dela v območju evra. Svet kapitala, Delo, 26.6.2015
Od leta 2013 rastejo stroški dela v EU, od lani pa tudi v območju enotne valute. V tem območju so se v prvem tromesečju 2015 povečali za 2,2%, v Sloveniji pa za 2,6%.

Učinki pokojninske reforme pozitivni predvsem za javne finance.
M. Belovič, Svet kapitala, Delo, 26.6.2015
Analiza reforme upokojevanja leta 2013 kaže spodbudne spremembe glede na stanje 2005. Nove projekcije pa kažejo pozitivne učinke za prihodnje.
Zaradi reforme se rast števila (novih) upokojencev upočasnila. Aprila 2015 je bilo upokojencev 612.041. Sredstva za pokojnine iz proračuna od 2011 ostajajo pri 1,5 milijarde evrov.
Pri moških je povprečna upokojitvena starost ostala malo pod 61 let, dopolnjena pokojninska doba pa malo nad 38 let. Pri ženskah sta se obe dobi povečali za dve leti in sicer upokojitvena starost na 58 let in 11 mesecev, pokojninska doba pa na 36 let in 3 mesece.
Končalo se je zniževanje povprečne pokojnine, razmerje med plačo in pokojnino, ki je bilo leta 2005 62%, je padlo na 56%; v zadnjih dveh letih ostaja na skoraj enaki ravni.
Letos ne bo nove reforme, pač pa bo vlada objavila belo knjigo o njej, leta 2016 pa bo javna razprava. Ni še pozabljen padec reforme na referendumu, ki so ga zahtevali sindikati.

Bob Dylan v Stožicah. Vizionar, ki skrbno varuje zasebno življenje. D. Pavlič, Delo, 24.6.2015
V svojih 53 let glasbenega ustvarjanja se je kantavtor B. Dylan že četrtič ustavil v Sloveniji. Prvič je pel na bežigrajskem stadionu dva tedna pred osamosvojitvijo (in začetkom jugoslovanskih vojn), nato še dvakrat v hali Tivoli – leta 2000 in 2010.
Redko daje intervjuje. Pred leti je razburil (Hrvate) s provokativno izjavo za Roling Stone, da v ZDA »temnopolti začutijo bele rasiste prav tako kot Judi naciste ali Srbi Hrvate.«

Gospodarska rast. S krepitvijo domače potrošnje postaja bolj uravnotežena. gi, Dnevnik, 15.6.2015

V letu 2014 se je poslovanje gospodarstva povzpelo na najvišjo raven od (prvega kriznega) leta 2008. Letos se trend nadaljuje, ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Zaradi nadpovprečne gospodarske rasti je Slovenija napredovala za 6 mest na lestvici svetovne konkurenčnosti za 2015 švicarskega IMD.
UMAR ugotavlja v prvem četrtletju večjo (za 0,4%) zasebno potrošnjo, npr. nakup trajnih dobrin npr. avtomobilov in boljše razpoloženje potrošnikov. Izboljšalo se je zaposlovanje. Investicije gradbeništvo so zastale, krepijo pa se zasebne investicije na drugih področjih, kar UMAR povezuje z lansko rastjo izvoza, ugodnimi signali iz tujine, razdolževanjem in boljšim dostopom do virov financiranja. Povečano rast ugotavljajo tudi v predelovalnih dejavnostih, kar se kaže v povečanju zalog, manj v izvozu.

Bolje kot v krizi, a slabše kot v EU.

N. Gole, Delo, 19.6.2015

Z gospodarsko rastjo se izboljšuje blaginja Slovencev. Povprečna bruto plača se je v 2014 povišala na 1540 evrov, v 2013 so se povečali prihranki prebivalstva, ki so za 2% večji kot pred krizo (2008). Pod pragom revščine je še vedno14,5% prebivalstva. Gospodinjstva porabijo manj za obleko, pohištvo, rekreacijo, kulturo in več za hrano pijače, tobak, stanovanja, transport in zdravstvo. (Podatki: SURS:).
S. Polanec, EF UL navaja podatke, da je 83% Slovencev zadovoljnih z življenjem, za 3% več od povprečja EU in 10% manj kot pred 10 leti. Mogoče smo »preveč zadovoljni, malo ambicioznosti ne bi škodilo«, poudarja. Od rasti BDP želijo več dobiti sindikalno-kolektivno organizirane skupine, zdravniki, šolniki; nekateri pa plač sploh nimajo, pravi.

Še varčevanje v javnem sektorju. Minister in sindikati na »seznanitveni sestanek«. M.B., Delo, 18.6. in 22. 2015

Po nalogu vlade se minister za javno upravo B. Koprivnikar23.6.začenja pogajati s sindikati javnega sektorja o podaljšanju varčevanja pri plačah.
Vlada želi dodatno znižati plačno maso za 310 milijonov z znižanjem vrednosti plačilnih razredov, zamrznitvijo in zmanjšanjem plačila uspešnosti in dodatnega dela in drugimi ukrepi.
Do jeseni bo vlada pripravila izhodišča za ukrepe, s katerimi bo plačni sistem vzdržen tudi v 2016. Povečali naj bi fleksibilnost oz. variabilni del, zmanjšali avtomatizem napredovanja in dodatke za delovno dobo in stalnost in odpravili anomalije v plačnih skupinah J in B. V različnih poklicih jih vedno več jih dobiva minimalno plačo.
B. Štrukelj, KSJS, meni, da je plačna politika za 2016 že sprejeta in bo konflikt, če se vlada ne bo držala dogovorov.
D. Ščernjavič, pogajalska skupina 22 sindikatov, želi predvsem vedeti, ali je vlada upoštevala pripombe, ki so jih dali marca

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. B. Štrukelj, J. Velički, Šolski razgledi, 19.6.2015

Vodilna SVIZ-a želita članom počitek in sprostitev na dopustu in povzemata aktivnosti v 2014/2015,
» katerem smo uspešno izpeljali naš kongres, se decembra pripravljali na protestni shod in nato z vlado podpisali dogovor o plačah in prejemkih za letos, se borili za ohranitev kakovostnega javnega izobraževanja in odličnosti raziskovalnega dela ter /…/ zbrali več kot 39 tisoč podpisnikov podpore, /…/ opozarjali na težave v kulturi in že tretji šolski ministrici v mandatu aktualne vlade predstavili« kaj bi »bilo v vzgoji in izobraževanju treba rešiti.«
(Zahvale in dobre želje so v predpočitniški številki ŠR objavili tudi Center republike Slovenije za poklicno izobraževanje CPI; Državni izpitni center RIC; Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport MIZŠ in Slovenski šolski muzej.)

Najučiteljica prihaja iz Rovt. Ka.C. M. Pivk, Delo, 18.6.2015

Učiteljico Mojco Klemen iz OŠ Rovte, kjer poučuje angleščino so bralci revije Ona in civilna iniciativa Kakšno šolo hočemo izbrali v 6. vseslovenskem izboru naj učiteljice. Z udeležbo na prireditvi je presenetila ministrica M. Makovec Brenčič. (Na fotografiji M. Klemen s svojimi devetošolci.)

Vox populi: Komisarka pred predsednikom. nd, dc, Dnevnik, 15.6.2015

V anketi Ninamedie je 700 oseb (8.-10.6.) kot najboljšega politika ocenilo V. Bulc, sledi B. Pahor pred T. Fajon, M. Cerarjem, D. Židanom, D. Mramorjem, A. Kopač Mrak, K. Erjavcem, Lj. Novak in L. Mescem.
Na vprašanje katero stranko bi volili, jih skoraj četrtina ne ve (23%), petina (19%) ne bi šla na volitve, tri najbolj priljubljene stranke pa so: (opozicijska) SDS- 13%, (vladna) SMC – 12% in (opozicijska) ZL – 11%, sledita (vladni) SD -8,5% in Desus (5%), nato opocijska NSI (5%), najmanj pa (izven parlamentarni) SLS – 2,2% in SNS, 1,1% ter (opozicijska) ZaAB - 0,6%.

Protesti. L. Cjuha, Dnevnik, 15.6.2016

Na fotografiji Luke Cjuhe je mladenka na ljubljanskem Trgu republike, 11.6.2015, z velikim napisom:

LEVA ROKA

DESNI ŽEP.

V ozadju stolpnica bančna stolpnica in trgovska hiša ter še nekaj ljudi.
Pod fotografijo piše: »Nasprotniki privatizacije so s transparenti vlado pozivali, naj ustavi prodajo podjetij v državni lasti, med njimi Telekoma Slovenija.«

Mariborska pravna aristokracija.U. Červek, Delo, 22.6.2016

Nekaj vplivnih družin si je opomoglo preko PF UM, nekdaj višje/visoke pravne šole. V daljšem članku so navedeni profesorji in njihovi sorodniki in drugi povezani.
Š. Ivanjko, M Kocbek, S. Prelič, S. Toplak, R. Knez, R. Cjan in drugi so pisali zakone, njihove razlage in priročnike za razumevanje, svetovali podjetjem, strankam in državnim organom.
Inštitut za gospodarsko pravo in korporacijske študije (M. Kocbeka, www.pf.um.si/sl/dr-marijan-kocbek ) je med 2004 in 2014 zaslužil 1.560.000 evrov., med 180.000 in 100.000 evrov letno.
L. Toplak, nekdanji politik in rektor UM, www.si.wikipedia.org/wiki/Ludvik_Toplak , je kot poslanec leta 1993 pripomogel k ustanovitvi PF UM.
Š. Ivanko, nekdanji dekan PF in prorektor UM www.si.wikipedia.org/wiki/Šime_Ivanjko pravi, da so se dogovorili, da bodo otroke spodbujali k študiju na UM, da bi dokazali, da verjamejo v kvaliteto svoje fakultet.

Pripravništvo. Le veliko idej v zraku. Ma.F., Delo, 20.6.2015

Mladinske organizacije kritizirajo vlado, ker se ni nič spremenilo v treh mesecih po zavrnitvi zakona o pripravništvu. ŠOS, Sindikat Mladi plus in Mladinski svet Slovenije pravijo, da analiza ministrstva za deki ni celostna in ne predvideva rešitev, t.j. sprememb zakonov in financiranja za brezplačno pripravništvo in sistemsko ureditev tega področja.

Sporazum med univerzitetnimi inkubatorji L. Pavlovčič, Delo, 18.6.2015

Podjetniški inkubatorji UL, UM in UP bodo skupaj spodbujali prenos dobrih praks, prehajanje mentorjev, krepili mreže koordinatorjev na vseh fakultetah in oblikovanje med- fakultetnih, - univerzitetnih akademskih podjetniških skupin.
Slovenski univerzitetni inkubatorji so podprli 260 zagonskih podjetij, največ na pobudo študentov. Ta podjetja imajo 90% preživetje in so ustvarila 700 delovnih mest, vanje pa so investitorji vložili 23 milijonov evrov.

Kulturna infrastruktura stopica na mestu. A Žibert, Delo, 18.6.2015

Ljubljanski svetniki so razpravljali o kulturni strategiji. MOL bo v 2015 dal za kulturo predvidoma 27 milijonov evrov. Ugotovili so , da se uresničevanje nekaterih projektov prestavlja iz leta v leto. Septembra naj bi odprli Plečnikovo hišo v Trnovem. Za obnovo Roga je pripravljena dokumentacija, na Metelkovi opravljajo nujna dela. Stoji prenova Švicarije in MGLC v Tivoliju.
Ni še končana denacionalizacija Baragovega semenišča, v katerem je Pionirski dom (- in tudi študentski Akademski kolegij; na sliki stavba pri GR v obliki črke D. B.M.)

Muzejska noč. Od Lendave do Pirana. J.Šutej A., Nedelo, 21.6.2015

Slovenski muzeji, galerije in razstavišča so od popoldneva do polnoči brezplačno odprli vrata za vodene oglede, tudi podvodne, delavnice, predstavitve, projekcije, pohode, odprtja razstav, glasbene prireditve, demonstracije in degustacije. Pod okriljem Skupnosti muzejev Slovenije je 300 programov 70 institucij v 50 krajih koordinirala ekipa Tehniškega muzej Slovenije (I. Marušič, U. Vodopivec, B. Grilc.). www.muzejska-noc.si

Pomembno odkritje slovenskih znanstvenikov. R. Kozmos, Delo, 20.6.2015

Raziskovalci Kemičnega inštituta, UKC v Ljubljani in na Dunaju, FRI in BF UL, so v reviji Science Signaling objavili odkritje delovanja receptorja (TLRS) imunskega sistema pri revmatoidnem artritisu. Obetajo si učinkovito zdravljenje vnetnih bolezni.

Jamnik usodnega večera ni imel nikakršne možnosti. J. Predanič, Delo, 18.6.2015

Zaradi uboja J. Jamnika, direktorja KI, je vložena obtožnica zoper M. Noviča, nekdanjega delavca inštituta. Pred ljubljanskim lokalom, kjer so 16.12.2014 bili zbrani sodelavci KI, naj bi ga dvakrat ustrelil v glavo. Forenziki so našli sledovi smodnika na njegovih rokah.
M. Novič je v preiskavi potrdil, da je bil - zaradi opozarjanja na nepravilnosti - v sporih z vodilnimi na KI in po šikaniranju odpuščen iz službe leta 2009.

Trideset let odprtih meja. EU-Schengen. M. Šorli, Dnevnik, 15.6.2015

Leta 1985 so članice Evropske gospodarske skupnosti v Schengenu (Luxemburg) podpisale sporazum o odpravi nadzora na mejah. Leta 1995 je začel veljati za večino članic EU in nečlanico Švico, 2001 pa še za Norveško in Islandijo. Državljan Slovenije, ki je tudi članica evro skupine lahko (od 2007) pride v 18 držav, ne da bi pokazal dokumente in prtljago ter zamenja denar. Na meji s Hrvaško lahko od njega zahtevajo le osebni dokument.

Od prvega trenutka vedela, da sta si namenjena. O.C., Nedelo, 21.6.2015

Poročila sta se Hana Souček Morača (32), urednica Slovenske vojske in Gašper Martinc (34), ki bo kmalu postal diplomirani inženir elektrotehnike, vodja vzdrževanja v Mesninah dežele Kranjske.
Nevestin oče je Jurij Souček (86) igralec, govorec v številnih risankah, mati pa Milena Morača, dolgoletna prvakinja ljubljanske Opere.

Otroci v vrtcih. Statistični urad RS, Delo, 17.6.2015

V Sloveniji je v š.l. 2014/2015 v vrtcih skupaj 84.750 otrok, od tega v javnih vrtcih 81.274 in v zasebnih 3.471. Vir: SURS.

Študenti višješolskega in visokošolskega izobraževanja. Statistični urad RS, Delo, 15.6.2015

V Sloveniji je bilo v št. l. 2014/2015 skupaj 83.700 študentov (natančneje eden manj). Od tega jih je bilo 67.944 rednih in 15.755 izrednih. Vir: SURS.
Opomba B.M.: Niso všteti študenti doktorskega študija, ki jih SURS prikazuje ločeno.

Delovno aktivno prebivalstvo po doseženi izobrazbi. Statistični urad RS, Delo, 11.6.2015

V Sloveniji je bilo konec leta 2014 (od 1,6 milijona aktivnega prebivalstva) v javnem sektorju zaposlenih 460.544 (29%). Z najmanj osnovnošolsko izobrazbo jih je bilo v javnem sektorju 13.294, v zasebnem 77.933-. Srednješolsko izobrazbo jih je v javnem sektorju imelo 96.058, v zasebnem 361.463. Višješolsko in visokošolsko izobrazbo jih je imelo v javnem sektorju 120.920, v zasebnem 130.290. (Vir: SURS)

Število gospodinjstev z dostopom do interneta. Statistični urad RS, Delo, 16.6.2015

V Sloveniji je imelo leta 2008 dostop do interneta 381.909 gospodinjstev, leta 2014 pa 558.105. (Vir: SURS)

Pesimizem še prevladuje. Z.P., Delo, 15.6.2015

Kljub gospodarski rasti (2,9% v prvem tromesečju) ostajajo ljudje previdni in varčni.
V anketi Dela Stik v začetku junija jih je 70% (od 600) odgovorilo, da kljub tej rasti ne pričakujejo višjih prihodkov. 64% jih bo v prihodnjem letu kupovalo po potrebi. 40% jih meni, da se bodo v gospodarstvu izmenjavala obdobja rasti in padcev, 30% pa jih pričakuje nadaljevanje gospodarske rasti. 44% jih sebe označuje kot optimistične, 48% pa, da niso optimistični.

Novi program Socialna pedagogika. Na kratko, Dnevnik, 13.6.2015

Pedagoška fakulteta UP je za novo št. leto razpisala magistrski program Socialna pedagogika. Predstavili ga bodo na okrogli mizi o socialnih pedagogih v naši družbi 23.6.2015.

NAKVIS. Ogrožena je celo veljavnost diplom. P. Mlakar, Dnevnik, 13.6.2015

Avgusta se izteče financiranje Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu iz sredstev EU (ESS) in tudi pogodbe o zaposlitvi za 14 od 24 zaposlenih. I. Leban, direktor NAKVISa pravi, da zgolj 10 zaposlenih ne bo zadoščalo za akreditiranje množice študijskih programov in visokošolskih zavodov. Njihove diplome pa niso veljavne brez te akreditacije (in ponovne akreditacije). Agenciji grozi izpis iz članstva v EQAR in ENQA (evropski register agencij in zveza agencij) od katerih so pridobili »evropsko« akreditacijo tudi zaradi ustreznega števila zaposlenih.
Leta 2009 je imela agencija 10 zaposlenih in za njihove plače je iz proračuna dobila skoraj 300.000 evrov. Lani je bilo zaposlenih 24 in polovico od sredstev za plače (611.675 evrov) je dobila od EU.
(Op. B.M.: Vsaj toliko je agencija porabila še za honorarje strokovnjakov, tudi tujih, ki so presojali programe in zavode.)
Stabilno financiranje je bilo (leta 2011) agenciji obljubljeno v nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020, in sicer naj bi po izteku sredstev EU letno dobila 6 milijonov evrov. Vendar bi bilo za dejavnost agencije v 2016 dovolj že 1,2 milijona, pravi I. Leban.
Študentska organizacija ŠOS in ministrstvo (MIZŠ) se zavzemata za neodvisno agencijo za zunanjo presojo kakovosti in napovedujeta, da bo sprememba visokošolskega zakona ukinila (re)akreditiranje vsakega od 800 programov in ohranila zgolj akreditacijo visokošolskih zavodov.
V ŠOS, ki je bil »prvi pobudnik za ustanovitev« menijo, da bodo tudi za take akreditacije potrebovali dovolj delavcev, tudi za razvoj kulture kakovosti, saj zdaj nekateri zavodi težijo k »zgolj izpolnjevanju minimalnih standardov ali celo iskanju načinov, kako se celo tem izogniti«.

Jesenšek prorektor kljub protestom sindikata. P. Rak, Delo, 17.6.2015

Senat UM je za rektorja izvolil I.Tičarja, za prorektorja, odgovornega za dislocirane članice (FOV Kranj, FPVŠ Lj.) pa M. Jesenška.
M. Javornik Krečič, Visokošolski sindikat Slovenije na UM pravi, da gre za bivšega dekana, ki je dobil kar tri nezaupnice na akademskem zboru in senatu matične fakultete (FF UM). To dogajanje, ugotavlja sindikat, je načelo ugled UM, saj jo javnost pozna po »pokvarjenih odnosih, bojih med lokalnimi klikami in neprestanih škandalih« v medijih.
Prorektorji UM so še: Ž.J: Oplotnik (finance), N. Vaupotič (študij), N. Samec (znanost, raziskovanje), J. Turk (mednarodne z.) in L. Lorber (razvoj kakovosti)-

Minimalna plača. Ne višina, definicija je napačna. E.R., Delo, 17.6.2016

Sindikati bodo od 1.9. do 1.11.2015 zbrali najmanj 5000 podpisov za vložitev zakonske pobude o minimalni plači. Predlagajo, da bi iz nje bi radi izvzeli dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo.
Iz podatkov Ministrstva za upravo je videti, da ima v javnem sektorju dober odstotek (1,1%) zaposlenih minimalno plačo in enega od teh dodatkov.

Sindikati prekrižali načrte Obami. S. Kopušar, Delo, 15.6.2015

V kongresu ZDA predsednik ni dobil pooblastila za pogajanja o prostotrgovinskih sporazumih TPA in TTP. Demokrati so popustili pritisku sindikatov, ki nasprotujejo odpiranju ameriškega trga azijskim državam. Vse šibkejšim industrijskim sindikatom so se pridružili močni sindikati javnega sektorja, ki so sprožili kampanjo proti pogajanjem.

Riedl mora v zapor, Janša ostaja poslanec. V.V., B.P., Dnevnik, 12.6.2015

Avstrijsko vrhovno sodišče je potrdilo sodbo, da je W. Riedl za prikrojitev razpisa za oklepnike Patria izročil 900.000 evrov J. Zagožnu, posredniku J. Janše (tedanjega premiera in predsednika SDS.
Slovensko ustavno sodišče pa je, mesec dni po razveljavitvi sodbe v zadevi Patria, soglasno odločilo, da je Državni zbor oktobra 2014 nedopustno posegel v mandat poslanca J. Janše. Tak poseg bi moral biti »izrecno in nedvoumno zakonsko urejen«, prav tako tudi sodno varstvo v primeru prenehanja mandata poslanca.

V slovenski vojski ustavljena vsa izobraževanja D. Karba, Del, 16.6.2015

Inšpektorat za obrambo je ustavil izobraževanje po programih v SV, potem ko je 8 let neuspešno opozarjal na neizpolnjene pogoje. Programi vojaškega izobraževanja niso priznani nikjer v javnem sektorju, je zapisala inšpektorat v sklepu. Po črki zakona bi morala generalštabna šola zaposlovati 8 doktorjev znanosti, podobno je v (pod) častniški šoli, opozarja G. Novak, Sindikat vojakov Slovenije. Naša vojska je menda edina v Evropi, ki ni implementirala bolonjske reforme. Napotitev neizobraženih vojakov na bojišče je morda celo kršenje ženevske konvencije, pravi G. Novak.
Inšpektorat ugotavlja, da izobraževanje poteka sicer v skladu z Zakonom o obrambi, ni pa usklajeno s predpisi za srednje, višje in visokošolsko ter podiplomsko izobraževanje.
O pritožbi generalštaba na sklep bo odločila ministrica A. Katič.

Doktorat so podelili 102 leti stari Nemki. M. Šorl, Dnevnik, 13.6.2015

Ingeborg Sylim – Rapoport (102) jev Hamburgu prejela naslov doktorice pediatrije, potem ko je 15.5. letos uspešno zagovarjala disertacijo. Leta 1938 je tam končala študij, a ji je nacistično vodstvo univerze zagovor preprečilo, ker je hčerka Judinje. Mnoge judovske študente so takrat nacistični kolegi šikanirali, pretepali in pošiljali v taborišča, profesorje tega rodu pa izključili z univerz. Le redki kolegi so se potegnili zanje. Med njimi je bil R. Degkwitz, mentor doktorandke I. Sylim R.

Skupina Bilderberg. V orlovem gnezdu svetovnih vladarjev. B. Čibej, Delo, 11.6.2015

V tirolskem hotelu Interalpen je bila 63.konferenca skupine (*1954), na kateri je 140 (političnih, gospodarskih, finančnih) voditeljev razpravljalo o aktualnih geostrateških temah (volitve v ZDA, Rusija, Nato, Iran, Bližnji vzhod, kemično orožje), o umetni inteligenci in kibernetski varnosti.

Ljubljana pokala po šivih. J. Eržen, T. Lombar, Delo, 15.6.2015

Na šestih fotografijah minulega: angleški navijači z vrčki piva ob Tromostovju; množica kolesarjev – entuziastov na poti proti partizanski bolnišnici Franji; in eden ob cesti na mali potrebi; fantje in dekleta z mavričnimi zastavicami z napisi ENAKOPRAVNOST ZA VSE ter še nekaj podobnih, ki korakajo mimo stavbe Telekoma, z napisi …UDIM. SE in NORMATIVI NISO KUL! Ter lepo dekle v cvetju in klobuku iz idrijskih čipk.

Zmagal je rožnati pesnik. K. Cunder R., Nedelo, 14.6.2015

V Arboretumu Volčji potok so obiskovalci za naj vrtnico izbrali vrtnico Prešeren, ki jo je vzgojil profesor M. Kmecl. Vrtnica Ljubljane pa so vzgojili v nemški hiši Tantau.
V Volčjem potoku imajo tudi sorto Marechal Tito, vzgojeno leta 1975, ki je bila pred časom uspešnica na Hrvaškem, a je že precej betežna. »Sic transit gloria mundi.«

SVIZ na prvem sestanku z ministrico. N.B., sta, Dnevnik, 10.6.2015

Po sestanku z novi ministrico za izobraževanje,(znanost in šport) M. Makovec Brenčič je glavni tajnik SVIZ B. Štrukelj povedal, da so dobil i zagotovilo, da spreminjanja standardov in normativov v šolstvu ne bo. Glede denarja je ministrica dejala, da »se stvari rešujejo«. V SVIZU pričakujejo, da bodo izpeljana tudi izplačila napredovanj, ki so se letos sprostila po 5-letni zamrznitvi.

Novi doktorji znanosti.Delo, 11.6.2015.

Rektor UL I. Svetlik je promoviral 12 doktorjev (med njimi eno doktorico, B.M.) znanosti in sicer 9 s FE in 3 s FGG. Časnik objavlja tudi naslove disertacij in mentorje.

Slovenska industrija še naprej raste. M.J., Delo, 11.6.2015

V prvem četrtletju 2015 je bila industrijska proizvodnja za 4,6% višja kot lani.
Glavno gonilo je izvoz, prihodek s tujega trga narašča, z domačega pa od januarja upada. Tuje povpraševanje spodbujajo nizke obrestne mere, poceni nafta, podcenjen evro in ukrepi Evropske centralne banke.

»Privatizacija je kapitulacija«. M.B. Delo, 12.6.2015

V Ljubljani je več sto protestnikov na Prešernovem trgu, pred Telekomom in parlamentom nasprotovalo prodaji državnih podjetij. Premiera M. Cerarja so opomnili, naj upošteva voljo ljudstva. Fotografija J. Eržena kaže mlade ljudi s transparenti in zastavami, večinoma rdeče barve:

USTAVIMO PRIVATIZACIJO. PUNTARJI /…/. ODLOČA NAJ SKUPNOST!
ODPIŠIMO DOGOVE, NE PODJETIJ. /…/ ZA /…/TIČNI /…/IZEM.

Ljubljana prvič na lestvici kolesarjem prijaznih mest. P. Pahor, sta, Dnevnik, 11.6.2015

Zaradi sistema izposoje Bicikelj in načrtov za nove kolesarske poti so ocenjevalci uvrstili Ljubljano na 13. mesto na svetu. Na prvih mestih se izmenjujeta Amsterdam in Koebenhavn, 11. in 12. pa sta letos Barcelona in Berlin.

Vinku Dolencu poskus goljufije ni bil dokazan. M. Felc, Delo, 12.6.2015

Nevrokirurg V. Dolenc, profesor (MF UL), je z vpisom zemljiškega dolga na svoji nepremičnini preprečil poplačilo skoraj milijona evrov svojemu nekdanjemu pacientu. Ta zahteva odškodnino za neuspelo operacijo v višini 4-6 milijonov.
Ljubljansko sodišče je zdaj ugotovilo, da zgolj ustanovitev zemljiškega dolga ni kazniva. Oproščen je bil tudi odvetnik M. Jelenič Novak, ki je profesorju svetoval vpis dolga v višini 4 milijone, prepričan, »da je šlo le za pridobitev posojila za inštitut«.

Zdravilstvo. Ni dokazov o učinkovitosti Domančićeve metode. lo, Dnevnik, 11.6.2015

Onkološki inštitut Ljubljana (OI) je zanikal trditve o uspešnosti zdravljenja raka z bioenergijo.
Zdravilec Z. Domančić je namreč na svoji spletni strani zapisal, da so z raziskavami na OI potrdili uspešnost njegovih metod. Leta 2007 naj bi strokovnjaki OI opazili razpadanje malignih celic, ki so jih v epruvetah izpostavili bioenergiji.
OI je sporočil, da so takrat res opravili opisano preliminarno raziskavo »in vitro«, vendar se število rakastih celic ni zmanjšalo, torej uspešnosti zdravilčeve metode niso potrdili.

Evroposlanci brez glasovanja o TTIP. A.Brstovšek, Dnevnik, 10.6.2015

Evropski parlament je razpravljal o sporazumu med ZDA in EU o partnerstvu v trgovini in naložbah (TTIP). Zaradi prevelikih razlik v stališčih niso glasovali o tem, kaj priporočiti Evropski komisiji.
Zagovorniki prostotrgovinskega območja vidijo v sporazumu koristi za gospodarstvo, zaradi odprave ovir za trgovanje in investicije. Kritiki opozarjajo na nevarnost za suverenost držav (spore bi reševalo arbitražno sodišče) tudi pri upravljanju javnega sektorja (vstop zasebnega v šolstvo, zdravstvo…), zaradi zniževanja standardov pa bi bili lahko oškodovani potrošniki, zaposleni in tudi okolje.

Šport. FIFA. cr, AP, Dnevnik, 12.6.2015

Predsednik FIFA/Svetovne nogometne zveze S. Blatter je napovedal odstop; naslednika bodo volili 16.12.2015. Evropski parlament ga je pozval k takojšnjemu odstopu. Zaradi korupcijskih obtožb so preložili izbiro gostitelja svetovnega prvenstva v nogometu 2026.

Za Slovenijo višja napoved rasti in pozivi k reformam. M. Jenko, Delo, 4.6.2015

Tudi letos se bo nadaljevala gospodarska rast (2,1%), predvsem zaradi izvoza in javnih naložb, ugotavlja OECD. Domače povpraševanje pa bo zaviralo uravnoteževanje proračuna (fiskalna konsolidacija), še vedno visoka brezposelnost in razdolževanje v podjetjih.
V letu 2016 bo rast manjša (1,9%), zaradi zastoja v javnih naložbah, ob porasti zasebnih in porabe; inflacija bo še naprej nizka, izvoz pa gonilo rasti..
OECD priporoča nižanje slabih posojil in prestrukturiranje podjetij ter reforme – za zmanjševanje administrativnih ovir in učinkovitost v javnem sektorju. Posebej naštevajo potrebne izboljšave v izobraževanju, zdravstvu in javni upravi. Zagotoviti bo treba večje zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih in manj izobraženih.

Med 10 največjimi je polovica zelo uspešnih. M. Bizovičar, Delo, 2.6.2015

Krka, Lek, Količevo karton, Simobil, Filc, Dem, Danfoss Trata, Plinovodi in Continental Adria so na vrhu uspešnih podjetij po oceni analitske hiše Bisonda. Dobili so vse točke po kazalnikih: prihodki od prodaje in njihova rast, profitna marža, povprečna plača, dodana vrednost na zaposlenega, sredstva, število zaposlenih, primerjava s podobnimi podjetji v regiji.

Letošnje leto bo še boljše kot je bilo lansko. C. Pavlin, Delo, 2.6. 2015

Med podjetji z največjim čistim dobičkom v letu 2014 so: Krka, Lek, Petrol, Tobačna, Simobil, Luka Koper, Helios, LTH Castings, Telekom… Ta podjetja so dodatno zaposlovala, povečevala izvoz in dodano vrednost na zaposlenega. Za letošnje leto so njihove napovedi ugodne. Njihovi vodilni se zavedajo, da bo treba za še hitrejšo rast vlagati v raziskave in razvoj, proizvodnjo, povečevati dodano vrednost in izboljšati konkurenčnost.

Največja podjetja so zaposlovala četrtino delavcev. M. Bizovičar, Del, 2.6.2015

Po številu zaposlenih je pri nas največji Mercator (9797), nato Pošta Slovenije (5694), Krka (4554), Gorenje (4121), med 2000-3000 pa jih imajo Lek, Slovenske železnice, Telekom, Unior in Revoz.
Največjo rast števila zaposlenih pa so imeli: Ikos BE, Hella Saturnus, Energetika Lj., Boxmark Leather, Cimos, Korotaj, Mercator, Agencija M Srvis, TAM-Durabus…
50 največjih zaposlovalcev je imelo lani skupaj 75.649 delavcev, kar je za dobrih tisoč več kot v 2013.

168 križev na Kongresnem trgu. E.H.-M. Dnevnik, 1.6.2015

Ob 70-letnici govora J.B. Tita v Ljubljani (25.5.1945, z balkona Univerze) sta slovesnost organizirala Nova Slovenska zaveza (NSZ) in Škofovska konferenca.
Predsednik NSZ P. Sušnik je navedel besede iz govora o (14.000) protikomunistih, poraženih v državljanski vojni 1941-1945, da je roka »pravice, /…/ maščevalka našega ljudstva že dosegla ogromno večino. In samo manjšemu delu izdajalcev se je posrečilo pobegniti .»
V pogrebnem sprevodu je 300 ljudi nosilo črne križe z napisi 168 župnij s številom takrat likvidiranih (Šmarjeta 120, Sodražica 92, Stična 82…). Blagoslovil jih je pomožni škof A. Jamnik:
Udeleženci so zahtevali izkop, identifikacijo in dostojen pokop ubitih.

Slovenija je po številu kliničnih psihologov na evropskem dnu. Š. Kuralt, Delo, 1.6.2016

V Sloveniji ima vsakih 100.000 prebivalcev za pomoč v duševnih stiskah na voljo manj kot tri (2,8) klinične psihologe. Svetovno povprečje je 9 (podatki WHO).
S. Čoderl Dobnik, Zbornica kliničnih psihologov, pravi, da jih najbolj manjka tam, kjer je več socialnih težav in samomorilnosti, npr. na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini, na Notranjskem v Posavju in Pomurju.

Na lovu za temno snovjo. S.R.P., Delo, 4.6.2015

V trkalniku (LHC, CERN) pri Ženevi, ki so ga po dveh letih pognali, se s podvojeno energijo spet zaletavajo subatomski delci. Po odkritju Huggisovega bozona, ki je potrdil t.i. standardni model fizike, je zdaj cilj t.i. temna snov, ki sestavlja 96% vesolja. Gre za predpostavko t.i. nove fizike, da ima vsak delec svoj nasprotni nevidni delec.

Nov, revolucionaren pogled na razvoj življenja. R. Kozmos, Delo, 4.6.2015

D. Baum je kot študent botanike na Oxfordu leta 1984 napisal esej, v katerem je razvil idejo, da se je evkariotična celica razvila drugače, kot trdi večina znanstvenikov. 30 let kasneje je s sodelavcem ponovno proučil to zamisel. Teorijo o razvoju celic »od znotraj navzven« bosta preverila s študenti Univ. kolidža v Londonu tako, da bodo proučili beljakovine in druge sestavine celice in računalniško analizirali različne gene.


Maj 2015

Bolniki stavke skoraj niso občutili. Tiha grožnja z daljšo stavko. S.H., M.Ž.,B.R., M.R., Š.K., M.C., Delo 29.5.2015

Enodnevna stavka zdravnikov se je začela 28.5. s sindikalnimi sestanki; opozorili so na probleme zdravstva in svojega dela., na kadrovsko podhranjenost in preobremenjenost. Zahtevali so uveljavitev standardov in normativov ter povišanje plač. Na plakatih so spomnili na NEURESNIČENE zahteve postavljene 15.5.2014: zaposlitev mladih zdravnikov, sprememba financiranja in upravljanja zdravstva, prenova plačnega sistema in avtonomijo zdravniške stroke.
Med stavko so poskrbeli za nujne primere, ostale so prednaročili. O problemih ni poročil.
Ministra za zdravstvo in za javno upravo sta stavko obžalovala. M. Kolar pravi, da pripravljajo standarde in normative, zato ni treba groziti z daljšo stavko. Koprivnikar pa je napovedal pogovore s sindikatom Fides in zmanjšanje razlik med plačami družinskih zdravnikov in ostalih.
Povečanje plač na trikratni znesek povprečne plače bi stal 100 milijonov evrov, za zdravstvo pa država daje 3 milijarde evrov.

Izbira najugodnejšega ponudnika, ki to menda ni. T.K., Delo, 29.5.2015

UL je razpisala javno naročilo za prevajanje in lektoriranje za potrebe rektorata in izbrala podjetje JNA. Ponudba je bila prilagojena formuli za izbiranje in v povprečju ugodna. Vendar so za (najpogostejše) prevajanje v angleščino postavili najvišjo ceno, za ostale jezike pa nenavadno nizko. Podjetje JNA tudi nima referenc na področju visokega šolstva in ni član nobenega strokovnega združenja, kar je bilo med kriteriji za izbiro.

Naši otroci so precej nervozni. H.P.P. Nedelo, 24.5.2015

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v 2014 na pet tisoč 11-, 13 in 15- letnikih je pokazala da jih je 88% zadovoljnih z življenjem, prav toliko, da so dobrega zdravja. Se pa starejši otroci počutijo manj zdravi, zlasti dekleta. Od 2002 se je povečal delež mladih, ki poročajo o tem, da jih boli glava, želodec, hrbet, da so razdražljivo, t.j. o psihosomatskih simptomih. Med fantih o teh poroča 19%, med dekleti 37%.
H. Jeriček Klanšček, NIJZ pravi, da so vzroki teh težav »v neustreznem načinu spopadanja z vsakdanjimi življenjskimi težavami /…/ ne znajo ali ne zmorejo izraziti svojih čustev in stisk, jih zanikajo ali potlačijo«. To se pokaže v težavah in lahko preraste v bolezni.

Ples maturantov v nebesnih solzah. R.Š., Delo,23.5.2015

Več tisoč maturantov je v 20 mestih v Sloveniji (in v 50 mestih v drugih državah bivše Jugoslavije) zaplesalo četvorko na glasbo J. Straussa ml. V Ljubljani, kjer je bila četvorka že petnajstič, jih je pozdravil tudi predsednik B. Pahor, ki je dež označil za »nebesne solze, ki vas vidijo, kako ste srečni.« (Fotografija R. Šipiča: Štiri vrste na Gosposvetski cesti, pod belimi dežniki in gledalci s pisanimi.)

Strategija 2015-2020. Slovenija je tokrat dobila iz Bruslja štiri priporočila. N. Bajec, Zaznamek. Dnevnik, 14.5.2015

Za proračunsko in reformsko ukrepanje EU priporoča Sloveniji:
(1) Odpravo proračunskega primanjkljaja, že letos; sprejem zakona o fiskalnem pravilu;, reforma pokojnin in zdravstvenega varstva ter dolgotrajne oskrbe.
(2) Pri minimalni plači upoštevati vpliv na revščino zaposlenih, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost; povečati zaposljivost nekvalificiranih in starejših, zmanjšati dolgotrajno brezposelnost.
(3) Zmanjšati slaba posojila v bankah, prestrukturiranje podjetij, ohranjanje korporativnega upravljanja DUTB, krediti za mala in srednja podjetja, strategija upravljanja državnih naložb.
(4) Izboljšati pravosodje, skrajšanje sodnih postopkov.
D. Mramor, finančni minister pravi, da so priporočila smiselna, ne glede na EU »so to področja, ki jih moramo nasloviti«.

Dobri projekti Podjetne Primorske. B.Š., Delo, 23.5.2015

V Kopru so v Univerzitetnem inkubatorju in Inkubatorju Primorske razglasili najboljše poslovne ideje, začetnikov, mladih in starih.
V. in C. Bernetič sta razvila način za preprečevanja obraščanja bark Marine Foulsweeper.
Skupina študentov FAMNIT je predlagala mobilno aplikacijo proti motnjam spanja Zaspanček.si. Med veterani je skupina T. Vidic zastavila aplikacijo za pomoč pri pravni ureditvi spletnih strani Loally.

Padcem dnevni časniki že dolgo ne kljubujejo. K.Š. Delo, 23.5.2015

V prvem četrtletju 2015 so se najbolje prodajale Slovenske novice (63.000), pol manj so prodali Dela, še manj Dnevnika, Večera in precej manj Financ. Vsem, razen prvih, je prodaja padla skoraj za desetino. Pri e- izvodih so najboljše Finance, ki jih tako prodajo (1943) tričetrtine več kot na papirju.

Kolokvij pred poroko. M.K., Nedelo, 24.5.2015

Poročila sta se I. Golob (25) študentka mikrobiologije in J. Jerovšek (34), organizator dela.
Dan pred dogodkom je nevesta morala pisati še kolokvij. A nič je ni zmedlo. Zaradi njenih študijskih obveznosti še nista odpotovala na Mauritius, pač pa sta na avto naložila kajak in se odpeljala.

Dan ljubezni tudi letos. K.Ž., Nedelo, 24.5.2015

Pesem skupine Pepel in kri Dan ljubezni, ki je leta 1975 zastopala Jugoslavijo na Evroviziji so zapeli v 38 slovenskih krajih. Pevci, skupine, zbori, tamburaški in pihalni orkestri… so sporočili, »da zmoremo premakniti svet, če se povežemo.« (Na fotografiji plošča skupine, deklet in fantov v stilu 70' let.)

Finale Evrosonga. Na svidenje 2015. na Švedskem. T.R., Nedelo, 24.5.2015

Na Dunaju so za pesem Evrovizije izbrali pesem Heroes/Heroji, ki jo je zapel M. Zelmerlov.
Slovenski duo Maraya, s pesmijo Here For You , je bil po glasovanju v 40 državah na 14.mestu.

April 2015

Menjave. P. Petrovčič, Mladina, 3.4.2015

Po odstopu S. Setnikar Cankar zaradi postranskih zaslužkov je državni zbor za šolsko ministrico postavil K. Markež, poslanko SMC. Dva dni po primopredaji je odstopila, ker se je pokazalo, da je njeno magistrsko delo plagiat.
Odstopiti je moral tudi J. Veber, minister za obrambo. (Pri obveščevalni službi je naročil analizo smotrnosti prodaje Telekoma.)

Markeževa ne bo poslanka. Delo, 4.4.2015

K. Markež, ki je odstopila kot ministrica za izobraževanje, se ne bo vrnila v državni zbor kot poslanka (SMC). To je sporočila predsedniku DZ in poudarila, da obžaluje svoje napake in se zaveda odgovornosti.

Evropsko sodišče. Jaklič ne izpolnjuje pogojev.

Pravosodno ministrstvo je zavrnilo kandidaturo K. Jakliča za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ker nima pa pravniškega državnega izpita in še ni star 40 let. Je pa predavatelj na Harvardu. (Glej izkušnje http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/07/klemen_jaklic_harvard.aspx B.M.

Sedanjemu (našemu) sodniku B. M. Zupančiču oktobra poteče mandat; za to mesto se je prijavilo še 10 kandidatov in kandidatka (A. Vilfan Vospernik, pravna sodelavka ESČP). Sodnika izbere državni zbor izmed treh, ki jih predlaga predsednik RS; med njimi mora biti .vsaj ena ženska.

Doktorice in doktorji znanosti po znanstvenih vedah. Surs, Delo, 3.4.2015

V Sloveniji je bilo leta 2012 od vseh (7779) doktorjev znanosti 27% s področja naravoslovja, 23% iz tehniških/tehnoloških ved, 20% iz družbenih in 13% iz humanističnih veed, 12% iz medicinskih in 5% iz kmetijskih ved. (Vir: Statistični urad RS).

Nad novinarje z zasebno tožbo. P. Petrovčič, Mladina, 3.4.2015

Nova odgovorna urednica študentske Tribune A. Pavlič grozi s tožbo nekaterim sodelavcem časopisa. Pavličevo so proti volji kolektiva na položaj postavili s ŠOUL povezani člani programskega sveta Tribune. Novinarji so zaskrbljeni za avtonomijo, Pavličeva pa jim očita žalitve.

Večina vidi prihodnost v Nemčiji. B. Hočevar, Delo, 3.4.2'15

Zaradi vojnih konfliktov in revščine si približno 650.000 beguncev želi dobiti boljšo prihodnost v EU. Tretjina bi šla v Nemčijo, 13% na Švedsko (8,4% prebivalcev), desetina v Italijo in Francijo, 42.000 na Madžarsko (4,3%); najmanj jih želi na Portugalsko, Slovaško in v Romunijo.
V Sloveniji je bilo leta 2013 za azil 272 prosilcev, lani 385; priznan status je dobila desetina. (Vir: MNZ).


Marec 2015

Podpora vladi zrasla, SMC padla. B. Pahor se je vrnil… M. Roglič, Dnevnik, 16.3.2015

Po razkritju honorarjev visokošolske elite ni padla podpora vladi v anketi Ninamedie. Najbrž zaradi odstopa ministrice napovedi vladnih predstavnikov, da bodo odpravili sistemske anomalije. Da vlada dela dobro, je menilo 38% od 700 respondentov. S. Setnikar Cankar in D. Mramor pa sta se z lestvice najbolj uspešnih ministrov prešla med tiste, ki so svoje delo opravljali najslabše.
Na lestvici popularnih politikov je spet prvi predsednik republike, sledita T. Fajon in V. Bulc, nato D. Židan, M. Cerar, D. Mramor, V. Bulc, K. Erjavc, L. Novak, L. Peterle in L. Mesec…
Če bi bile volitve, bi največ glasov dobili »stranki« Nevem (20%) in Nebivolil 17%. Od strank, ki so zdaj v parlamentu bi SDS in SMC dobili po 16%, SD in ZL po 8%; Desus 5% in NSi 4%. (Zaokrožil B.M.)

Bo Markeževa kos nalogam? P. Mlakar, Dnevnik, 17.3.2015

Predsednik vlade je za ministrico za izobraževanje (MIZŠ) predlagal Kalvdijo Markež.
Dve desetletji se je ukvarjala z izobraževanjem odraslih. Bila je organizatorka in predavateljica v srednješolskih in višješolskih programih. Tri leta je vodila Zvezo ljudskih univerz Slovenije, 10 let je vodila LU Ptuj in bila uspešna pri pridobivanju sredstev EU.
Sindikalist M. Marinčič, VSS je nad predlogom zaskrbljen. Pričakuje, da bo K. Markež uredila visoko šolstvo na podlagi predloga zakona (nekdanjega ministra) J. Pikala, ne pa koncepta odstopljene S. Setnikar Cankar. Z tem se strinja Ž. Schmidt, ŠOS, saj je bil predlog v 80% usklajen s socialnimi partnerji.

V osmih mesecih najprej sin, nato še diploma. D. Kresnik, Dnevnik, 17.3.2015

Rokometaš Staš Skube (25) je dobil otroka, nato še diplomiral na FŠ UL. Ima pogodbo s klubom za naslednjo sezono. Želi ostati v klubu kot trener, ima izkušnje, saj je treniral mlade v Trimu.
Večino študijskih obveznosti je opravil še ko je igral v Trebnjem, nato je leto dni delal izpite. Diplomsko (»Analiza igre rokometnega kluba Gorenje Velenje v ligi prvakov v 2012/14«, mentor M. Šibila) je pisal bolj počasi, slabo leto; celotni študij je trajal 6 let.
Brat Sebastian je biokemik, za diplomo je dobil študentsko Prešernovo nagrado.

Naziv doktor znanosti ni vstopnica za zaposlitev. E. Repovž, Delo, 13.3.2015

Podatki (Surs) kažejo, da je pred dvema letoma večina doktorjev znanosti imela zaposlitev, od tega tri četrtine za nedoločen čas, četrtina za določen; konec februarja 2015 pa jih je bilo na zavodu 206 in še 329 magistrov znanosti.
Konec 2012 je 49% vseh doktorjev delala v visokem šolstvu. Med njimi jih je bilo največ družboslovcev. V poslovnem sektorju je delalo 24%, v državnih inštitutih pa 23%.
Povprečni bruto letni dohodek doktorjev znanosti je znašal (2012) 45.164 evrov; največ so dobili tisti v poslovnem sektorju, manj v visokošolskem (47.321 evrov) in državnem sektorju (- verjetno raziskovalci na inštitutih, B.M.). Največ so prejemali doktorji znanosti s področja medicine, najmanj s področja kmetijstva.
Pri nas je bilo konec 2012 v okrog 7800 doktorjev znanosti, od tega 41% žensk. Iz naravoslovnih ved jih je doktoriralo 27%. Med novimi doktorji znanosti je polovica žensk. Delež žensk upada z akademsko stopnjo: docentk je 43%, izrednih profesoric 33%, rednih profesorjev 23%.
Doktorski študij traja povprečno 4 leta in se je po 2011 do 2012 podaljšal v primerjavi s prejšnjimi leti, povprečna starost pa nekoliko znižala.

Za ženske v znanosti. Express gloss, marec, 2015

Partnerji programa Za ženske v znanosti L'Oreal Slovenija - Slovenska nacionalna komisija za Unesco in Slovenska znanstvena fundacija – za doktorska dela s štipendijami nagradili tri raziskovalke: fizičarko Z. Lenarčič, farmacevtko M. Sinreih in matematičarko Š. Špenko.

Slovenija uvaja kvote v vodstvih podjetij. J. P. Štakul, Dnevnik, 14.3.2015

Odbora državnega zbora za peticije in za delo idr. sta sprejela sklep za razvoj enakih možnosti, v katerem tudi nalagajo ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pripravi zakonsko podlago za uravnoteženo zastopanost spolov v upravnih in nadzornih odborih gospodarskih družb. To je tudi eden od ciljev nacionalnega programa za enake možnosti 2015-2020, ki je v pripravi.

Osmi naslednik blaženega Slomška R. Galun, Nedelo, 15.3.2015

Za novega mariborskega (lavantinskega) škofa je papež imenoval jezuita Alojzija Cvikla (*1955).
Študiral je teologijo (TeoF UL), magistriral s temo Vzgoja odraslih v župniji, bil kaplan in župnik. Nato jev Padovi končal jezuitsko šolo, bil ravnatelj Jegličevega dijaškega doma, slovenski provincial DJ/SJ in od 2001 do 2010 rektor papeškega kolegija Russicum v Rimu.
Potem je reševal finance visoko zadolžene škofije in je zaslužen za nedavni dogovor z bankami upnicami.

Nanotehnološki uspeh slovenske znanosti. R.K., Delo, 2.3.2015

Na ljubljanskem Kemijskem inštitutu (KI) so razvili in patentiral nov material – nanocelulozo, ki je 5x lažja in 5x močnejša od jekla. Izdela se poceni iz lesnih odpadkov in je biorazgradljiva.
KI je pri razvoju sodeloval z Gozdnim gospodarstvom Postojna in UL.
(Fotografija: nasmejane raziskovalke in raziskovalci laboratorija za polimerno kemiji KI pod vodstvom M. Kunaverja, KI, Prešernovega nagrajenca za izume.)

Skromni zametek reformnega programa. M. Jenko, Delo, 13.3.2015

Ekonomsko socialni svet je obravnaval izhodišča za nacionalni reformni program (NRP 2015-2016), ki ga mora vlada sprejeti do konca aprila, za Evropsko komisijo (EK). Poleg tega mora sprejeti še program stabilnosti in ukrepe,
V izhodiščih se na 6 straneh kot cilj postavlja zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, omenja se zdravstvena reforma in omejevanje stroškov staranja. Povečati bo treba zaposlovanje, posebej mladih in starejših, izvajati socialni sporazum 2015-2016 itd. Vlada bo morala upoštevati »priporočila EK, usmeritve glede evropskih sredstev in doseganje ciljev EU 2020, povzema M. Jenko.

Cerar podrobno o svojem premoženju. M.J., Z.P., Delo, 12.3.2015

Predsednik vlade RS, je poleg dela na PF UL dodatno zaslužil preko statusa s.p. in svoje d.o.o. tudi z delom za osnovne šole. Pojasnil je, da ima hišo v Murglah v vrednosti 290.000 evrov, garažo, avto Tuareg in 80.000 evrov prihrankov.
Objavljeni so bili tudi podatki, da je D. Mramor, finančni minister, od 2003 do 2014 s honorarji na EF UL zaslužil 82.000 evrov. Poleg rednega dela na EF je predaval na mednarodnih programih doma in v tujini in sodeloval v raziskovalnih projektih. Bil je 2 leti minister, 6 let dekan in se takrat predavanjem delno odpovedal. Podatkov o zaslužkih pred 2003 KPK nima.
(Op. B.M.: D. Mramor je bil tudi nekaj let predsednik UO UL, pred J. Hribarjem, BF.)

Nekdanji dekan priznal krivdo. Sta, Dnevnik, 13.3.2015

Na koprskem sodišču je E. Žižmond, FM UP priznal, da je (v 2005 do 2007) omogočil vpis v absolventski staž 670 »študentom«, ki prej niso bili vpisani v zadnji letnik fakultete, v nasprotju z zakonom. Krivdo je priznala tudi N. Trunk Širca, takratna direktorica FM.
Z vpisninami, šolninami in plačljivimi izpiti je FM zaslužila nad pol milijona evrov. Program študija, v katerega so vpisovali ni bil akreditiran, kljub temu je UP pridobljene diplome potrdila.

Zakaj je KPK preiskovala? S. Merljak, Delo, 12.3.2015

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sporočila, da so javne ustanove v 11 letih posameznikom prek avtorskih/podjemnih pogodb izplačale nad milijardo evrov. To zbuja dvom v sistem plač v javnem sektorju ter zaposlovanju. Preiskava ni končana. KPK bo ugotovila ali je šlo v posameznih primerih za nasprotje interesov, za kršenje zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Klančnikove ruševine tehnološkega parka. B. Piano, Delo, 12.3.2015

Začelo se je sojenje B. Klančniku, do 2011 direktorju Regionalne razvojne agencije Celje (RRAC). Očitajo mu, da je s pomočnikom neupravičeno pridobil 20.000 evrov.
Obdolženi je pred leti začel z gradnjo Tehnopolisa na robu Celja, v katerem je nameraval ustanoviti tudi novo univerzo Hermana Celjskega.

Gorenjsko univerzo pokopali v Ljubljani. M. Šubic, Dnevnik, 13.3.2015

M. Stopar, direktorat za visoko šolstvo MIZŠ je izjavil, da vlada ne bo pristopila k aktivnostim za ustanavljanje javne univerze na Gorenjskem. Univerzo bi tvorile FOV Kranj (zdaj v UM), Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, Visoka šola za hotelirstvo in Turizem Bled. Na Zlatem polju (Kranj), pri FOV je zanjo rezervirano zemljišče.
Projekt je dobil(2003) politično podporo v regiji, tamkajšnji poslanci do dali pobudo vpletenim, naj se izjasnijo. UM je odklonila izločitev FOV, oblina Kranj pa je za univerzo namenila le nekaj tisoč evrov. Ključne odločitve sprejemata vlada, ministrstvo in državni zbor.
M. Ferjan, dekan FOV pravi, da se je politika pač odločila in poudaril, da so le lani izvili iz primeža izgub.

Ko se robot prepočasi obrača. S. Gorenc, Dnevnik, 13..3.2015

Na turnirju Lego Masters na FE UL so se v znanju robotike pomerili študenti in dijaki. Študenti so morali napisati algoritem, s katerim se je robot, s senzorji za barve, ultrazvok in dotik pomeril z nasprotniki v orientaciji.
I.Škerjanc, organizator pravi, da je to del priprave za zaposlitev, s katero študenti s tega področja nimajo težav. Presenetilo jih je veliko zanimanje dijakov. E. Simič, edino dekle, študira za magisterij iz avtomatike, išče prakso v tujini, priložnosti so v Nemčiji in Skandinaviji.

Oljne barve povezale študente in industrijo. L. Pavlovčič, Delo, 12.3.2015

V projektu Po kreativni poti do praktičnega znanja na študenti restavratorstva in kemije (ALUO in FKKT UL) ugotavljajo, kaj se zgodi z barvo, če je izpostavljena pospešenemu staranju in kako se straajo barve na slikah ekspresionista M. Preglja.
T. Trček Peček, ALUO, vodja projekta pravi, da umetniki potrebujejo tudi tehnološko znanje.
Evropski kohezijski sklad sofinancira projekt z 24.000 evri.
B. Botas Kenda, dekan ALUO pravi, da sodelujejo v sedmih podobnih interdisciplinarnih projektih. Lani je na mednarodni delavnici o mozaiku sodelovalo 11 domačih in tujih strokovnjakov.

Sreča bo dvojna. I.G., Nedelo, 15.3.2015

Enajst let staro prijateljstvo sta L. Požonec in E. Lazar kronala s poroko. Skupno gnezdece sta načrtovala že ko je bila Lara še študentska pedagogik in sociologije kulture (FF UL), Evgen pa je kot mlad arheolog delal na terenu. Kupila sta stanovanje v Lendavi/Lendva; dobila bosta še dvojčici.
Evgen dela na Ptuju, končuje doktorat iz heritologije, Lara dela na občinskem centru za socialno delo in razmišlja o dodatnem študiju.

Pijani študent končal v pridržanju. Varnostniki. M. Korsika, Delo, 12.3.2015

Facebook je objavil, da so v ljubljanskem lokalu Parlament varnostniki pretepli gosta. Policija pravi, da ni prejela nobene prijave proti varnostnikom. Je pa tam intervenirala in zoper kršitelja reda in miru, ki je imel razbito arkado, uporabila prisilna sredstva. Preverjajo delovanje varnostne službe.

Zastonj med akademske elite. Svet so ljudje, Delo, 12.3.2015

Kanadčan G. Dumas se je v Quebecu dolgočasil na študiju psihologije in začel hoditi na druga predavanja, tudi v ZDA – Yale, Berkeley in Sanford. Sodeloval je tudi na študentskih zabavah, spoznal zanimive ljudi in poslušal predavanja, česar spletni študijski programi ne omogočajo. Letno je imel 7000 dolarjev stroškov, malo v primerjavi s šolninami nad 60.000 dolarjev. Dobil je znanje in poznanstva, brez dragih kreditov za šolnine. Brez papirja, diplome je nato ustanovil več podjetij, povezanih z ameriškimi tehnološkimi središči.

Slovenke v številkah. Delo, 11.3.2015 www.zgod.be/enakopravnost

Časnik prikazuje podatke o zastopanosti ženskega spola leta 2013 iz projekta Enakopravnost spolov (zbiranje podatkov Klara Škrinjar).
V 60' letih 20. stoletja so matere pri 28 letih rodile že drugega otroka; leta 2013 je bila povprečna starost mater pri prvem rojstvu 29 let, pri vseh rojstvih 30,5 let.
Po stopnji izobrazbe je žensk več od moških pri prebivalcih Slovenije z nižjo izobrazbo, pa tudi pri višje- in visokošolsko izobraženih, pri srednješolki pa sta deleža izenačena:
Pri tistih brez izobrazbe je delež žensk 63% in moških 37%; od vseh z OŠ je žensk 59%; pri nižji poklicni je delež žensk 45%; pri srednji poklicni 35%; pri srednji strokovni in splošni (gimnazija) 50%; pri visokošolski 1. stopnje in višji strokovni (prejšnji) 63%; pri visokošolski 2. st. in univerzitetni (prejšnji) 58%; pri magisteriju znanosti 52% in pri doktoratu 38%. (Odstotke zaokrožil B.M.)

Visoka rast gradbeništva le muha enodnevnica. S. Morozov, Dnevnik, 10.3.2015

Delež gradbeništvo v strukturi BDP se je od leta 2005 do 2018 od 5,7% povečal na 7,3, nato pa se je zaradi poka investicijskega balona in varčevanja do 2013 zmanjšal na 4,6%, lani pa povečal na 4,9%. K temu so prispevala sredstva EU za nekaj železniških, cestnih in energetskih projektov ter čistilnih naprav.
Umar pričakuje za letos nadaljnjo krepitev gradbeništva zaradi javnih naložb, npr. v izolacijo zgradb in gradnje proizvodnih hal. Za naprej se napoveduje negativni trend, saj je gradnja stanovanj in drugih stavb še vedno v zastoju. Konec novembra je bilo sklenjenih za 12% manj pogodb kot konec leta 2013.

Gibanje stroškov dela. M. Kralj, STA, Zaznamek, Dnevnik, 10.3.2015

Stroški dela za delovno uro so bili v zadnji četrtini 2014 za 1,1% višji kot v istem obdobju 2013, in nižji kot v letu 2011. Poskočili so na področju raznovrstnih poslovnih dejavnostih in pri vodarstvu, ravnanju z odpadki in saniranju okolja(za 8,5%), najbolj upadli pa v rudarstvu ter strokovnih, znanstvenih in tehniških dejavnostih (-4,4%).
B. Vasle, Umar, pravi, da je bila gospodarska rast lani 2,6%, letos pa bo 2 – 2,6%. Za rast bo treba zmanjšati stroške dela in povečati produktivnost, meni.

Zaslužki profesorjev. Sindikat napoveduje obsežno akcijo. T.P, B.S., Dnevnik, 12.3.2013

Na razkritje visokih honorarjev, ki je pripeljalo tudi do odstopa ministrice S. Setnikar Cankar se je VSS odzval z izjavo, da je vzrok za zlorabe privatizacija odločanja na univerzah. Ta sindikat je napovedal akcijo »za demokratizacijo univerz in temeljite spremembe v volilnih postopkih na vseh ravneh, od rektorjev do dekanov, od senatov in upravnih odborov do akademskih zborov«. Vztrajali bodo na splošnih volitvah za vse funkcionarje in 8 letni moratorij za kandidiranje političnih funkcionarjev na vodilne univerzitetne funkcije.

Komisija želi pozdraviti potolčeni socialni dialog. M. Belovič, Delo, 11.3.2015

Predsednik Evropske komisije je napovedal (ponovni) začetek socialnega dialoga. Pred 30 leti je J. Delors zbral politike in predstavnike delodajalcev in sindikatov. Zaradi varčevanja je dialog v nekaterih državah EU zastal. Komisija se želi okrepiti tudi posvetovanje o strateških dokumentih, ki jih pripravljajo vlade članic.
A. Kopač Mrak, ministrica, pravi, da bo to omogočilo sodelovanje nacionalnih partnerjev pri pripravi nacionalnega reformnega programa in pakta za stabilnost.
B. Segol, Evropska konfederacija sindikatov ETUC opozarja, da reforme ne morejo biti cilj sam po sebi. Opaža, da so v nekaterih državah povečale dohodkovno neenakost, revščino in politično nestabilnost. Sindikati ne zavračajo konkurenčnosti, pravi, a želimo tudi socialno povezanost.
R. Pedersini, Univ. v Milanu pravi, da so se v državah, kjer je kolektivno dogovarjanje močnejše, lažje izvili iz krize, kot tam (v južni Evropi), kjer je kolektivnih pogodb manj.

Klofuta rektorju Rebolju.

Na volitvah za rektorja UM sta v drugi krog prišla S. Bobek (EPF) in U. Tičar (FERI). Udeležba je bila 84%, kar kaže želo po spremembah.
D. Rebolj pa ni ubranil mandata, kot so ga A. Križman (1987-1993), L. Toplak (1993-2002) in I. Rozman (2003-2011). Slabo je reševal težave in si zapravil zaupanje, kot kaže tudi študentov.
Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) je organiziral vzporedno glasovanje nepedagoških delavcev, ki sicer ne volijo rektorja. Z 36,5% udeležbo so opozorili na zapostavljenost teh delavcev pri odločanju, pravi M. Javornik Krečič, VSS, ki upa, da bodo nekoč lahko tudi oni volili rektorja.

Škisova tržnica se seli. Na kratko, Dnevnik, 11.3.2015

Največja študentska prireditev (Zveze študentskih klubov Slovenije, www.skis-zveza.si ) se seli z letnega telovadišča Ilirija na novo lokacijo. Škisova tržnica bo 7. maja. (Pri študentskih domovih in fakultetah za Bežigradom v Lj., B.M.)

Nasilno zaustavili pohod študentov. Mo.B., Delo, 11.3.2015

Več sto študentov se je pred mesecem napotilo na protestni pohod, s katerim zahtevajo celovito reformo visokega šolstva. Pred Rangunom so jih ustavili in 127 aretirali. Ranjenih je bilo 18 policistov in 8 protestnikov.
Nasilje nad miroljubnimi študenti je obsodila delegacija EU, katere strokovnjaki so urili burmanske policiste, tudi kako obvladati množico.

Gregorjevo. X.sta, Dnevnik, 12.3.2015

Začenja se pomlad, V Ljubljani so, tako kot še ponekod drugje (na Gorenjskem), po Gradaščici otroci spuščali ladjice, ki so jih izdelali v vrtcih, šolah, Slovenskem etnografskem muzeju in Botaničnem vrtu UL.

Struktura aktivnega prebivalstva. Surs, Delo, 10.3.2015

Po Anketi o delovni sili Statističnega urada RS je aktivno prebivalstvo pri nas konec 2014 sestavljalo: 74,1% zaposlenih, 11,2% samozaposlenih, 9,6% brezposelnih in 5,1& pomagajočih družinskih članov.

Rastemo, a tega še ne občutimo. M. Kotnik, Nedelo, 8.3.2015

Od 30 finančnih direktorjev naših podjetij je v anketi CFO Survey jih je 2/3 napovedalo, da bo slovenski BDP letos zrasel do 1,5%. M. Lahovnik (EF UL) pravi, da krize še nismo ukrotili, rast je še premajhna in premalo trajna, da bi jo občutili ljudje. Največji problem je še vedno prezadolženo gospodarstvo, država se preveč vmešava v gospodarstvo. Wall Street Journal je Slovenijo uvrstil med države z visokimi dajatvami in veliko birokracijo.

Zaslužki in podhranjenost visokega šolstva. J. Kontler – Salamon, Nedelo, 8.3.2015

Za akademski cunami je časnik označil dogajanje v prejšnjem tednu. Stopnjevanju odpora proti predlogom za zakon o visokem šolstvu je sledil odstop ministrice S. Setnikar Cankar.
Koncept zakona je pripravilo ekipa ministrice in proti njemu so se postavile univerze, študentske organizacije in sindikati.
Študenti so bili najprej zadovoljni s ponujeno večjo vlogo v upravljanju univerz, so izjavili, da izhodišča škodujejo kakovosti in primerljivosti visokega šolstva. Posebej jih moti vračanje šolnin v primeru neuspeha, nerealne kreditne točke (ECTS), tržna naravnanost univerz, posegi v neodvisnost NAKVISa, ustanavljanje politehnik idr.
Študentski člani senata UL so na njegovi seji opozarjali na ohranjanje izrednega študija kot vira dodatnega zaslužka in ne kot študija zaposlenih. Od drugih senatorjev je bilo slišati očitke, da koncept vodi v politično obvladovanje in poseganje v avtonomijo, v birokratizacijo, da zaposlene spreminja v »javne tlačane«, idr.
Na seji sveta za visoko šolstvo so se zavzeli za čimprejšnjo ureditev financiranja, najkasneje do septembra. Več novinarji niso izvedeli, saj je bila seja zaprta za javnost.
Ob (pri)tožbah o proračunski podhranjenosti visokega šolstva so bili toliko bolj burni odmevi na objavo podatkov o visokih dodatnih zaslužkih nekaterih profesorjev, tudi dekanov in trenutnih politikov. Na tiskovni konferenci, na kateri je sporočila svoj odstop, je bila ministrica nad objavo jezna in užaljena. (Fotografija M. Družnika).
Študenti (ŠOS) so izračunali, da je ministrica dodatno zaslužila 3312 povprečnih štipendij in da bi moral študent delati preko ŠS tedensko 8 ur kar sedemdeset let. V sporočilu so omenili njeno slabo delo in nesodelovanje z deležniki.

Ogorčen boj za rektorsko verigo. P.Rak, Delo, 10.3.2015

Na UM so na volitvah rektorja (odločitev bo v drugem krogu 18.3.2015) kandidati: D. Rebolj, sedanji rektor, I. Tičar, FERI, S. Bobek, EPF, Ž. Knez, FKKT in N. Samec, FS UM.
D. Rebolj pravi, da se je izboljšalo stanje glede akademskih vrednot, avtonomije senata in ŠS, zmanjšali so se honorarji, ukinili so nekatere sporne projekte predhodnika (I. Rozmana).
Nasprotniki pravijo, da se je avtokratsko vodenje UL še stopnjevalo, centralizacija krni avtonomijo fakultet, Zavod CIMRS je le nadomeščen z središčem RAZ:UM, kjer služijo zavezniki rektorja.
Na sporno razdeljevanje denarja opozarja M. Javornik Krečič, sindikat VSS, ko so tisti na vrhu »pripravljeni narediti tako rekoč vse, da zaščitijo svoje interese«. Opozarja na pravila za habilitacijo in sporno prisilno podpisovanje privolitev na neplačano delo.
Študentski svet je sicer podprl D. Rebolja, vendar je Ž.Knez dobil na ŠS le glas manj od rektorja.

Padec s 431. na 2275. mesto. P.R., Delo, 10.3.2015

UM je na lestvici Webometrics, ki kaže vključenost univerz v spletni prostor za leto 2014 padla na 2275. mesto.
Rektor D. Rebolj to opravičuje z lanskoletno spremembo domene UM. I.F. Augillo iz The Cybernetics laba ga je zavrnil in pravi, da gre pri UM za slabe odločitve vodstva, slabo načrtovanje, premalo investicij in podcenjevanje navzočnosti na spletu.
(Op. B.M.: Na www.webometrics.info je (1..8.2015) vrstni red slovenskih univerz takle: 216. UL; 1284. UM; 1967. UP; 2223. UNG. Druge naše visokošolske institucije precej zaostajajo, npr. na 13.398 mestu je Alma mater Europaea (v Mariboru).

O Maksovi luknji bo razsojalo sodišče. R. Galun, Delo, 10.3.2015

Lani je mariborski župan A. Fištravec prodal gradbeno zemljišče arabskemu poslovnež, ki je tam načrtoval franšizo ameriške univerze. Mestni svet je spremenil prostorski načrt, da bi pocenil gradnjo te univerze. Investitor bo moral zagotoviti najmanj 100 parkirnih mest za predvidenih 2500 (tujih) študentov. Gradnjo naj bi začeli letos, s študijem pa pričeli v št. l. 2017/2018.
Stečajni upravitelj družbe Zim, ki naj bi prvotno gradilo mariborski kulturni center (Maks), je vložil tožbo zoper nekdanje vodstvo Zima.

Utrinki. Delo, 9.3.2015

Damjan Vinko, predsednik fundacije Študentski tolar, ob novici, da so začeli izplačevati prve pomoči študentom, po 300 evrov:
»Na preteklo leto smo ponosni, a nas žalosti, da je študentov v stiski iz leta v leto več, naša sredstva pa so omejena, da bi lahko pomagali vsem, ki so pomoči potrebnim.«
Uredništvo ob tem dodaja, da bi ŠOUL lahko prihranil 3 milijone evrov, če bi že prej kupil zemljišče za študentski kampus, kot so razkrili pri Večeru.

Futuristični terenec bo iz kleti odpeljal po stopnicah. B. Maselj, Delo, 9.3.2015

Ekipa študentov FERI UL pod mentorstvom M. Mikelja izdeluje robotski invalidski voziček Cybathlon. Pridobili so tudi sponzorje. Upravljanje robotov je sicer že njihova rutina, prav zako računalniško načrtovanje in uporaba 3D tiskalnika.

Nov podjetniški pospeševalnik. B. Pavlin, Delo, 10.3.2015

Podjetniški pospeševalnik ABC v ljubljanskem BTC bo podpiral vstop mladim podjetjem na tuje trge, povezoval bo akademsko in poslovno okolje, discipline, mesta in države JV Evrope. Soustanovitelji so TIM, BTC, XLAB in AmCham, strateška partnerja pa IBM Slovenija in UL. Prvi razpis bo s področja pametnih mest, drugi s področja zdravja.

Z zmanjševanjem precepljenosti ranljivejša družba. B.F. Žgajnar, Delo, 10.3.2015

Primer ošpic v je opozoril na nevarnost zmanjševanja deleža otrok, ki jih starši dajo cepit. V bližini so države, kjer so žarišča okužb. Strokovnjaki pozivajo k cepljenju. Povečuje se število ljudi, »ki menijo, da so ošpice in cepiva zgolj zarota farmacevtskih podjetij«, pravi R. Kenda, Pediatrična klinika UKC.

TTIP: Ogroženih do 1,3 milijona delovnih mest. M. Belovič, Delo, 10.3.2015

Če bi sklenili prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA, bi lahko veliko Evropejcev izgubilo službe, ugotavlja poročilo CEPR (Centra za raziskave ekonomske politike evropske komisije).
Sindikalist B. Štrukelj opozarja na nevarnosti za izobraževanje, okolje in delavske pravice ter na zanemarljiv vpliv na rast.
Inštitut IFO iz Munchna pa obratno napoveduje povečanje števila delovnih mest, vendar šele dolgoročno. J. Smole, Združenje delodajalcev Slovenije, ki je članica lobistične Bussines Europe meni, da bi bilo bolje, če bi se ukvarjali s Kitajsko in njeno nelojalno konkurenco.
(Fotografija B. Samca kaže mlade protestnike pred Hišo EU v Lj., z napisi: TISA, TTIP, CETA, SLABO SE NAM OBETA. INTERNET JE NAŠ. )

Slovenija mora zaradi Nature 2000 dobiti več denarja. B. Tavčar, Delo, 10.3.2015

Na posvetu GZS o zavarovanih območjih je J. Potočnik, prejšnji evropski komisar dejal, da mora Slovenija v Bruslju glasneje postaviti vprašanje financiranja zaščite območij, ki so uvrščena v Naturo 2000, gozdove, vodotokov… Za ohranitev biodiverzitete potrebujemo strategijo in sodelovanje vseh.
P. Žigante, Savaprojekt pravi, da je glavna težava razpršena gradnja, povsod nimamo odpadke in greznice, vsaka občina ima poslovno cono, ne pa politike varovanja okolja.
Težave so na meji z Avstrijo, saj je dežela koroška pred bankrotom. DARS se boji, da ne bodo mogli širiti avtoceste mimo Ljubljane. Ohranjanje Lovrenških jezer na Pohorju bi prineslo velike koristi.
D. Krajčič, Zavod za varstvo narave pravi: »Potrebujemo družbeni konsenz o rabi virov, participativen odnos in vključujočo družbo, kar bi pomagalo tudi pri izkoreninjenju korupcije.«

Pomorsko razviti in zapostavljeni. B. Šuligoj, Nedelo, 8.3.2015

Ob dnevu pomorstva so v skladišču soli Monfort (pri Portorožu pod FPP UL) odprli zbirko tradicionalnega ladjedelništva in podvodnih športov Pomorskega muzeja Sergeja Mašera.
Evropska komisarka V. Bulc je govorila o množici prijav projektov na infrastrukturna sredstva EU, poleg drugega tira v Koper. (Ta kasneje ni uspel na razpisu, B.M.)
Minister za infrastrukturo P. Gašperšič je govoril o urejanju pooblastil pomorščakov, saj sedaj pomorska srednja šola in fakulteta (FPP UL) ne moreta izdajati dokazovati, da izpolnjujta pogoje evropske/mednarodne zakonodaje; pričakuje, da bosta to čim prej dokazali.
J. Klinec, Uprava za pomorstvo RS je povabljene veleposlanike je prosil, da pomagajo dijakom in študentov pri obveznih delovnih praksah na ladjah.

SMC še prva, a z nižjo podporo. Delo, 9.3.2015

V anketi Dela Stik je 600 vprašanih na vprašanje, koga bi volili zdaj, na prvo mesto dalo največjo vladno stranko SMC, sledita opozicijski SDS in ZL, nato (vladna) SD in NSI, Desus itd. Na volitve ne bi šlo 13%, kar 33% pa se jih ni moglo odločiti za nobeno stranko.
Med najbolj priljubljenimi politiki so na prvih mestih B. Pahor, V. Bulc in M, Cerar, ki pa jim je priljubljenost padla, sledi D. Židan, nato vodilna v ZL L. Mesec in V. Tomič, ki jima je priljubljenost narasla, M. Tonin in M. Hanžek, ki se mu je ocena zvišala najbolj med vsemi. Zadnja (16. in 17.) sta poslanca SDS A. Jeraj in J. Janša.

Avtorske pravice. Urad za intelektualno lastnino. B.P., M.P., Dnevnik, 9.3.2015

Zastopniki avtorjev književnih, glasbenih, AV ipd. del nasprotujejo osnutku novele zakona o avtorskih pravicah. Menijo, da se država želi vmešavati v njihovo delo, t.j. zbiranje sredstev od uporabnikov in plačevanje avtorskih pravic njihovim lastnikom.
Predlagatelj (ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad RS za intelektualno lastnino (UIL)) pravi, da je nadzor potreben, saj je trg upravljanja avtorskih pravic pri nas monopolen.
Odstopila je direktorica UIL V. Stanković Juričič, verjetno zaradi pritiskov lobijev. V zadnjih treh letih sta bila poleg nje direktorja še J. Žurej in L. Novak.

Postranski zaslužki visokega šolstva. A.D. Delo, 6.3.2015

Podatkovna baza protikorupcijske komisije Supervizor je razkrila, da je država v 12 letih na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb preko javnih zavodov izplačala milijardo evrov. Največ RTVS, sledi UM Med posamezniki je od leta 2003 prejela 541.848 evrov S. Setnikar Cankar, ministrica za izobraževanje, ki je bila dekanja FU UL 2009-2013, nekdanji dekan EF UL M. Tajnikar je dobil 394.859 evrov, sledijo še M. Vintar, S. Devjak in J. Stare (FU UL), M. Tekavčič (EF UL).
Predstavniki fakultet pravijo, da je šlo za delo opravljeno zunaj rednega delovnega časa, za dejavnosti »na trgu«.

Zaznamek.

B. Petkovič, Dnevnik, 6.3.2015

V 11 letih so subjekti javnega sektorja izplačali 1,02 milijarde evrov fizičnim osebam prek avtorskih in podjemnih pogodb. Lani je bilo izplačanih 45 milijonov.
Največji izplačani znesek v 11 letih – 769.416 evrov – je dobil A. Počinka, od notranjega ministrstva. 636.000 evrov je dobila (poleg plače) S. Setnikar Cankar, ministrica, od FU UL, kjer je bila zaposlena in tudi dekanka; M. Vintar je tam tako dobil 548.503 evrov. Od EF UL je dobil M. Tajnikar 394.859, M. Tekavčič, zdajšnja dekanka pa 235.114 evrov.
Med zavodi je največ izplačala RTVS (78 milijonov), nato UM (57 milijonov), sledijo obrambno ministrstvo, državni izpitni center, UKC Lj., EF UL…
Komisija za preprečevanje korupcije je uvedla sistemsko preiskavo.

Visoki zaslužki odnesli ministrico. B.P., P.M., M.R., Dnevnik, 7.3.2015

S. Setnikar Cankar, ministrica za izobraževanje, znanost in šport je zaradi razkritja visokih honorarjev odstopila. Pravi, da zaradi političnih posledic ne bi mogla več opravljati svojega dela.
Premier M. Cerar je odstop sprejel in rekel, da pozornost zbuja dejstvo, da je honorarje sprejemala s fakultete (FU UL), kjer je bila zaposlena oz. jo je vodila.
B. Štrukelj, SVIZ, meni, da bi bilo slabo, če bi odstop prikril takšno ravnanje s sredstvi, razporejanje pedagoških obveznosti, razne zasebne s.p. profesorjev… Tudi premier je služil preko svojega svetovalnega podjetja, npr. od državnega zbora je v 12 letih prejel 228.000 evrov.

Pričakovano: za varnost hrane bo skrbel Janez Posedi. T.P., Dnevnik, 6.3.2'15

Za direktorja uprave za varno hrano je bil imenovan J. Posedi, veterinar in vodja sindikalne konfederacije Pergam. Veljal je za favorita kmetijskega ministra D. Židana. Njegovi protikandidati dvomijo, če je s sindikalnim delovanjem dokazal svojo usposobljenost za to delo.

Razpis za direktorja (M/Ž) Kemijskega inštituta. Delo, 5.3.2015

Upravni odbor KI Ljubljana www.ki.si v razpisu za direktorja postavlja naslednje pogoje: doktorat s področja dejavnosti inštituta; mednarodno primerljivi raziskovalni ali tehnološko razvojni rezultati; sposobnost za organiziranje in vodenje; splošni pogoji po zakonih o zavodih in o raziskovalni dejavnosti. Poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev kandidati predložijo tudi program dela in usmeritev KI, vključujoč vizijo sodelovanja z gospodarstvom, univerzami, v mednarodnih projektih in z resornimi ministrstvi. UO bo s soglasjem vlade, kot vršilke pravic ustanovitelja imenoval (od 1.5.2015) za 5 let.

Uradniki, uradnice.

M. Lesjak, A. Vesel, Objektiv, Dnevnik, 7.3.2015

Miran Lesjak v komentarju k grafikonu Aljaža Vesela o deležu žensk med uradniki (podatki Evrospek komisije) ugotavlja, da je Slovenija »edina država, v kateri je spolna struktura zaposlenih v državni administraciji uravnotežena«. Dodaja, da strokovnjaki opozarjajo, »da so deleži v naših študijskih programih družboslovja in humanistike izjemno visoki, istočasno pa gre pri tem za zaposlitve, ki so relativno varne, a zato ne tudi dobro plačane.«

Kaj odkriva program Pajek? M. Vizjak Pavšič, Delo, 5.3.2015

Znanstvena monografija Understanding Large Temporal Networks and Spatial Networks: Exploration, Pattern Searching, Visualisation and Network Evolution, avtorjev V. Batagelja, A. Ferligoj in N. Kejžar (UL) ter P. Doreiana (Univ. Pisbourg) je izšla pri založbi Wiley, Series in Computational and Quantitative Science.
Avtorji razkrivajo družbene procese, ki ustvarjajo omrežja, podrobneje omrežje citiranja patentov (ki je največje, z 3,2 milijoni patentov), znanstvenega citiranja, citiranj med odločitvami vrhovnega sodišča ZDA, prestope v angleški nogometni ligi in prostorsko omrežje 48 držav ZDA. Uporabljali so metode programa Pajek, ki sta ga razvila V. Batagelj in A. Mrvar (UL), ki omogoča nazoren prikaz strukture omrežij.

Letos bomo počrpali milijardo evrov sredstev EU. S. Čeh, Delo, 7.3.2015

A. Smerkolj, ministrica pristojna za razvoj in strateške projekte, je v intervjuju povedala, da bomo v 2015 pridobili od EU 800 milijonov evrov iz obdobja 2007-2013 in še/že 200 milijonov iz finančne perspektive 2014-2020.Uspešni smo pri črpanju iz evropskega socialnega sklada za projekte o človeških virih, pa tudi iz regionalnega sklada. Smo med prvimi državami, ki bomo začeli črpati iz nove finančne perspektive.

Slovenija čaka svojega prvega milijarderja. I.Košir, Dnevnik, 7.3.2015

Revija Forbes je spet objavila lestvico milijarderjev – teh je 1826, skupaj imajo sedem bilijonov dolarjev (7.000.000.000.000). Na prvem mestu je B. Gates (79 milijard USD), D. Rockefeller (99) je najstarejši, E. Spiegel (24) je najmlajši, med ženskami C. Walton (60), od športnikov je najvišje M. Jordan (52). Letos je na njej več Kitajcev, manj Rusov… in (še) nobenega Slovenca ali Slovenke. Najbližja sta že Iza in Samo Login, Outfit17 (617 milijonov evrov), ki ju je lani na prvo mesto uvrstila revija Manager.

Igralec, ki se je zapisal poročevalstvu.kul, Dnevnik, 6.3.2015

Umrl je igralec Franek Trefalt (*1931), ki se ga generacije Slovencev spominjaj kot študenta Sama v filmu Vesna (1953) in v njegovem nadaljevanju Ne čakaj na maj ter drugih filmih. Pozneje je bil radijski športni novinar in urednik.

Razširjena skupina in nova izhodišča. T. K., Delo, 4.3.2015

Na prvem sestanku o novem visokošolskem zakonu med ministrstvom (MIZŠ) in predstavniki 30 deležnikov so sklenili, da v pripravo vključijo predstavnike študentov, rektorske konference, delodajalcev, zaposlenih in zasebnih visokošolskih institucij. Tako razširjena delovna skupina bo v mesecu oblikovala nova izhodišča. Takrat bo jasno, ali bodo najprej le popravili sedanji zakon glede financiranja in nato v novem zakonu urejali druge dileme visokega šolstva; to zahtevajo sindikati, študenti in rektorji.
Vsi, tudi ministrica S. Setnikar Cankar, so se strinjali, da je za kakovostno visoko šolstvo bistveno financiranje in da morajo do 20020 znašati sredstva za visoko šolstvo 2% BDP. Razlike pa so glede upravljanja univerz. Po besedah ministrice bodo skupaj ugotovili, kaj je sprejemljivo. Menda status quo, piše T. Kristan.

Zaznamek. (Doktorji znanosti.) Dnevnik, 2.3.2015

Leta 2012 je bilo pri nas 7779 doktorjev in (41%) doktoric znanosti, to je 5,2 na tisoč prebivalcev.
Od vseh jih je 92% zaposlenih, med njimi 49% na univerzah oz. v visokem šolstvu. Po področjih jih je 27% iz naravoslovja, 23% in tehnike in 20% iz družbenih ved.
V letih 2011, 2012 je bilo novih doktorjev znanosti iz družbenih ved 28% in naravoslovja 22%. Novi doktorji imajo povprečno 33 let, njihov študij povprečno traja 5 let.
V letih 2003-20012 jih je 15% več kot 3 mesece opravljalo doktorski ali podoktorski študij v tujini.
(Vir: SURS)

Štirje izzivalci medlega rektorja. T.L., Dnevnik, 4.3.2015

Na volitvah za rektorja Univerze v Mariboru (UM) kandidirajo poleg rektorja D. Rebolja, še I.Tičar, FERI, S. Bobek, EPF, Ž. Knez, dekan FKKT in N. Samec, dekan FS.
Nad D. Reboljem so razočarani tisti, ki so pričakovali sprememb. Uspelo se mu je UL povleči iz »črnih kronik« v časopisih. Znebil se je gospodarskih družb v posredni lasti UM, a ni počistil na rektoratu z dediščino predhodnika I. Rozmana. (Ta pa opozarja na padec UM na lestvici Webometrics).
D. Rebolju očitajo dvoličnost pri (ne)razreševanju dekana FF M. Jesenška, sam pa obžaluje, da je leta 2013 je od zaposlenih zahteval izjavo o delu ne glede na plačilo.

Iščejo novega direktorja inštituta Jožefa Stefana. Na kratko, Dnevnik, 5.3.2015

IJS je objavil razpis za direktorja, za prihodnjih 5 let. Od 2005 ga vodi J. Lenarčič.

Na oder po znanje za nadaljnjo pot. I. Meger, Dnevnik, 4.3.2015

Tudi v sezoni 2015 bodo študenti AG UL izvedli 150 javnih koncertov, na katerih pridobijo izkušnje z nastopanjem. Utečeno je sodelujejo z profesionalnimi slovenskimi orkestri. Junija bo spet Triada -skupni projekt akademij UL (še ALUO in AGRFT).

Še nekaj let prostorske stiske? I.M., Dnevnik, 4.3.2015

Umetniške akademije UL (AG, ALUO, AGRFT) bi za rešitev svoje prostorske stiske skupaj potrebovale vsaj 50 milijonov evrov.
A. Grafenauer, dekan AG meni, da bi bilo najceneje, če bi zgradili skupno stavbo ob Roški cesti. AG bo še naprej razseljena po mestu, čeprav pričakujejo da bodo dobili Kazinsko dvorano na Kongresnem trgu. Za dokončno rešitev bi potrebovali 30 milijonov.
AGRFT se je že preselila na Trubarjevo cesto svoj sedež in knjižnico, na Nazorjevi ulici pa ostajajo igralski studii. Slabo kaže ALUO.

Študentje hudomušno tudi o resnih temah.av, Dnevnik, 5.3.2015

Študentje MF UL so v projektu Virus ob letošnjem dnevu raka na materničnem vratu pripravili hudomušni film in zanj dobili mednarodno pohvalo. Postavili so stojnice na MF, v KC, v podhodu Maxi in v City parku. Podobno akcijo so pripravili tudi študenti MF UM.

Danes zadnji dan za prijavo na fakulteto.T.K., Delo, 5.3.2015

Iztekel se je rok za prijavo na visokošolske zavode, ki je bila možna preko portala eVŠ (MŠZŠ). Do 23.4. bo znano, na katerih študijskih programih bo vpis omejen, tri mesece kasneje pa, kdo je sprejet. Med 21. in 28. 8. bodo prijave na programe, kjer bodo še prosta mesta.

Za povišanje minimalne plače vseh 7 sindikalnih central.

M.B., Delo, 2.3.2015

Sindikati so napovedali zbiranje podpisov za začetek parlamentarnega postopka, s ciljem, da bi spremenili definicijo minimalne plače (izvzeli bi dodatke za nočno in nedeljsko delo) in jo tako dvignili.
Leta 2009 so sindikatom v Ljubljani zbrali 30.000 protestnikov za dvig minimalne plače. Vlada B. Pahorja jo je nato zvišala na 734 evra.

Februar 2015

IMF sporoča: Reforme so nujne. M.J., Delo, 20.2.2015

Mednarodni denarni sklad je zvišal napoved za gospodarsko rast Slovenije na 1,9% v 2015, poprečne stopnje do 2020 pa bodo 1,7-1,8%. V svojem poročilu o Sloveniji MMS/IMF ugotavlja, da Slovenija po bančni krizi v 2013 okreva po zaslugi dokapitalizacije bank, izvoza in naložb, podprtih s sredstvi EU.
A v bilancah bank, podjetij in države brez reform lahko spet nastanejo izgube. Zato priporoča urejanje slabih posojil, izboljšanje bančnega upravljanja in privatizacijo bank v državni lasti. Slaba banka DUTB mora stati neodvisna, zmanjša naj se vloga države v gospodarstvu. Za konsolidacijo javnih financ priporoča pokojninsko reformo. Nujne so tudi strukturne reforme za spodbujanje naložb, domačih in tujih, prestrukturiranje podjetij in zaposlovanje mladih.

Zgled: zaposlovanje za nedoločen čas. M.B., Delo, 20.2.2015

Za zmanjšanje negotovega dela (prekarizacije) predvsem pri mladih je vlada sprejela nekaj ukrepov, ki so že začeli veljati.
Da bi dala zgled drugim delodajalcem je nehala zaposlovati za nedoločen čas in zaposluje (v strokovnih službah, B.M.) za določen čas.za določen .
S pomočjo vrednotnic in prijave na Ajpes je možno opravljati osebnim dopolnilnim delo (pomoč v gospodinjstvu, starejšim, varstvo otrok, inštruiranje, domača obrt…
Študentom se bo delo delno štelo v pokojninsko dobo, urna postavka pa je vsaj 3,8 evro neto.
Podaljšano je suBvencioniranje delodajalcev, k zaposlujejo mlade do 30 let. V 2014 se je tako za nedoločen čas zaposlilo okoli 3000 brezposelnih.

Janez Posedi ima močne izzivalce T.P., Dnevnik, 21.2.2015

Za mesto direktorja Direkcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je (ministrov) favorit sindikalist in veterinar J. Posedi. Na VF UL dela s paraziti, hkrati pa je predsednik Konfederacije sindikatov Pergam. Slovi kot trd pogajalec z vlado, ki bi ga s tem imenovanjem utišala, piše T. Pihlar.
Pergam je začel postopek za izbiro novega vodstva in J. Posedi pravi, da tam ne bo kandidiral.

Poleg navedenega, bi moral ta naslov biti brez vejice. V.P.S., Del, 21.2.2015

21.2. je po Unescu mednarodni dan materinščine, t.j. slovenščine, ki jo na svetu govori 2,5 milijona ljudi. Materni jezik je za 88% prebivalcev RS, za nekatere je to italijanščina, madžarščina…
S. Bergoč iz službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo navaja 5 aktualnih izzivov zanj:
Učni jezik v visokem šolstvu; bralna pismenost; digitalizacija slovenščine; jezikovno izobraževanje ranljivih skupin; slovenščina v zamejstvu. (Na fotografijah: Vem zakaj. POTERBUJEMO VAŠ GLAS! Tukaj lahko napolnite vašo mobilno napravo. PROSIM ZAPIRAJTE VRATA! V okvirčku primeri (ne)pravilnega pisanja.)

Prelomni smučarski skoki. M.Š., Objektiv, Dnevnik, 21.2.2015

Na skakalnici/letalnici v Virkesundu je P. Prevc (22) skočil 250 metrov. Trenutni svetovni rekord je sicer postavil kasneje dan kasneje domačin A. Fanemel (251,5). Prevc je drugi Slovenec, ki je postavil rekord. Leta 1961 je v Obersdorfu 141 metrov skočil J.Šlibar (- takrat študent PF UL, B.M.)
Sto metrov (108) je prvi preskočil Nemec R. Gering, v Planici, 2.3.1941, dvesto (203) pa Finec T. Nieminen, 1994, prav tako v Planici.

Prebivalci Slovenije 1.10.2014. Delo, 14. in 18.2. 2015

Po podatkih statističnega urada (Surs) je imela RS lani 2.062.731 prebivalcev. Milijon je bilo žensk in le malo manj moških, natančneje: 1.040.640 in 1.022.091.
Državljanov RS je bilo 1.962.343, tujih pa 100.388.

Bodoči dijaki in študenti so se informirali, a tudi zabavali. S.M., Delo, 14.2.2015

Na srednjih šolah in visokošolskih zavodih je bil 14. in 15.2. informativni dan. Opisali so jim šolanje oz. študij, dodatne dejavnosti, učitelje, možnosti zaposlitve in marsikje so to popestrili s poučnimi eksperimenti.

Nov doktorji znanosti. Delo, 19.2.2015

Rektor UL je promoviral 24 doktorjev (od tega 15 doktoric) znanosti (FA 3, FRI 2, NTF 5, VF 2, BF 9, FPP Piran 1, PF 1).

Ministrica: Šolnin za študij ne bo. P. M., Dnevnik, 17.2.2015

S. Setnikar Cankar pravi, da so izhodišča za zakon o visokem šolstvu že poslali deležnikom; zakon naj bi sprejeli do konca leta. Zagotavljal bo brezplačni študij na 1. in 2. stopnji. Izredni študij bo nadomestil t.i. delni študij, namenjen predvsem zaposlenim, ki bodo lahko časovno prilagodili izpolnjevanje študijskih obveznosti. Študentske pravice bodo imeli le tisti, ki ne bodo zaposleni. Oba študij bosta brezplačna, vendar le enkrat v življenju, vključno z enim ponavljanjem. Tisti, ki študija ne bodo dokončali, bodo del denarja vrnili državi. Doktorski študij bo sofinanciran, obdržali bi mlade raziskovalce.
Visokošolske zavode bi financirali po triletih pogodbah. Možne bi bile nove oblike zavodov (politehnike). Za programe bi zadostovala le prva akreditacija, kasneje akreditacija zavoda, lahko tudi mednarodna.

Na visokih strokovnih šolah obvezno kadri z izkušnjami v neakademski sferi. T. K., Delo, 17.2.2015

Izhodišča za novi zakon o visokem šolstvu bodo prinesla spremembe v visoko strokovno izobraževanje. Te programe bodo še vedno lahko izvajale tudi univerze, a bo moralo vsaj 30% predavateljev imeti najmanj triletne ustrezne delovne izkušnje. Zavodi s temi programi se bodo lahko povezovali v politehnike. Določeno bo tudi minimalno praktično usposabljanje študentov.
Zakon bo omogočal večje povezovanje univerz in inštitutov, ki se bodo sodelovali v izobraževalnem procesu. Univerze bodo imele poleg rektorja tudi poslovnega direktorja.
Izhodišča je pripravila delovna skupina ministrstva pod vodstvom P. Mačka in deležniki imajo dva tedna časa, da dajo pisne pripombe. Kot kaže jih ne bo malo.

Kljub obljubam zaskrbljeni zaradi denarja. P.M., Dnevnik, 19.2.2015

Na univerzah od novega zakona pričakujejo predvsem stabilnejše financiranje. Pripravljavci obljubljajo, da se bodo sredstva proračuna za visoko šolstvo povečevala z stopnjo gospodarske rasti, do 2% BDP, v slabih časih pa bi se zmanjševala z zamikom dveh let. Ministrstvo bo z zavodi podpisovalo -3 letne pogodbe, predvidevajo v izhodiščih.
Rektor UL I. Svetlik meni, da je je za načrtovanje in ohranjanje kakovosti študija nujno vedeti vnaprej, koliko bo denarja. V zadnjih letih so to izvedele šele po polovici leta.
Rektor UP D. Marušič s od zakona obeta izenačitev položaja vseh treh javnih univerz. Po uredbi v 2011 je bila UP letno oškodovana za 2,5 milijona.
S. Pejovnik, FKKT UL pozdravlja predvideno razmejitev javnega in zasebnega visokega šolstva. Koncesije bo država dala zasebnikom le če ne bo primernega (javnega) študija in če bodo delodajalci iskali take diplomante.

Ob projektih šoli zmanjkalo denarja za najemnino. M. C., Delo, 18.2.2015

Visoka šola za tehnologijo polimerov (VŠTP) v Slovenj Gradcu se je konec 2013 preselila v prostore v podjetniškem inkubatorju. Ker ji je država zmanjšala koncesijska sredstva, ji je občina odpisala 90% najemnine, sicer bi zaradi minusa zgubili ta državna sredstva.
Na VŠTP je vpisanih 101 rednih in 8 izrednih študentov, šolnina znaša 3000 evrov.
Čeprav je šola zasebna, pravi dekanja S. Ronceli Vaupot, da gre za javno dobro, saj je brez podpore 8 ustanoviteljev v regiji ne bi bilo. S projekti so v zadnjih letih nabavili za 1,5 milijona evrov opreme, plačevali 32 - 38 predavateljev in si zagotovili raziskovalce, saj je raziskovalna dejavnost pogoj za obstoj, pravi. Zaradi varčevanja so zmanjšali honorarje predavateljem in združili prostore strokovnih služb. V prihodnje se bodo morali še bolj posvetiti čisti tržni dejavnosti.

Rektorja bi volili tudi nepedagogi. M.R., Delo, 18.2.2015

Na volitvah rektorja UM ne bodo mogli sodelovati nepedagoški delavci. M. Javornik Krešič, sindikat VSS, pravi, da ni prav, da jim sedanji zakon o visoke, šolstvu te pravice ne daje. Sindikat se zavzema za spremembo zakona in napoveduje vzporedne volitve rektorja. Volilna komisija jim je pri tem odrekla podporo.
Študente um razburja odločitev SŠ UM, da podpre le (dosedanjega) rektorja Rebolja.

Propadli zgodbi o dobrih idejah. J. K. S., Delo, 19.2.2015

O problemih ukinitve Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju (SZI) in delovanja Evro-sredozemske univerze (EMUNI, Portorož) na skupni seji razpravljali odbori Državnega zbora za zunanjo politiko, za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter komisije za Slovence v zamejstvu in izseljeništvu.
Soglasno so sklenili, da sta obe ustanovi za Slovenijo strateškega pomena. Glede SZI niso predlagali oživitve, temveč le ugotavljanje vzrokov za njegov stečaj in pripravo koncepta središča za kulturno, znanstveno in gospodarsko sodelovanje na Dunaju. EMUNI pa mora do konca oktobra poročati o delu in finančnem poslovanju, potem bo dobil pripadajoča sredstva.

Kako do dobre arhitekture z malo denarja. J.G., Delo, 14.2. 2015

V CD Lj. na razstavi Arhitekturna inventura predstavljenih 106 projektov arhitektov in 14 študentov FA UL. Malo je velikih, saj je gradenj manj in dohodki arhitektov so se v zadnjih letih zmanjšali za 70%. Zlasti mladi arhitekti imajo malo priložnosti za delo. Redki so natečaji, na katere je dvakrat več prijav. Največji odziv je bil za NUK II, kjer je na natečaj prispelo 116 elaboratov. Med večjimi uresničenimi državnimi gradbenimi investicijami sta bili FKKT in FRI UL.

Evropsko gradbeništvo lani navzgor. C. P., Delo, 19.2.2015

Proizvodnja v gradbeništvu se je v EU povečala za 3%, v Sloveniji za 4,6%, poroča Eurostat. Vendar so imeli decembra slovenski gradbinci še vedno za tretjino manj dela kot v 2010, evropski pa za tretjino manj kot pred krizo.

Nasprotovanje sporazumu TTIP zaradi netransparentnosti. Na kratko, Dnevnik, 14.2. 2015

Na javni razpravi o vplivu prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA so predstavniki civilne družbe in sindikatov opozorili na netransparentnost pogajanj in na možnost negativnih učinkov na gospodarstvo, delovna mesta, hrano in okolje.

Po slabem startu podpora vladi počasi raste. Bulčeva ostaja v vodstvu. M.R., nd.me, Dnevnik, 16.2.2015

V anketi Vox populi je 12.2. po telefonu 700 oseb zaupalo Ninamediji, kaj mislijo o vladi, politikih in katero stranko bi volili.
Da vlada kot celota uspešno deluje, se jih je strinjalo 35%, januarja se jih je 32%.
Volit jih ne bi šlo 18%, 20% jih ne ve koga bi, med ostalimi pa največ – 18% vladno SMC, 16% opozicijsko SDS, 8% ZL, ki je za dve desetinki % prehitela SD, 5% NSi in 4% Desus. (% zaokrožil B.M.)
Najvišje ocene je spet dobila V. Bulc (3,5), desetinko manj B. Pahor, dve desetinki M. Cerar, nad 3 pa so dobili še D. Židan, T. Fajon in D. Mramor. Sledi K. Erjavec, ki je najbolj napredoval, nato V. Tomič, M. Brglez, L. Mesec, L. Novak, idr. Med najbolj priljubljenimi politiki so evropska komisarka, predsednika države in parlamenta ,tretjina članov vlade ter trije iz vodstev dveh opozicijskih strank.

»Kdo jamči za mlade /…/

Projekcija, Delo, 16.2.2015
/…/ ali kaj lahko skupaj naredimo za dostojno življenje mladih?
Pod tem naslovom sindikat Mladi plus organizira teden (sredi februarja), na katerem bodo analizirali uresničevanje programa jamstva za mlade in pripravili javno tribuno o neplačanem delu.

Moški potrebujejo več spanja kot ženske. Nedeljski, 18.2.2015

V študiji Zdravje 2000, ki so jo nedavno objavili na Finskem, so ugotovili, da ženske potrebujejo 7,6 ure spanja, moški pa 7,8. Kdor se tega drži, je manj bolan.

Maturitetni rezultati spet skrivnost. P. Mlakar, Dnevnik, 11.2.2015
Leta je bil uspeh šol na maturi skrbno varovana skrivnost in so se rezultati v letnih poročilih (državne komisije za splošno maturo, B.M.) skrivali pod šiframi. Zakon o maturi prepoveduje razvrščanje šol (v lestvico) po uspehu pri maturi. Upravno sodišče je (decembra 2013) pritrdilo informacijski pooblaščenki, da so rezultati posamezne šole javnega značaja. V Dnevniku so lani na tej osnovi objavili nekatere dosežke šol v letih 2011, 2012 in 2013.
Letos omenjena komisija teh rezultatov ni vključila v svoje letno poročilo za 2014. Tako so želeli preprečiti razvrščanje šol po uspehu, kar so naredili lani na enem od (mariborskih, B.M.) visokošolskih zavodov.
Dnevnik bo predstavil, kako so se lani (2014) na maturi odrezali dijaki posameznih gimnazij, koliko jezikov imajo te šole in druge njihove posebnosti, npr. o varnosti v šoli, koliko neopravičenih prinese »vzgojni ukrep«… Pri časniku se strinjajo z očitki, da so pomisleki o razvrščanju šol po dosežkih na maturi deloma upravičeni. Odvisni so npr. od vstopne populacije, socialnega statusa dijakov ipd. Sicer pa naj bi za celostne informacije o kakovosti šol poskrbel projekt Osebna izkaznica šol, ki ga je pred desetletjem napovedal minister M. Zver.

Slovenščina ni ful fajn, ampak je čudovita. Nina Huš, Nedeljski, 11.2.2015
V zadnjih 10 letih je število študentov slovenščine na univerzah v tujini naraslo s 1500 na več kot 2700. Prvi lektorat slovenskega jezika je bil ustanovljen pred 204 leti na Univerzi Karla in Franca v Gradcu. Letos je največ ptudentov na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu, 75 na študijski smeri, 450 pa na izbirnem predmetu slovenščina. Veliko jih je še v Bratislavi, Zagrebu, Lodžu, Brnu, Krakovu, Lvovu in Buenos Airesu, pa tudi v Varšavi, Washinghtonu… Lektorate podpira Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik FF UL.

Ko ti javna agencija ukrade idejo. SPIRIT., T.K., Dnevnik, 11.2.2015
Zavod RAZ:UM, ki deluje pod okriljem UM očita agenciji Spirit, da je najprej zavrnila financiranje projekta Demola o sodelovanju študentov in podjetij, nato pa začela izvajati zelo podobnega: Izzivi mladim. RAZ:UM je za Demolo dobil licenco od univerze Tampere (Finska), ki ga je razvila. V njem sodelujeta UM in UL, razširil pa se bo še na UP in UNG. Vse slovenske univerze so torej oškodovane, je prepričana E. Stojemova, RAZ:UM.

Politika je obljubila, da novinarjev ne bo preganjala. M.V., Delo, 11.2.2015
Poslanci so v DZ brez glasu proti podprli načrte pravosodnega ministrstva za spremembo kazenskega zakonika, po katerem pregon novinarjev ne bo dopusten, če za razkritje obstaja javni interes.
(Na fotografiji I. Modica so pretežno mladi ljudje na balkonu UL 21.6.1988, ko je na Kongresnem trgu Odbor za varstvo človekovih pravic organiziral shod v podporo JBTZ. (- Janša, Borštnar, Tasič, Zavrl, takrat v vojaškem zaporu, B.M.). Množica je med drugim zahtevala svobodo govora, ki jo je omejeval 133.člen takratnega jugoslovanskega kazenskega zakonika. Ta člen je predvideval zapor za neresnično prikazovanje razmer in ščuvanje k rušenju oblasti. Na ograji balkona je velik transparent: SVOBODA – DEMOKRACIJA – PRAVNA VARNOST. Z balkona visi platno s prečrtano številko 133. Med besedilom je fotografija značke, s prečrtano številko 260. - člena veljavnega kazenskega zakonika, ki govori o izdaji tajnih podatkov.

Namesto Čadoničeve sindikalist Posedi?, T.P., Dnevnik, 12.2.2015
Na razpis za direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se namerava prijaviti veterinar J. Posedi, Nacionalni veterinarski inštitut in predsednik Konfederacije sindikatov Pergam. Dosedanja direktorica V. Čadonič Špelič je odstopila in bo vodina novomeško občinsko upravo.
J. Posediju nekateri očitajo, da je prijatelj ministra D. Židana, drugi pa morebitno dvojnost in navzkrižje interesov, če ostal sindikalni vodja.
Na drugem razpisu kmetijskega ministrstva, za prehranskega varuha, sta v ožjem izboru ekonomist D. Kračun (EPF UM) in agronom J. Podgoršek, ki v Novem mestu ustanavlja kmetijsko visoko šolo.

Kulturni praznik. Spodbudimo nove prešerne! nr, Dnevnik, 9.2.2015
V ljubljanskem CD so podelili Prešernovi nagradi za življenjsko delo pionirju stripa M. Mustru in pesniku A. Brvarju. Prvi je nato dejal, da si je želel zabavati generacije otrok in da želi izpolnitev otroških želja tudi drugim, drugi pa je spomnil prisotne, da so se posredno rokovali »z vsemi ljudmi na svetu, ne glede na barvo kože, versko pripadnost ali politično prepričanje«. Nagrade Prešernovega sklada so prejeli: prevajalec M. Strojan, glasbenik J. Pukl, skladatelj V. Žuraj, slikar M. Jakše, plesalca R. Hribar in G. Luštek ter igralka P. Zemljič. Predsednik UO sklada J. Bogataj je namignil, da pripravljajo spremembo pravilnika.
V Vrbi je predsednik Državnega sveta M. Bervar pozval k varovanju kulturne dediščine in spodbujanju umetniškega delovanja in »razvoj prešernov, ki delujejo med nami danes, pa tudi tistih, ki šele prihajajo«.
V Ljubljani so na več mestih recitirali pesmi, tudi pokojnega K. Koviča. V Kranju je bilo srečanje s Prešernovimi nagrajenci.

Znamenitosti. D. Valenčič, Dnevnik, 9.2.2015
Pri nas so pod zaščito Unesca Škocjanske jame, kolišče Ljubljansko barje in rudnik živega srebra v Idriji. V postopku nominacije so Kras, fužinarske planine v Bohinju in partizanska bolnišnica Franja. Nedavno so poslali gradivo za vpis arhitekturnih del Jožeta Plečnika na seznam svetovne dediščine (nabrežje in mostovi Ljubljanice, sv. Mihael na Barju, sv. F. Asiški v Šiški, Vegova ul. z NUK-om, Žale).

Z vsemi topovi proti privatizaciji. M.B., Nedelo, 8.2.2015
Na Kongresnem trgu v Lj. so se 7.2. zbrali nasprotnik privatizacije državnih podjetij. Shod je pripravila skupnost Državljani proti razprodaji. Podprli so ga sindikati, stranka ZL, civilnodružbena gibanja (CDG) in delavci Cinkarne. Zahtevajo večjo vlogo delavcev, stroke in CDG pri upravljanju državnih podjetij. M. Cerarja so pozvali, naj ne prodaja Slovenije.
(Na fotografiji T. Lombarja nekaj deset protestnikov rdečimi in sindikalnimi zastavami s transparenti: USTAVIMO PRIVATIZACIJO. PROTI PRIVATIZACIJI ZA DELAVSKO /…/UPRAVLJANJE. PODJETIJ /…/NE DAMO. ŠTUDENTI. DELAVCI. Upokojenci, NEZAPOSLENI. PREKERCI.)

Za manj politike v gospodarstvu. STA, Nedelo, 8.2.2015
V prostorih GZS so se 7.2. zbrali zagovorniki privatizacije – podjetniki in pobudniki peticije za prodajo državnih podjetij in depolitizacijo gospodarstva iz društva Evropska Slovenija. Njegov predsednik D. Črnčec je povedal, da so zbrali že 11.000 podpisov. Je za transparentno privatizacijo, »zmaga pa naj tisti, ki ponudi več. Hočemo državo, ki ne bo ujeta v ideološke zablode preteklosti. Hočemo enake možnosti za vse«. A. Mertelj, Datalab, je dejal, da je edina funkcija podjetja, da ustvarja dobiček, za socialo imamo pa Karitas, za zaposlovanje pa zavod. Ekonomist I. Masten je menil, da navezava interesnih skupin s politiko onemogoča uspešno spopadanje s krizo.

OECD: Omejite dvig minimalne plače. Sta, nr, Dnevnik, 10.2.2015
V poročilu o gospodarski rasti za 2015 svetuje OECD Sloveniji, naj pospeši umik države iz gospodarstva (transparentna privatizacija podjetij in bank), omejitev minimalne plače in dodatno pokojninsko reformo. Svetuje tudi izboljšanje terciarnega izobraževanja in uvedbo šolnin.
Na priporočila se je odzvali: sindikalist D. Semolič, da je bistvo problema v tem, da so plače prenizke; ministrica A. Kopač Mrak, da je pokojninski sistem vzdržen do 2020, do takrat pa bodo pripravili spremembo. Z njo se ne strinja M. Jaklič, EF UL, ki cenjuje, da bo nastopil problem s pokojninami leta 2015 – ampak kaj potem?

UM. Le pet kandidatov. P.R., Delo, 10.2.2015
Z rektorja UM – volitve bodo sredi marca – so se poleg sedanjega rektorja prijavili še dekan EPF S. Bobek, dekan FKKT Ž. Knez, dekan FS N. Samec in I. Tičar, FERI.
Novega rektorja čaka finančni primanjkljaj, za izpeljavo programov manjka petina denarja in upadanje števila študentov.
Rektor D. Rebolj ocenjuje, da je bil uspešen in da je uredil poslovanje družb v lasti UM. Doslej je uspelo voditi UM dva mandata A. Križmanu, L. Toplaku in I. Rozmanu.

SMC ohranja prednost pred SDS. Z.P., Delo, 9.2.2015
V anketi Dela Stik so 5.2. po telefonu zbrali mnenja 600 Slovencev (in Slovenk) o strankah in politikih.
Največja vladna SMS bi dobila »jutri« na volitvah 17%, največja opozicijska SDS 15%, Združena levica /%, (vladna) SD 6%, in Desus 3% ter (opozicijski) NSi 3% in Zaab 1%, prav toliko tudi izvenparlamentarna SLS. Največ – 39% - pa se jih ni moglo odločiti (za stranko) in14% jih ne bi šlo volit. (Odstotke zaokrožil B.M.)
Med politiki - obeh spolov, priljubljenost skoraj vsem peša – je še vedno prvi predsednik B. Pahor, sledita EU komisarja - sedanja in prejšnji - V. Bulc in J. Potočnik, nato M. Cerar (SMC), D. Židan (SD), V. Tomič in L. Mesec (ZL), L. Peterle in M: Tonin (NSi), prejšnji predsednik D. Turk, idr.

Nasilje na spletu. Ko te udarijo z besedami, slikami, SMS-sporočili… I. Košir, Dnevnik, 9.2.2015
V nedavni raziskavi Moč besed so na vzorcu mladih od 15 do 25 let ugotovili razsežnosti spletnega nasilja. Vprašani so menili, da je bolj razširjeno kot telesno. Več kot polovica jih je že prejelo sporočilo ali komentar z žaljivo vsebino in sicer SMS/MMS 58%, po družabnih omrežjih 47% (na facebooku 36%) in po e-pošti 39%. (Časnik ne navaja izvajalca raziskave in kdo je odgovarjal. B.M.)
S tem problemom in pomočjo uporabnikom spleta se ukvarjajo na telefonu TOM na ZPM, prijave pa sprejemajo na www.Safe.si . A.Petek, Safe.si, pravi, da je treba mlade naučiti asertivnega (zdravega, odkritega…) reševanja problemov in kako podpreti žrtev vrstniškega nasilja, ne da bi se zapletli z nasilnikom.

Franc Šuštar novi ljubljanski pomožni škof. Ri, Dnevnik, 9.2.2015
Papež Frančišek je za pomoč nadškofu imenoval še F. Šuštarja (55), ravnatelja ljubljanskega bogoslovnega semenišča. Končal je TeoF UL in doktoriral na univerzi Gregoriana . Posvečen je bil že med študijem, služboval je v župnijah Lj. Moste, Fužine, Grosuplje in v Ljubljani ter v semenišču. Mediji so mu pred leti očitali premehko stališče do nasilja nad otroki. R. Pogačnik, študent bogoslovja pravi, da je dober in veren človek, ki od študentov zahteva polno odgovornost.

Naravovarstveniki niso več proti naselitvi kitajske parazitoidne osice. T. Pihlar, Dnevnik, 9.2.2015
Drevesa kostanja uničuje žuželka kostanjeva šiškarica, zato je manj sadežev, medu in lesa. Njen naravni sovražnik je kitajska osica Torymus sinensis, za katero lahko dovoljenje za vnos izda Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, na podlagi mnenja Agencije za okolje in prostor (Arso). Do osice so bili doslej zadržani na Zavodu RS za varstvu narave, zdaj pa ne več.
K. Kos, BF UL, pravi, da so se zatiranja šiškarice z oso lotili v Italiji (2005), zdaj tudi na Hrvaškem (v Pazinu) in Madžarskem (v županiji Zala). Tudi D. Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo ocenjuje, da gre bolj za ekonomsko, kot za ekološko vprašanje. Osica bo slej ko prej pri nas. G. Seljak, novogoriški gozdar, pravi, da bi bilo najceneje, če bi osico kupili v Italiji, kjer jo tudi gojijo v komercialne namene.

O ženskah, kulturi in gospodarstvu. Projekcija. Delo, 9.2.2015
Pogovor z nekdanjim predsednikom D. Turkom in varuhinjo človekovih pravic V. Nussdorfer je 10.2. 2015 pripravil Klub Deloitte SheXO. Teme: poziciniranje žensk v javnem, poslovnem svetu, strategija na gospodarskem, znanstvenem, kulturnem in športnem ter drugih področjih ter politična kultura, tudi v poslovnem svetu, medijih, šolstvu, med mladimi…

Zaprti posvet o prihodnosti. B. Pavlin, Delo, 9.2.2015
V CD v Lj. je bil 13.2.2015 posvet Prihodnost v Sloveniji, ki so ga organizirali bančnik M. Voljč, filozof L. Škof in snovalec projektov Ž. Vavpotič. Samo posebej vabljeni iz široke strokovne, družbene in politične palete bodo govorili o razlogih za sedanje stanje in iskali korake za preboj iz krize identitete in gospodarskega krča. Udeleženci bodo lahko povedali vse, kar bodo na posvetu slišali, ne smejo pa razkriti, kdo je kaj govoril.

Na univerzah mora biti nekaj narobe. V. Vaupotič, Dnevnik, 9.2.2015
Na nemških univerzah skoraj vsak tretji študent prekine študij in ga ne konča; na visokih (strokovnih) šolah pa vsak četrti. To je ugotovil center za raziskovanje visokega šolstva in znanosti (DZHW). Na gradbeništvu jih ne konča polovica vpisanih, na matematiki nekaj manj. Bolonjski sistem tega ni bistveno spremenil, številke so podobne kot prej uvedbo dvostopenjskega univerzitetnega izobraževanja. Pripravljajo nov način financiranja, ki bo upošteval, koliko študentov študij tudi konča. Doslej so univerze dobile za vsako študijsko mesto 26.000 evrov, zato so na široko odprle vrata. Profesorji pa so bili na tihem celo ponosni, koliko študentov »vržejo«, kar naj bi dokazovalo kvaliteto predmeta. Ne želijo si predlaganega sistema, ki naj bi bil podoben tistemu v Ameriki.

Tujci zaplodili 400.000 otrok. Z.R. Delo, 7.2.2015
(Nemški) univerzitetni zgodovinarji v Jeni in Marburgu so ocenili, da so vojaki zavezniških držav ob koncu druge svetovne vojne posiljevali in tudi stopali v ljubezenska razmerja z Nemkami. Vojaki Rdeče armade (SZ) naj bi takrat v Nemčiji zagrešili dva milijona posilstev. To so počeli tudi vojaki v ostalih treh okupacijskih conah, francoski, ameriški in britanski. (Časnik ne omenja posilstev v drugih deželah in časih, B.M.)

Prešernov dan. Od zrežiranih slovesnosti do pohodov. Sk, Dnevnik, 7.2.2015
Na dan kulturnega praznika bo najbolj živahno v Ljubljani, Kranju in pesnikovi rojstni Vrbi.
V Gallusovi dvorani CD bo slovesnost ob podelitvi Prešernovih nagrad. (Od leta 1992 jih je dobilo 39 moških in 7 žensk, nagrad Prešernovega sklada pa 94 moških in 34 žensk, 14 pa je bilo skupinskih.).
Na Prešernovem trgu bo tradicionalno branje njegove poezije. V Kranju bo prireditev v gledališču, na trgu Prešernov semenj v Prešernovi hiši pa razstava o Sonetnem vencu. Po pohodu v Vrbo bo tam govoril predsednik državnega sveta M. Bervar. S. Makarovič pa bo v NUKu »alternativno« izvedla recital o tem, da se pesnik ne sme preveč prikloniti pred apriorno avtoriteto.

Socialni sporazum. Podpis po 16 krogih. M.H., Delo, 6.2.2015
Socialni partnerji so po dolgih pogajanjih podpisali sporazum o temeljnih usmeritvah delodajalcev, sindikatov in vlade za leti 2015 in 2016. Zadeva gospodarski razvoj, finance, investicije, javni sektor, zdravstvo, vzgojo in izobraževanje, trg dela, pravno varnost, kohezijsko politiko idr.

Varčevanje. Denar še iščejo, nezadovoljni zlasti v visokem šolstvu. S.M., Delo, 4.2.2015
V predlogu rebalansa proračuna za 2015 je za izobraževanje, znanost in šport predvideno povečanje za 53,2 milijona evrov. Na resornem ministrstvu še iščejo denar za učno pomoč v osnovnih šolah in z odpravo plačnih nesorazmerij. Dogovorjeni prihranek je 10 milijonov glede na realizacijo v 2014. Večjega prihranka resor ne prenese, je dejala ministrica S. Setnikar Cankar. Večina povečanja je namenjena visokemu šolstvu. Vendar je zanj integralnih sredstev manj za odstotek, zato ne bodo uresničeni vsi investicijski projekti, je poudarila. Z rebalansom ni zadovoljen predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije M. Marinčič, saj novi socialni sporazum za 2015 in 2016 zgotavlja stabilnejše financiranje z večletnimi institucionalnimi pogodbami.

Vlada naj preneha z uničujočo prakso zmanjševanja sredstev. Šolski razgledi, e-ŠR, 6.2.2015
Sindikalni zaupniki SVIZa zavračajo škodljive varčevalne posege na področju izobraževanja. SVIZ v peticiji opozarja, da sta kakovostno javno izobraževanje in raziskovanje nujno potrebni investiciji v boljšo prihodnost in kakovostnejše življenje. Pričakujejo tudi, da ministrica pojasni, zakaj ni prišla na sindikalno konferenco. Od pobudnikov ustavne presoje o financiranju zasebnih šol SVIZ pričakuje distanciranje od diskreditacij javnih šol.
Izjavo ob napovedanih varčevalnih ukrepih so pripravili tudi v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije (ZDPDS).

Kdaj in kako do zakona. S.M., Delo, 4.2.2015
M. Marinčič, VSS, obžaluje, da je zastala priprava zakona o visokem šolstvu. Ministrica S. Setnikar Cankar pojasnjuje, da so bili nekateri z osnutkom tako nezadovoljni, da so ga hoteli vrniti na začete. Zdaj je pripravljen toliko, da ga bo pregledala ožja delovna skupine, nato pa bodo sestanek širše koordinacije.

Sindikalisti proti trgovinskim sporazumom. Dnevnik, 7.2.2015
O pogajanjih za prostocarinske sporazume EU z ZDA (TTIP) in s Kanado (Ceta) ter o trgovini s storitvami (Tisa) so govorili tudi socialni partnerji na seji Ekonomsko-socialnega sveta. Sndikati bodo vlado pozvali k zavrnitiv sporazumov.

Pomembno je predstavljanje znanosti. 5.2.2015
Slovenska znanstvena fundacija je za spodbujanje komuniciranja znanosti vpeljala posebna priznanja – prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, komunikator znanosti in zvezda festivala znanosti.
Za leto 2003 je prometeja dobila skupina novinarjev za prilogo Znanost v Delu.
Za 2014 so to priznanje prejeli: Vita Poštuvan, Slovenski center za raziskovanje samomora pri Inštitutu A. Marušiča UP; Tina Erlešek, Nacionalni inštitut za biologijo; Melita Sternad Lemut, Center za raziskave vina UNG; Aleksander Pavko, FKKT UL; Center za prenos tehnologij in inovacij IJS; Tromba, agencija za promocijo znanosti, kreativnosti in inovativnosti Lj.
Komunikatorica znanosti (2014) je postala Ana Vovk Korže, Mednarodni center za ekoremediacije, FF UM.
Častna zvezda 20. slovenskega festivala znanosti (oktober 2014) je prejela Aleksandra Kornhauser Frazer (fotografirana s predsednikom SZF Edvardom Kobalom).

Več raziskav prinaša več novih izdelkov. L. Pavlovčič, Delo, 5.2.2015
Za raziskovalno dejavnost je bilo leta 2013 porabljenih 935 milijonov evrov ali 2,95 slovenskega BDP, poroča Statistični urad RS. Podjetja, ki so predlani za to namenile 597 milijonov, povečujejo vlaganje v raziskave (za 19,4 milijone), država pa jih je zmanjšala (za 14,9 milijona).
Poslovni sektor je porabil 77% vseh sredstev, državni (inštituti, B.M.) 13% (122 milijonov), visokošolski 10% (97,4 milijona) in zasebni neprofitni 0,4 milijona. Z raziskovalno dejavnostjo se je v 2013 ukvarjalo 21.272 redno zaposlenih, med njimi 12.111. raziskovalcev.
V članku so podrobneje predstavljeni razvojni oddelki Fotone, Gorenja, Krke in Leka.
(Foto: Tina Trdan Lušin, Pregljeva nagrajenka, Lek, kjer je v razvoju 670 sodelavcev.)

Protivetrne zaščite še ne bo, bodo pa raziskave burje. K.Ž., Delo, 4.2.2015
V Vipavski dolini imajo vozniki pogosto težave z burjo na avtocesti. Zato bo Evropska komisija sofinancirala raziskavo o vetru na ogroženih območjih, ki jo bodo dve leti izvajale univerze v Ljubljani, Dortmundu in Splitu. Koordinatorka projekta Wind Risk bo FGG UL. Za 400.000 evrov bodo izdelali bodo model za napovedovanje zelo močnega vetra in priporočila za zaščito pred burjo in odpravo njenih posledic.

Stopnja registrirane brezposelnosti. Surs, Delo, 4.2.2015
Statistični urad RS je za november 2014 ugotovil, da je bila registrirana brezposelnosti 12,5%
(ženske 14,2%, moški 11,1%).

Mreža srednjih šol v š.l. 2015/2016. Objektiv, Dnevnik, 7.2.2015
Ministrstvo (MŠZŠ) je objavilo razpis za vpis v srednje šole. Nižje poklicno izobraževanje ponuja 34 šol, največ v Podravju (Maribor) in na Gorenjskem, srednje poklicno izobraževanje 83 šol, največ v omenjenih dveh regijah in v Osrednjeslovenski (Ljubljana) , srednje strokovno oz. tehnično izobraževanje 106 šol (največ v Ljubljani in v Podravju). Splošni, strokovni in klasični gimnazijski program ponuja 81 šol (največ v Ljubljani).
Razporeditev šol za nižje poklicno izobraževanje po regijah je podobna kot v prejšnjih letih. Pri ostalih vrstah šol je do večjih premikov prišlo v Podravski regiji, kjer se je zmanjšalo število ponujenih gimnazijskih programov in povečalo število srednjih poklicnih, strokovnih oz. tehničnih programov. V Osrednjeslovenski regiji ni večjih sprememb ponujene srednješolske mreže. Premalo vpisnih mest imajo v Notranjsko-kraški in Spodnjeposavski regiji.

MAKS. S tožbami nad sporno prodajo luknje. T.K., Dnevnik, 6.2.2015
Obetajo se pravde zaradi gradbene jame, v kateri sta bivši župan Maribora F. Kangler in režiser T. Pandur želela zgraditi kulturno središče. Jama je v lasti občinskega podjetja Zima, ki je v težavah in namerava tožiti občino.
Novi župan A. Fištrovec je jamo konec 2013 za drobiž prodal podjetju Ebla Sirijca H. Arnaootu, ki je napovedal gradnjo ameriške univerze v Mariboru. Začela bi se že letos, vpis študentov pa bi stekel leta 2017.
Ebla je objavila razpis za vodjo te univerze, ki naj bi imel vodstvene sposobnosti, odlično angleščino, doktorat, izkušnje pri ustanavljanju nove univerze, razumevanje šolskega sistema ZDA ter stike s tamkajšnjimi univerzami.

Februar 2015

Journal of Chemometrics v čast Juretu Zupanu. I.K., Delo, 5.2.2015
Pokojni direktor KI J. Zupan je lani v Richmondu dobil nagrado za življenjsko delo na področju kemometrije, v prvi letošnji številki pa je ugledna revija revija objavila njegov članek Kemijski podatki, poti in načini, preteklost in prihodnost. Na naslovnici je kocka iz članka s črkami P,C in A, ki ilustrira (njegovo) metodo glavnih osi/principal component analysis. Kocka in fotografija sta bili narejeni na ljubljanskem Kemijskem inštitutu.

Zdravniška opravičila kot nenadzorovana slovenska folklora. B.P., P.L., Dnevnik, 5.2.2015
Zaradi primera študentke, ki na bi se v višji letnik vpisala zaradi splava, ki ga ni nikoli naredila, je Zdravniška zbornica (ZZS) na pobudo protikorupcijske komisije (KPK) opravila dva strokovna nadzora nad izdajanji zdravniških potrdil. Leta 2013 je našla 9 premerov, ko je bilo zdravniško potrdilo neutemeljeno.
Taka potrdila se zlorabljajo za zavlačevanje postopkov na sodiščih, za odsotnost z dela in tudi v visokem šolstvu. V preteklosti je bilo veliko primerov, ko so se študenti s potrdilom, da imajo migreno, prebili v naslednji letnik. KPK je leta 2009 zaprosila UL, UM in UP za podatke in na določenih fakultetah ugotovila, da je več kot polovica študentov podaljšala status na osnovi zdravniških potrdil. Zadevo je KPK odstopila policiji, a kazenskih ovadb nato ni bilo.

Ministrice ni bilo v Portorož. Sta, nr, Dnevnik, 3.2.2015
Na izobraževalnem seminarju sindikata Sviz je 300 udeležencev soglasno potrdilo javni poziv k ohranitvi in izboljšanju kakovosti javnih šol. Opozorili so, da je država dolžna zagotoviti vsem otrokom razmere za kakovostno osnovno izobrazbo, učiteljem pa ustrezne pogoje za delo in primerno plačilo. Sindikat nasprotuje »proračunskim rezom, ki bi ogrozili kakovost« in dostopnost javnih šol.
Poziv so nameravali izročiti ministrici S. Setnikar Cankar, a je prihod odpovedala. Pojasnila je, da v vladi ukrepe s tega področja še usklajujejo. B. Štrukelj, glavni tajnik Sviza, je ogorčen dejal, da se kaj takega v zadnjih 20 letih še ni zgodilo.

Na Fabianijevi znamki Kochova stavba. B. S., Dnevnik, 2.2.2015
Pošta Slovenije je ob 150 letnici rojstva arhitekta M. Fabianija izdala znamko, na kateri je polege njegovega portreta tudi zgradba Mladike, ki jo je zasnoval arhitekt C.M. Koch kot dekliški internat. M. Fabiani pa je zasnoval sosednjo zgradbo nekdanjega dekliškega liceja, v katerem je danes zunanje ministrstvo (MZZ).
Znamko je oblikoval I. Marko iz Studia 22, na priporočilo SAZU pa je sodeloval tudi prof. F. Košir s FA UL. Ta pravi, da gre za znano stavbo MZZ v kompleksu imenovanem Mladika, ki je tako tudi emblem slovenske državnosti.

Tisoč vpisnih mest manj kot lani. Visoko šolstvo. P.M., Dnevnik, 31.1.2015
Ministrstvo je objavilo razpis za vpis v študijske programe v št.l. 2015/16. http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/sektor_za_visoko_solstvo/razpis_za_vpis . Skupaj je za redni in izredni dodiplomski študij, vključno z enovitimi magistrskimi programi predvideno 19.760 mest, kar je za 1020 manj kot lani.
Za državljane RS je 18.000 mest, 1700 za tujce in Slovence brez našega državljanstva.
UL ima za redni študij 8583 mest, za izredni 1621, UM 4029 in 1113, UP 1260 in 315, UNG samo redni 190 in samostojni zavodi redni 930 in izredni samo 60.
I. Svetlik, rektor UL je dejal, da fakultete razpisujejo tudi glede na lanske prijave v prejšnjih letih, za manjše število mest so se odločile tudi zaradi skrbi za kakovost in varčevanja.
Prijave sprejemajo vpisne službe praviloma z elektronsko vlogo, med 5.2. in 5.3.

Študentsko delo z novo obdavčitvijo. S.H., Delo, 31.1.2015
S 1.2. začenjajo veljati spremembe na področju študentskega dela. Od brutto zaslužka bodo študenti plačevali 15,5% za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v zameno se jim bo štela delovna doba. Minimalna uran postavka bo neto 3,8 evrov. Spreminjajo se tudi dajatve, ki se od tega dela odvajajo za študentsko organizacijo, za servise, za poseben sklad ministrstva. Vzpostavili bodo sistem beleženja pridobljenih izkušenj študentov.
Sindikat Mladi plus (SMP) ima k spremembam pripombe. Izkoriščanje s strani delodajalcev bo ostalo, marsikateri delodajalec bo še naprej pogojeval, da je potreben za delo študentski status, čeprav fiktivni. Tudi študenti-delavci bi morali imeti pogodbo o delu.

Izdatki sektorja država po namenih. Delo, 29.1.2015
V letu 2013 je imela država po podatkih statističnega urada skupaj 21.578 milijonov evrov stroškov, od tega za socialno zaščito 6.774 milijonov, za ekonomske dejavnosti 5.223 m., za javno upravo 2.435 m. za zdravstvo 2.495 m. in za izobraževanje 2.345 milijonov.

Rebalans 2015. Varčevanje pri pisarniških potrebščinah. M.J., Delo, 31.1.2015
Iz popravka proračuna je videti, na katerih področjih bo vlada letos predvsem varčevala. Glede na (lanska) predvidevanja bo letos precej manj denarja za materiale in storitve (- 157 milijonov evrov), za nezaposlene (- 71 milijonov), za investicije zasebnikov (-50 m.), za družinske prejemke (-31 m.), za javne sklade (- 29 m.), za štipendije (- 24 m.), za proračun EU (-24 m.), za domače obresti (-17 m) itd.
Najbolj se povečujejo izdatki za tuje obresti (+ 143 milijonov), zadolžitev pa se bo povečala za 1,3 milijarde.

Dileme ni več, denar za učno pomoč je zagotovljen.
S.M., Delo, 30.1.2015
Vlada je zagotovila denar za financiranje ur učne pomoči, ki jo izvajajo učitelji kot dodatno strokovno pomoč, prav tako za izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij.

Evropski denar za konkurenčnost, ne za zidove.
S. Čeh, Delo, 27.1.2015
Slovenija bo iz EU finančne perspektive 2014-2020 dobila za t.i. kohezijske projekte skupaj 3,2 milijarde evrov. Vzhodna regija bo dobila 1,2 milijardi, zahodna 0,8 milijarde, ena milijarda pa bo namenjena skupnemu kohezijskemu skladu.
Od teh treh milijard je milijarda namenjena spodbujanju podjetništva v malih/srednjih podjetjih, pol milijarde za zaposlovanje (100 milijonov za mlade), 150 milijonov za socialno vključevanje in revne ter starejše. (Kohezijska) milijarda bo šla v okoljsko in prometno infrastrukturo ter trajnostno rabo energije.
Poleg tega bo EU dala še 119 milijonov evrov za tehnično pomoč, npr. za usposabljanje uslužbencev ki delajo pri teh zadevah.

Osnutek statuta odpira vrata šolninam. B.S., Dnevnik, 29.1.2015
Osnutek, ki ga je vodstvo UL poslalo v razpravo, je razburil sindikate zaposlenih in študente.
G. Kovačič, VSS, meni, da se odpirajo vrata za uvedbo šolnin, z združevanjem rednih in izrednih študentov. Opozarja tudi na Navodila za uravnavanje programske strukture UL, ki predvidevajo ukinjanje študijskih programov, nadomeščanje s plačljivimi, ukinjanje akreditacij za programe, katerih diplomanti so brezposelni. O prispevkih za študij in o racionalizacijah programov bi odločali UO-ji članic. Pravi, da je vodstvo UL razumevajoče do varčevalno usmerjene vlade. Ker grozi, da bodo (nekateri) zaposleni ostali brez služb, študenti pa brez (nekaterih) programov, ne bo težko organizirati stavko. A. Belčič, ŠOUL poudarja, da se manjšajo ponavljanja izpitov, zmanjšujejo možnost pritožb in uvaja dvomljiva oblika študija na daljavo.
Prag dviguje predvidena prepoved politične propagande na univerzi, kar nekateri razumejo kot prepoved študentskih zborovanj ipd., vodstvo univerze pa miri, da je to usmerjeno proti vplivom političnih struktur.
I. Svetlik, rektor, napoveduje, da se bo prava javna razprava o statutu pričela s februarjem.

Sum akademske nepoštenosti na novinarski katedri. FDV.
K.Š., Delo, 28.1.2015
Na FDV UL je odstopila predstojnica novinarske katedra Karmen Erjavc in tudi zaprosila za prenehanje delovnega razmerja. http://sicris.izum.si/search/rsr.aspx?lang=slv&id=9244
Leta 2011 je bila je nagrajena za znanstveno odličnost in izvoljena za redno profesorici. V bazi raziskovalcev Sicris ima nadpovprečno število objav, (skoraj 2500 točk). Je avtorica knjig Novinarska kakovost in Koraki kakovostnega novinarskega prispevka.
Zdaj jo dolžijo nepravilnosti pri objavljanju rezultatov raziskav s področja družbenega komuniciranja. Fakulteta je za proučitev sumov imenovala komisijo.

Kadrovske zagate šolske ministrice. R.I., M.R., Dnevnik, 27.1.2015
Inšpektorat za šolstvo bo kot kaže vodil Tomaž Rozman, čeprav mu nekateri očitajo sporna ravnanja. (Tonetu Rožmanu je vendarle uspelo. M.R. Dnevnik, 31.1.2015)
Na direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolo ostaja v.d. Gregor Mohorič, na direktoratu za visoko šolstvo pa v.d. Mirko Stopar. Šolska ministrica S. Setnikar Cankar ju namreč ni predlagala za vodje direktoratov, čeprav sta prestala preizkus uradniškega sveta in veljata za poznavalca področja.

Živeti dobrodelno. M.C., Dnevnik, 29.1.2015
Študent MF UL Blaž Podgoršek z akcijo Tea, not Tears želi opozoriti na posledice alkohola, ne le mlade. Z delavnicami na gimnazijah ni težav, čeprav ostanejo dijaki pasivni, težko naredijo kaj sami. Na fakultetah je z dobrodelnostjo težje prodreti, ljudje »nimajo časa«. Na MF UL so mu omogočili razstavni prostor.

Zloraba evropskih sredstev. Kriza prinaša razmah tveganj za zlorabe. J.P., Delo, 27.1.2015
V Gotenici (pri Kočevju) je potekala delavnica o preiskovanju zlorab pri pridobivanju in porabi sredstev EU. Pri tem gre za velike zneske in najtežje oblike kriminala, pravi M. Fank, novi generalni direktor policije. Sodelujoči iz policije, ministrstev, uradov, služb, NVO, šol idr., so dobili dodatna znanja iz zakonodaje, prepoznavanja teh dejanj, mednarodnem sodelovanju, pridobivanju dokazov iz tujine ter poznavanja nacionalnih in evropskih institucij.
Od 2009 do 2013 se je število goljufij na ravni EU povečalo za 22% . Leta 2013 je bilo zaznanih 1609 primerov; EU je bila oškodovana za 206 milijonov evrov. Pri nas so bila v letu 2010 obravnavana 3 taka dejanja, 2011 9, 2012 že 15, v 2013 pa 8.
Projekt Themis bo tekel do 2016, zanj je EU namenila večino od 210.000 evrov, brez DDV.

V Poljčah Natov center odličnosti. D.K., Delo, 27.1.2015
V prostorih nekdanjega Učnega centra Poljče (pri Vrbi na Gorenjskem, B.M.) bosta MO in SV ustanovila center za gorsko bojevanje. Prvi tečaj bo marca za pripadnike ameriške in angleške vojske.
V centru bodo zagotavljali strokovnost pri usposabljanju, podpirali razvoj in doktrino, raziskave in določanje standarde za enote za gorsko bojevanje. Poleg tečajev bodo organizirali konference, seminarje, opravljali raziskave, sodelovali bodo z industrijo in preizkušali opremo pravi B. Blaznik, direktor centra. Sodelovalo bo vsaj 10 držav članic Nata, letna članarina bo 20.000 evrov.

Samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem. Delo, 30.1.2015
Po anketi statističnega urada (Surs) so se vprašani po zadovoljstva z življenjem razdelili takole (na lestvici 0-10): 8%: 0-4 27%: 5-6, 45%: 7-8, 20%: 9-10,

Nova knjigarna na Trubarjevi. V.P.S., Delo, 24.1.2015
Ljubljanski »Charing Cross Road«, knjižni raj, je časnik imenoval del Trubarjeve ulice (v bližini Zmajskega mostu), kjer so poleg dosedanjih treh odprli še eno knjigarno. Mladinska knjiga je namreč sem preselila bivšo knjigarno Vale Novak z Wolfove ulice.
Na Trubarjevi sta že, kot kažeta fotografiji, Hiša sanjajočih knjig in Modrijanova knjigarna.
(Malo naprej proti Prešernovem trgu je nov Cunjakov antikvariat knjig v srbskem in/ali hrvaškem jeziku s knjižnim klubom. B.M.)
M. Kovač, profesor bibliotekarstva na FF UL pravi, da poleg spletnih uspevajo tudi klasične knjigarne: Dussman (Berlin), RED (Italija), Foyles (London), Konzorcij (Ljubljana), Blaskwell (Oxford), Barnes&Noble (ZDA). Celo pri Amazonu razmišljajo o zidanih knjigarnah, saj možnost fizičnega brskanja po knjigah blagodejno vpliva na spletno prodajo.

Študenti niso za osnutek statuta. STA, Delo, 26.1.2015
Na UL so pripravili osnutek statuta, ki po mnenju študentov omejuje njihove pravice. V razpravo je bil poslan mimo predvidene procedure, pravijo.
Osnutek zmanjšuje število (brezplačnih) opravljanj izpitov, ukinja pritožbo na oceno, združuje izvajanje rednega in izrednega študija, širi šolnine, centralizira upravljanje UL, veča pristojnosti rektorja in UO. Pozitivno je, da bi rektorja volili tudi nepedagoški delavci. Če osnutek ne bo spremenjen ne izključujejo »uporabe vseh sredstev«, pravi Ž. Bokan, ŠS UL.
Rektor I. Svetlik pravi, da se prava razprava še ni začela, v prihodnjih 14 dneh bodo pogovori s študenti in zaposlenimi na fakultetah.

Socialni sporazum. Ob nepremičninskem davku tudi davčna reforma.
M.K., Dnevnik, 26.1.2015
Novi sporazum socialnih partnerjev (vlade, sindikatov, delodajalcev) predvideva več kot 100 ukrepov na področju financ, gospodarstva, javnega sektorja, zdravstva, trga dela, šolstva, pokojnin, evropske kohezijske politike, med drugim:
Sklad za reševanje bank; povečanje plačilne discipline; nabor strateških projektov in investicij; infrastrukturni in razvojni projekti; investicije v energetiki, prometu, gradbeništvu; investicijsko financiranje malih/srednjih podjetij; izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje izdatkov javnega sektorja; skrajšano bolniško nadomestilo, ki ga plača delodajalec; delo za upokojence; delo za krajši delovni čas; izhodišča za pokojninsko reformo; ohranitev normativov v šolstvu; stabilnejše financiranje visokošolskih in javnih raziskovalnih institucij s sistemom večletnih pogodb.

Podpora vladi zrasla, SMC spet vodi. Ženski vrh lestvice. M.R., Dnevnik, 26.1.2015
Na vprašanje, katero stranko bi volili, je Ninamedia je v anketi od 700 vprašanih dobila naslednje deleže (zaokrožil B.M.): SMC 16%, SDS 15%, SD 9,5%, ZL 8%, NSi 6%, Desus 3% itd., skoraj 25% pa jih ne ve katero in 15% jih ne bi šlo volit.
Med politiki je na prvem mestu je V. Bulc, sledi B. Pahor, nato T. Fajon in D. Židan iz SD, 5. je M. Cerar, 6. D. Mramor, /. L. Novak, 8. L. Peterle, 9. V. Tomič in 10. M. Brglez

Mednarodno razvojno sodelovanje. Za več šol, bolnišnic in dostojno življenje.
B. H., Delo, 26.1.2015
Slovenija je v 2013 za pomoč deželam v razvoju dala 46,2 milijonov evrov, 0,13% BDP. V to spada tudi štipendiranje tujih študentov v Sloveniji. Na MF UL študirata dve študentki z Zelenortskih otokov. Nekaj težav je bilo z vizumi za afganistanske študente. Predsednica Strokovnega sveta mednarodnega razvojnega sodelovanja je Maja Bučar (FDV UL).
V Ljubljani so se končali Slovenski razvojni dnevi, na katerih so se predstavile: ITF (za razminiranje), Karitas, Humanistično društvo Adra, Mirovni inštitut, Edris, Afriški center, Hrana za življenje, SOS telefon, Inštitut za afriške študije, pravična trgovina 3Muhe, Slovenska filantropija, Unicef, zavodi Global, krog, Voluntariat, ministrstvo za zunanje zadeve pa je izpostavilo dejavnost Zavoda za rehabilitacijo.

Ženske ustavljajo stereotipi. Dnevnik, 24.1.2015
Delavnico: Lepotica in zver: ne podcenjujemo moči talentov sta pripravila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Združenje Manager. Domači in tuji strokovnjaki so govorili o neuravnoteženi zastopanosti žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu in o raziskavah, ki kažejo, da so podjetja z več ženskami med vodilnimi organizacijsko in finančno uspešnejša.

Brezveze. Pika. Delo, 26.1.2015
Po anketi Ninamedie (za Mladino) privatizaciji 15 podjetij nasprotuje 64,5% vprašanih, podpira pa 28%. Glede na strankarsko opredelitev je delež proti - 92% - »najvišji med volivci Združene liste« ( - ?, ZL, B.M.), tako meni polovica vladne SMC, medtem ko privatizacijo podpira 40% volivcev opozicijske SDS.

Država še naprej preganja novinarje. B.P., Dnevnik, 26.1.2015
Varnostna agencija Sova je ovadila novinarja TV E. Valenčiča, ker naj bi v dokumentarcu Koalicija sovraštva, o skrajni desnici, razkril tajne podatke. Poteka sojenje zoper novinarko Dela A. Delić, ki naj bi prav tako razkrivala podatke o sodelovanju B&H s stranko SDS. V predkazenskem postopku sta novinarja M. Roglič in P. Lovšin, ki naj bi prav tako razkrila podatke o delu agencije.
Ministrstvo za pravosodje pa pripravlja spremembo kazenskega zakona, ki naj bi omogočila, da razkrivanje tajnih podatkov, ki so v javnem interesu, ne bi bilo več kaznivo.

Število zaposlenih v raziskovalno-razvojni dejavnosti. Delo, 24.1.2015
V Sloveniji je bilo leta 2013 v RR dejavnosti skupaj zaposlenih 21.272 oseb, od tega 12.111 raziskovalcev, 7171 tehničnega osebja in 1990 drugih. (Vir: Statistični urad RS.)

Upočasnili svetlobno hitrost v praznem prostoru. A. Brstovšek, Dnevnik, 24.1.2015
Znanstveniki univerze v Glasgowu in Heriot Watson univerze so izvedli poskus, v katerem so se fotoni v vakuumu gibali počasneje od običajne konstante. Prej so jih prej poslali skozi masko iz tekočih kristalov. (http://www.sciencemag.org/content/347/6224/857.abstract )

Srednješolska leta: biti doma ali zdoma? K. Kunc, Dnevnik, 22.1.2015
Dijaki iz krajev oddaljenih od srednješolskih središč imajo možnost živeti v dijaškem domu ali pa se dnevno voziti.
Število vpisanih v srednje šole se je v zadnjih letih zmanjševalo (od 103.177 v šol. letu 2002/03, na 78.180 v šol. letu 2012/13), prav tako tudi tistih v dijaških domovih (od 7457 na 5024). Namesto dijakov je v dijaških domovih vedno več študentov in zunanjih obiskovalcev. V 2002/03 so bili ti domovi 67,1% zasedeni z dijaki, v 2012/13 pa le še 52,7%.
Vzrok je poleg upadanja vpisa v tem, da je ministrstvo za šolstvo ukinilo subvencioniranje dijaških domov, zmanjšalo pa se je tudi število štipendij in otroških dodatkov. Vedno več je zato vozačev.

Že kozarček je preveč za varno vožnjo. A. Vošnjak, Dnevnik, 22.1.2015
Mladino na nevarnost alkohola v cestnem prometu opozarja družba Pernod Ricard v sodelovanju s študentsko mrežo Erasmus (ESN). Delavnice z očali za simuliranje pijanosti v programu Responsible Party je izvajala v 28 državah s 175.000 študenti, od tega 3600 pri nas. Izdelali so tudi brezplačno aplikacijo wise drinking za mobilce, ki omogoča spremljanje količine zaužitega alkohola, klic na pomoč in taksi: glej https://play.google.com/store/apps .

Za Slovenijo boljše napovedi. M. Jenko, Delo, 22.1.2015
Analitiki UniCredita napovedujejo, da bo Slovenija v 2015 dosegla 1,8% gospodarsko rast, več od doslej pričakovane. Zmanjšal se bo obseg slabih kreditov v bankah, povečalo pa kreditiranje gospodarstva. V celotni evro regiji bo rast 2,5%, leta 2016 pa 2,9%. Še naprej bo glavno gonilo rasti izvoz, večje domače povpraševanje zaradi nakupov trajnejših dobrin, ki sojih ljudje doslej odlagali.

Socialni sporazum. Dogovor parafiran, minimalno plačo umaknili iz sporazuma.
Sta, nr, Dnevnik, 21.1.2015
Socialnim partnerjem, sindikatom, vladi in delodajalcem je uspelo končati pogajanja o socialnem sporazumu za obdobje 2015-2016. Razhajanja okrog minimalne plače in insolvenčne zakonodaje so rešili tako, da so ti poglavji izločili iz besedila. O tem se bodo pogajali naknadno. Sporazum gre v sprejemanje na vlado, delodajalske in sindikalne organizacije, podpis pa predvidevajo za 2.februarja.
J. Smole, Združenje delodajalcev, je zadovoljen z zavezo vlade, da ne bo večala davkov in prispevkov v tem obdobju. Tudi D. Semolič, ZSSS je zadovoljen, saj odraža pričakovanja sindikatov, za nerešena vprašanja si bodo prizadevali naprej.

Socialni sporazum parafiran, pred vrati davčna reforma. M.B., Delo, 21.1.2015
Po treh mesecih so se socialni partnerji dogovorili za novi socialni sporazum do leta 2016. »Nekoliko so popustili sindikati, nekoliko mi, gospodarstvo ne bo obremenjeno z novimi davki«, pravi B. Meh, Obrtna zbornica Sl. Zdaj ministrstvo za finance pripravlja znižanje davčne obremenitve dela, hkrati pa bo v enakem znesku uvedla davek na nepremičnine in drugo premoženje. Tako ne bo dodatnih bremen za gospodarstvo.

Sviz zahteva preklic ukrepa šolskega ministra (info sviz), e-ŠR, Šolski razgledi, 23.1.2015
Z ukinitvijo financiranja dodatne strokovne učne pomoči v OŠ se poskuša krizo še enkrat reševati na račun najranljivejših skupin, je v pismu zapisal sindikat Sviz.

Za okrevanje 1140 milijard evrov. M.J., Delo, 23.1.2015
Evropska centralna banka (ECB) bo od marca do septembra odkupovala državne in druge obveznice. S t.i. programom kvantitativnega sproščanja namerava s tisoč milijardami evrov pospešiti gospodarstvo in deflacijo nadomestiti s ciljno inflacijo.

Solidarnost naprej brez nekaterih vidnih članov. B.P., Dnevnik, 22.1.2015
Stranko Solidarnost, ki na volitvah – nastopila je skupaj z SD - ni dobila poslanca, so zapustili B. Vezjak, D. Keber, B. Flajšman, D. Štrajn, J. Pirjevec, M. Tavčar Krajnc idr.
Vodilni stranke (D. Mandelc, U. Lubej, L. Zajc) so izjavili, da je krenila v spremembe in nazaj k izhodiščem, kot so neposredna demokracija, participativni proračun in horizontalno soodločanje, namesto hierarhičnega. Stranka je bila ustanovljena decembra 2013 iz treh vstajniških gibanj.

Gasilci Slovenci leta, Avseniki pa stoletja. T. Bukovec, Nedeljski, 21.1.2015
Na izboru za Slovenca leta 2014 so bralci visokonakladnega tednika izbrali 158.000 članov 1347 gasilskih društev.
Na predlog bralca Janeza Novaka pa je uredništvo podelili poseben naslov Ansamblu bratov Avsenik. Že leta 1954 so na münchenskem radiu začeli predvajati skladbo Na Golici. Vinko in Slavko sodita med največkrat izvajane evropske skladatelje, na vrhuncu slave so Slavka imenovali J. Strauss 20.stoletja.

Črnogorske sledi človeške ribice. M. Hanc, Delo, 21.1.2015
Raziskovalci ZRC SAZU in BF so uspeli z inovativno metodo zaznavanja genskega odtisa DNA v podtalnici dokazati sledove človeške ribice (Proteus) v Črni Gori. Metodo so razvili v laboratoriju v jami pri Kranju, uporabljajo pa jo v laboratoriju BF v Rodici. Nadaljujejo z delom na najdiščih v Hercegovini.

HDC znova na lovi za neznanimi delci. S. Rogelj Petrič, Delo, 22.1.2015
Hadronski trkalnik v Cernu bodo marca znova zagnali, tokrat s podvojeno, največjo močjo. Tako bodo dobili več podatkov s katerimi bodo morda, po odkritju Higgisovega bozona, odprli vpogled v temno, neznano snov v vesolju. Tako meni vodja slovenske skupino znanstvenikov v CERNU Marko Mikuž.

Znanje je moč. A. Vesel, Objektiv, Dnevnik, 17.1.2015
Grafikon izobrazbenih trendov v 12 državah od leta 1950 do 2010 kaže, da se je povprečno trajanje izobraževanja v Sloveniji od 6 let podaljšalo na 12 let. Leta 2010 je 20% starejših od 15 let imelo terciarno izobrazbo (višjo, visoko), skoraj vsi ostali pa sekundarno (srednjo).
Razvoj je bil podoben kot na Poljskem in v Estoniji, s tem, da je bila rast izobraženosti pri nas v obdobju 1960 do 1990 hitrejša.
Vse tri države po teh kazalcih prehitevajo Italijo in zaostajajo za ZDA, kjer se povprečno šolajo 13 let, skoraj polovica pa jih je imelo v 2010 terciarno izobrazbo. Velik napredek je naredila Rusija, kjer se je trajanje šolanja podaljšalo od štirih na skoraj 12 let, pa tudi na Kitajskem in v Braziliji - od dveh na skoraj 8 let.
Vir: BarroLlee Educ. Attainment Dataset (www.barrolee.com )
Glej članek in grafikon Aljaža Vesela: http://www.dnevnik.si/svet/znanje-je-moc .

Število učencev v osnovnih šolah. Delo, 19.1.2015
V šolskem letu 2012/13 je bilo v naših osnovnih šolah 161.051 učencev, v letošnjem pa 163.229. (Vir: Statistični urad RS.)

Cerkev osvojila vse ravni šolanja. M.G., Delo, 19.1.2015
V Sloveniji je 22 katoliških vrtcev, ena osnovna šola 4 gimnazije in dve fakulteti.
V teh vrtcih je 1549 otrok, v osnovni šoli A. Šuštarja 391, v gimnazijah: Vipava 391, Želimlje 295, Ljubljana 639, Maribor 437, na TEOF UL 485 in na Fakulteti za poslovne vede (Lj.) 8.
Ljubljanska TeoF je bila ustanovna članica UL (1919 - 1952); leta 1991 je bila ponovno vključena in razširila dejavnost v Maribor. Leseni 2010 je prve študente vpisala fakulteta za poslovne vede v Ljubljani, prva od načrtovanih treh, ki naj bi skupaj ustanovile katoliško univerzo.
Pred leti je Katoliška cerkev pričela s pripravo na ustanovitev poklicnih in strokovnih šol, npr. za računalništvo in za medicinske sestre.

Koliko dela za plačo in koliko za dodatke. Učiteljski delovnik. Dnevnik, 19.1.2015
Tedenska učna obveznost učiteljev, v učilnici, je največ 22 ur. Ostalih 18 ur oddelajo na drugačen način, kar določajo ravnatelji-ce. To so priprave na pouk, ocenjevanje izdelkov, spremstvo na ekskurzijah, urejanje zbirk, organizacija prireditev, konference in izobraževanja, vodenje interesnih dejavnosti, projektov ipd.
V povprečju učitelji-ce opravili-e 1,4 ure nad obveznimi, kar se posebej plača.
Računsko sodišče je lani šolsko ministrico opozorilo, da ravnatelji preveč poljubno določajo in merijo delovne obveznosti učiteljev. Na MIZŠ zato pripravljajo izhodišča za določitev delovnega časa. Znotraj OECD je bila v 2012 obremenitev naših učiteljev podpovprečna.

Varčevanje na plečih študentov? R.I., Dnevnik, 20.1.2015
Sindikaliste in študente je vznemiril osnutek statuta UL, ki predvideva, da bi bilo redni in izredni študij mogoče izvajati skupaj. Tako plačljivi študij ne bi bil več časovno prilagojen študentom ob delu, ki se od rednih razlikujejo le po (pre)majhnem številu vpisnih točk. S tem bi se odprla možnost za krčenje števila rednih in večanje mest za tiste, ki plačujejo, meni G. Kovačič, VSS.
B. Štrukelj, Sviz, je napovedal zbiranje podpisov proti varčevanju v šolstvu, saj so univerze pred kolapsom, zmanjkuje že za osnovne materialne stroške. Zaradi tega je M. Marinčič, VSS napovedal stavko. Na UL je veliko zaposlenih na asistentskih mestih, čeprav so dosegli učiteljski naziv in predavajo tudi po 10 ur, čeprav kot asistenti ne bi smeli. M. Javornik Krečič VSS pravi, da je na UM 40% zaposlenih zadržujejo v izhodiščnih plačilnih razredih, čeprav so napredovali v nazive. Na UP pozitivno poslujeta le dve članici, po pogodbah za določen čas dela 30% zaposlenih.

Bob leta. Naziv Večera M. Klančniku. Nedelo, 18.1.2015
»Nekdo, ki zasluži 20.000 evrov, težko razume, kako se počuti nekdo, ki nima za kruh.«
S to izjavo je Maksimiljan Klančnik zmagal na tekmovanju za izjavo leta 2014.
Lani je zmagala učiteljica slovenščine B. Klančnik, ki je dejala, da »je na začetku svoje učiteljske poti učence učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven jih.«

Zaradi Žižka rekorden obisk v gledališču. J.G., Delo, 19.1.2015
V zagrebškem HNK je bilo skoraj tisoč poslušalcev slovenskega filozofa Slavoja Žižka, ki so ga prenašali tudi na nacionalni TV. Tako so pričeli program Filozofskega teatra. Žižek je govoril o napadu na satirični pariški časopis, kritičen je bil do religije in globalizacije. »Treba je braniti evropsko dediščino, za družbo je treba najti alternativo, ki pa jo lahko ponudi le nova levica«, povzema Delo njegove misli.

Reševanje evra. Nove polemike o deflaciji. B.K., Delo, 16.1.2015
Evropska centralna banka (ECB) je napovedala ukrepe za podporo evropski valuti z evrskimi obveznicami. Evro je izgubil kar tretjino vrednosti proti švicarskemu franku. Pritok svežega denarja bo po napovedih minimalni povečal inflacijo. Opazovalcev ne skrbi deflacija, s katero ECB opravičuje ukrepanje. Ob nizkih cenah nafte in drugih goriv se je novembra industrijska proizvodnja v območju evra povečala bolj od predvidene, prav tako potrošnja v Nemčiji. Nekateri celo predlagajo, naj se ECB umakne iz trojke, ki nadzoruje države prejemnike reševalnih finančnih paketov, npr Grčijo. ECB je že večkrat jasno nakazala, da te države lahko pričakujejo denar le hkrati z reformami.

Vlada še išče projekte za 2015. M.J., Z.P., Delo, 15.1.2015
Ministri so se na delovnem posvetu pogovarjali o prednostnih nalogah v tem letu.
Že zdaj burita duhove uravnoteženje javnih financ in privatizacija državnih podjetij. Treba bo poskrbeli za delovna mesta in pripraviti sistemske reforme: zdravstveno, pokojninsko… Mudi se s pripravo infrastrukturnih projektov, za financiranje od EU; do 26.2. je treba pripraviti predloge. Rebalans proračuna bodo predlagali do 30.1. Težavno bo rezati v šolstvu in drugje, kar narekuje finančno ministrstvo, zaradi slabšega izkoristka v pogajanjih s sindikati.

Plače. Nove težave za javne zavode. I.D., Dnevnik, 15.1.2015
Zaposleni v javnem sektorju morajo v januarju prejeti denar za odpravo plačnih nesorazmerij, ki so nastale z reformo plač 2008 in z razsodbo Ustavnega sodišča. Za drugi del tretje četrtine bodo 100 milijonov evrov morali zagotoviti zavodi, in če nimajo, resorna ministrstva. Šolsko ministrstvo je že priskočilo zavodom na pomoč (lani 10, 7 milijonov), zdravstveno pa ne, saj bolnice financira zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).
Četrta četrtina je bila izplačana julija 2012, ko so bili hkrati z Zujfom za 8% znižani plačni razredi. Anomalije pri plačah ostajajo, zlasti pri tehničnem osebju v razredu J, zato se bodo marca nadaljevala pogajanja.

Podjetja postavljajo mlade pred izzive. Zaposljivost mladih. Jpš, Dnevnik, 17.1.2015
Javna agencija Spirit bo v projektu Izzivi mladim spodbujala mlade k inovativnosti, podjetnosti in ustvarjalnosti. Pripravili bodo 20 delavnic, na katerih bo sodelovalo po 5 podjetij in 40 mladih med 15 in 29 let. Glej: www.mladimsedogaja.si

Zamenjava predsednika uprave Gea Collegea. Na kratko, Dnevnik, 16.1.2015
Vodenje družbe Gea College (- ima tudi fakulteto za podjetništvo in par višjih šol, www.gea-college.si , B.M.) je prevzela Ingrid Kuk. Doslej jo je vodil Draško Veselinović, od 2012, potem ko je odstopil kot direktor KD Group.

Ateljejev premalo, a so oddani za nedoločen čas. B.S., Dnevnik, 16.1.2015
V Ljubljani je mladim umetnikom namenjenih 6 bivalnih ateljejev v lasti stanovanjskega sklada. Občina oddaja v najem tudi (nebivalne) ateljeje, nekaterim tudi brezplačno, denimo rednim profesorjem akademij. V tabeli s podatki MOL je navedenih okrog 30 uporabnikov umetniških ateljejev.

Francosko-slovenski laboratorij za kvazikristalne zlitine. L.P., Delo, 15.1.2015
V Ljubljani so odprli laboratorij LIA, v katerem bodo naši in francoski raziskovalci raziskovali kompleksne zlitine. Sedež bo na inštitutu IJS, sodeloval pa bo CNRS iz Pariza, ki združuje 7 inštitutov in ustanov za matematiko, jedrsko fiziko in fiziko delcev.
Laboratorij bo omogočal izmenjavo izkušenj, izobraževanje (mladih) raziskovalcev in trajno kariero znanstvenikom. Stavbo zanj bodo zgradili v bližini IJS, naša vlada bo morala zagotoviti 20 milijonov evrov.

Najbolj je prepričal dosežek misije Rosetta. J. Strnad, Delo, 15.1.2015
Revija Physics World je za največji preboj v fiziki izbrali pristanek na kometu Čurjamov-Gerasimenko, prav tako revija Science.
Glej http://physicsworld.com , http://www.sciencemag.org .

Radio Študent. V ŠOU očitno ne poslušajo radia. M.Z., Delo, 15.1.2015
Ljubljanska študentska organizacija ŠOU je za letos namenila zavodu Radio Študent. za 24% manj sredstev kot lani. Spet ga bodo reševali poslušalci-podporniki; lani jih je dalo prispevek več kot deset tisoč. RŠ že 45 let deluje v Študentskem naselju. (To je ena od pridobitev študentskega zborovanja v ŠN leta 1968. B.M.)

EU. Novo leto, vendar so stare težave ostale. J. Gerbec, Delo, 12.1.2015
V območju evra je inflacija decembra prvič po 2009 negativna: – 0,2%, največ zaradi nižjih cen nafte ter šibke gospodarske rasti. Brezposelnost se je znižala na 11,5%, v Nemčiji pa celo na 6,5%, kaj je najnižja v 20 letih.
Evropska centralna banka (ECB) bo ob grožnji deflacije za spodbudo gospodarstvu uvedla program »kvantitativnega sproščanja«, slediti ji bodo morale še države z evrom. Leto bo torej lahko nekoliko donosnejše kot lansko.

Varčevanje v šolstvu. Potrebno bodo dodatni milijoni. S.M., Delo, 14.1.2015
Ma šolskem ministrstvu (MIZŠ) so zaradi rebalansa proračuna in proračuna za 2015 morali poiskati nad 10 milijonov prihrankov, a jih potrebujejo še več deset milijonov. Samo za poplačilo plačnih nesorazmerij bodo morali dati 25 milijonov.
Privarčevati nameravajo, od 1. januarja, pri materialnih stroških ministrstva, investicijah, projektih, pri univerzi EMUNI, športnih dejavnostih, zasebnih glasbenih šolah, pri učni pomoči in interesnih dejavnostih, šoli v naravi, v srednjem šolstvu, vpisih v poklicni in maturitetni tečaj, stroških mature in NPZ. Poskušali se bodo izogniti večjemu rezanju v visokem šolstvu, je dejala ministrica S. Setnikar Cankar.

Vladni popust sindikatom bodo plačali otroci in njihovi starši. R.I., P.M., Dnevnik, 14.1.2015
Ministrica za izobraževanje je predstavila varčevalne ukrepe, ki bodo nujni tudi zaradi izida pogajanj s sindikati javnega sektorja. Ob pripravi proračuna za 2015 so se – zaenkrat - kljub pritiskom finančnega ministrstva izognili posegom v visoko šolstvo, z izjemo znižanja financiranja mednarodne (mediteranske) mreže univerz EMUNI.
Doslej je ta »univerza« izvajala le del načrtovanih aktivnosti in ni imela vpisanega nobenega študenta. Za 2015 so ji odvzeli 200.000 evrov in če ne bo vpisa v št.l. 2015/16 bodo razmislili o izstopu iz mreže EMUNI.
Vlada je že razpravljala o zmanjšanju nagrad za člane SAZU, a o tem bo odločil parlament.

Barometer priljubljenosti. Anketa Dela. Delo Stik, Delo, 12.1.2015
Če bi bile volitve jutri, se jih ne bi udeležilo 18% od 600 sodelujočih v anketi v začetku januarja 2014; še več, 25,5% jih ne ve, katero stranko bi volili in nobene navedenih. Med temi je spet na prvem mestu največja od vladajočih – SMC s 15,5%, druga in tretja sta opozicijski SDS – 13% in ZL 9%, sledi SD 7%, nato opozicijska NSi – 3%, prav toliko bi jih volilo izvenparlamentarno SLS in vladajoči Desus, opozicijska ZaaB bi dobila le 0,3%, pol manj kot tista, od katere se je odcepila – PS. (Odstotke zaokrožil B.M.)
Ocena vlade in državnega zbora sta nekoliko višji kot decembra: vlada - 2,6, DZ - 2,4.
Med politiki je še vedno prvi B. Pahor, sledi D. Židan, nato Violeta T., J. Potočnik in M. Cerar – vsi ti so dobili oceno med 3,5 in 3. Zadnji na lestvici je J. Janša, z zadostno oceno.

Glede na povprečno je slovenska minimalna plača najvišja v EU. I.D., Dnevnik, 14.1.2015
Naši delodajalci nasprotujejo dvigu minimalne plače, kar predlagajo sindikati s tem, da bi iz nje izvzeli dodatke za nočno delo ipd.
Minimalna plača pri nas je 589 bruto ali 560 evrov neto, s vsemi prispevki pa to pomeni strošek za delodajalca 916 evrov. V primerjavi s povprečno plačo – 1528 evrov bruto – znaša pri nas minimalna 51,1%, v EU pa okoli 40%. Pri nas smo v času krize minimalno plačo povečali najbolj, ob skoraj največjem padcu gospodarjenja.

Kako ostri bodo svinčniki zdaj. K.Š., Delo, 10.1.2015
Na ljubljanskem Prešernovem trgu so se 8.1. v protest zaradi napada na francoski satirični list zbrali novinarji in podporniki svobodne besede.

Stopimo skupaj, poglejmo si v oči in si sezimo v roke. M.H., Delo, 12.1.2015
V Dražgošah je bila slovesnost ob 73. letnici bitke partizanov z nemškimi silami in uničenja vasi. V slabem vremenu je bilo na pohodu nad 10.000 udeležencev, od tega 197 čez Ratitovec in 560 na 27 kilometrskem s Pasje ravni. A. Vratuša, akademik, je v slavnostnem govoru pozval k spravi. »To dolgujemo žrtvam /…/ v 2. svetovni vojni in po njej, pa tudi samim sebi in bodočim rodovom.«
Pod naslovom Vse glasnejši pozivi k seganju v roke Dnevnik 12.1.2015 navaja A. Vratuša (»taboriščnik, partizan, politik, diplomat in slavist«), kako so si slavisti (- verjetno s FF UL, B.M.) leta 1941 obljubili:«Ne damo jim miru, dokler jim ne vidimo hrbta!«

Izbirajo naj inovacijo ljubljanske univerze. B.P., Delo, 12.1.2915
Za rektorjevo nagrado se do 16.1. lahko prijavijo študenti, diplomanti leto po koncu študija in zaposleni UL, ki imajo razvite (ne)tehnološke inovacije in ideje, ki imajo tržni potencial. Ljubljanski univerzitetni inkubator tako podpira inovacijske podjetniške ideje, ki se realizirajo v lastnem podjetju, patentu ipd.

Univerzi spodbujata podjetnost. Jpš, Dnevnik, 12.1.2015
Poleg UL tudi UP spodbuja uresničevanje idej, produktov in storitev. Tekmovanje Podjetna Primorska že devetič razpisuje Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske (UIP). Doslej so v 10 letih podprli že 47 zagonskih podjetij.

Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije. Delo, 10.1.2015
Med slovenskimi podjetji z vsaj 10 zaposlenimi je bilo lani 84% takih, ki so imela spletno stran, 72%, ki so imela dostop do mobilnega interneta, 37% jih je imelo profil na družabnih omrežjih in 15% jih je najemalo storitve v oblaku. (Vir: MIZŠ.)

Prenehanje zdravljenja etično, evtanazija ne. M.Z. Delo, 14.1.2015
Republiška etična komisija je sprejela dokument s priporočili za zdravljenje v intenzivni medicini, pri bolnikih ob koncu življenja. Kot etično opredeljuje prenehanje postopkov zdravljenja in vzdrževanja življenja brezupno bolnega, kot nedopustno pa evtanazijo in samomor z zdravnikovo pomočjo.
Priporočila je pripravljala skupina 24 zdravnikov, filozofov in pravnikov. Pred komisijo je dokument sprejelo tudi Slovensko združenje za intenzivno medicino. Sprejemanje je po naključju sovpadlo s sporno smrtjo 83-letnega bolnika v KC.

Korporativna integriteta v praksi. B.P., Delo, 12.1.2015
O korupciji so se pogovarjali na EF UL. Med gosti so bili J. Wasterstrom, ki je imel težave, ko je odkrival korupcijo v OZN, J. Medja in R. Praprotnik iz NLB sta poročala o zaščiti prijaviteljev, predsednica uprave Domel Holdinga je razkrila pomen odprte in etične komunikacije ter zaupanja med sodelavci, svoje izkušnje je povedala V. Lesjak, ki je opozarjala na nepravilnosti v domu upokojencev, pa so jo obtožili za nastalo škodo. Razpravo je vodil D. Kos, vodja skupine OECD za mednarodno podkupovanje.

GZS prodaja Esmeraldo. N.G., Delo, 10.1.2015
Gospodarska in trgovinska zbornica sta se odločili prodati svojo poslovno zgradbo, ker je njeno vzdrževanje predrago. Od leta 2005 se je število zaposlenih v GZS zmanjšalo z 290 na 110, pravi S. Hribar Milič. Glede novih prostorov pravi, da je v bližini več primernih poceni stavb, lahko pa bi tudi ostali v delu »Esmeralde«.

Prebivalci stari 15 let ali več, po izobrazbi. Delo, 8.1.2015
Časnik v statistični rubriki navaja podatke da ima od 1.760.032 prebivalcev Slovenije, starejših od 15 let osnovnošolsko izobrazbo ali manj 470.104 oseb, srednješolsko 928.291 oseb in 3661.637 oseb višje/visokošolsko izobrazbo. (Vir: Surs)

Učitelje razburil nov ukrep. R.I., Dnevnik, 9.1.2015
Sindikat Sviz je na ministrico za izobraževanje naslovil protest zaradi začasne ukinitve plačevanja učne pomoči otrokom s posebnimi potrebami. To pomoč naj bi učitelji nudili v okviru svojih obveznosti. S tem ukrepom bi privarčevali 3,3 milijona evrov letno.
Na ministrstvu obljubljajo, da bodo učiteljem za dodatno pomoč začeli plačevati, ko bo to finančno mogoče.

Turkova kandidatura. Mladina, 9.1.2015
Vlada je (tako kot že prejšnja) je podprla kandidaturo Danila Turka, bivšega predsednika RS in še prej visokega uslužbenca OZN (- in profesorja PF UL) za generalnega sekretarja OZN. Od strank temu nasprotuje SDS in njej podobne v tujini ter odhajajoči veleposlanik ZDA J. Mussomeli.

Z granitno kocko proti policistom. M. F.-R., Dnevnik, 8.1.2015
Zaradi razgrajanja na študentskih demonstracijah maja 2010 v Ljubljani so Jurija Moirskega obsodili na 7 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Takrat je po ugotovitvi sodišča proti policistom vrgel granitno kocko.
Sprva mirno zborovanje proti zakonu o malem delu in za boljši socialni položaj se je pred parlamentom spremenilo v izgrede. Stavbo so obmetavali s toaletnim papirjem in jajci, nato s pločevinkami, plastenkami, palicami, transparenti, granitnimi kockami in baklami. Ranjenih je bilo 9 policistov.

Presihajoče študentske evre vlagajo v nepremičninske projekte. B.S., Dnevnik, 10.1.2015
Ljubljanska študentska organizacija (ŠOUL) se je lotil projekta študentskega kampusa v središču mesta. Med pivovarno Union in železniško progo bi uredili študentski dom, menzo, inkubator, čitalnico, kulturni center in športno infrastrukturo. Tja bi preselili vse dejavnosti SOUa. Zemljišče so že kupili za 1,2 milijona evrov, v katerih sta vračunani dve stanovanji v njihovi lasti. Potrebna bo še sprememba občinskega prostorskega načrta, a najprej bi tam lahko pričeli z gospodarsko-poslovno dejavnostjo.
Načrtom nasprotuje osamljeni predstavnik skupine Iskra v Študentskem zboru, ki pravi, da se študentska politika ob pomanjkanju idej zanaša na ekonomistično logiko. »Ker /…/ izgublja monopol nad posredovanjem prekarnega dela, je treba usihajoče premoženje vezati na nepremičninske investicije /…/ v primežu političnih interesov.«

Kranjska klobasa dobila zaščito v EU. M.Š., Delo,8.1.2015
Evropska komisija je odobrila vpis kranjske klobase v register zaščitenih geografskih označb (ZGO). Tam je že 1200 kmetijskih proizvodov EU. Vlogi so ugovarjale Avstrija, Nemčija in Hrvaška, a Slovenija je uspela dokazati, da je bila Kranjska osrednja slovenska pokrajina znotraj Habsburške monarhije, poslala je dokaze o specifičnosti in o slovesu slovenskega proizvoda.

Delova osebnost 2014 so prostovoljni gasilci. B.H., Delo, 6.1.2015
Za osebnost leta sp bili po odločitvi uredništva časnika nominirani: A. Božič (direktor Steklarne Hrastnik), M. Bunc (kardiolog), M. Kos (Hiša eksperimentov), T. Maze (smučarka), A. Pašić (Ejga, Jesenice, M. Rotovnik (ex CD), I. Šparovec (arheolog), H. Žigon (maratonka), Code-Catz (skupina, ki uči ženske računalniškega programiranja), in Gasilska zveza Slovenije, ki združuje 158.000 prostovoljnih gasilcev in gasilk.

Znanost 2014. Od novih zdravil do natisnjene lobanje. S. Demšar, Nedelo, 4.1.2015
10 odkritij in izumov s področij medicine, fizike, biologije, energetike in elektronike.
(- torej predvsem naravoslovja in tehnologije, ne tudi družboslovja, humanistike, ipd. B.M.)
Selektivno uničevanje rakovih celic: Zdravilo ibrutinip uničuje beljakovino BTK, od katere je odvisna rast škodljivih celic.
Filter, ki privlači viruse ebole: Lektrinski filter je uspešno učinkoval v enem primeru.
Najstnice v boju z lakoto: Na Googlovem znanstvenem natečaju so zmagala tri irska dekleta, ki so z bakterijo iz prsti zmanjšale čas kaljenja in povečale suho snov pri ječmenu, ovsu...
Fotosinteza: Uporaba encimov iz modrozelenih alg pri nastajanje sladkorja v rastlinah.
Superbanane proti slepoti: Biogenetik je ustvaril banano z visoko vsebnostjo vitamina A.
Leteča deska rešuje pred potresi: S tehnologijo magnetnega lebdenja bi med tresenjem tal lahko stabilizirali zgradbe ali predmete.
Jedrski reaktor na tovornjaku? Napredek pri jedrski fiziji (zlivanju) vodikovih jeder bo v 10 letih omogočil izdelavo majhnih reaktorjev.
Brezžična električna napeljava: Z močnim magnetnim poljem bo mogoče napajati aparate na razdalja 2,5 metra.
Novi podatomski delec: Ds3*(2860) so odkrili na univ. Warwick s pomočjo trkalnika CERN.
Tridimenzionalno tiskanje vsega mogočega: Kirurgi so s 3D tiskalnikom izdelali del lobanje, natisnjene modele uporabljajo pri pouku, tiskati je mogoče slaščice in glasbila.

Študenti visokošolskega študija, ki so subvencionirano bivali
v domovih in pri zasebnikih. Delo, 6.1.2015
V Sloveniji je v št. letu 2013/14 s pogodbo bival pri subvencioniranih stanodajalcih 15.251 študent. V Ljubljani jih je bilo v domovih in pri zasebnikih 10.518, v Mariboru 3400, Kopru 1297 in v Kranju 37.

Študenta našli v Dravi. R.G., Nedelo, 4.1.2015
Mežičana K.L. so zadnjič videli v prireditvenem centru Štuk v Mariboru, s trojico neznanih. Na truplu, ki so ga potegnili iz reke pri Lentu, niso našli znakov nasilja. Njegov oče dvomi v možnost samomora, saj je bil sin trdna osebnost z jasnimi cilji.

Dobra napoved, a veliko opozoril. N. Gole, Delo, 3.1.2015
Po nekajletnih negativnih trendih so lanski podatki o gospodarski rasti in zaposlovanju pozitivni, ugotavlja G. Ružič, statistični urad (Surs). Gospodarska rast bo verjetno 2,8%, inflacija 0,2%. Javni dolg je znašal 84% BDP, 14.700 evrov na prebivalca. Pod pragom revščine je bilo 291.000 oseb, 14,5%.
Za 2015 je napovedana rast BDP 2%, izvoza 4,7%, uvoz 4,1%, zasebna potrošnja 1,1%, državna potrošnja -0,6%, investicije v osnovna sredstva 3,5%.
Gospodarstveniki opozarjajo na negotovosti zaradi rusko-ukrajinske krize, na stroške dela in nujne strukturne reforme.

Leto 2014: pozitivno vsaj pri rasti in zaposlovanju. M. Jenko, Delo, 3.1.2015
G. Ružić, Surs, ugotavlja za leto 2014 gospodarsko rast, rahlo povečanje plač, pokojnine ne padajo več in obetamo si, da se revščina ne poglablja. Trošenje države se že 4 leta zmanjšuje, trošenje prebivalstva pa je bilo takšno kot v 2013.
Bruto plače so se do septembra zvišale za 1,1%, predvsem v zasebnem sektorju, v javnem pa so ostale nespremenjene. Povprečna neto plača je bila 994 evrov, pokojnina 611 evrov. Brezposelnost se je celo leto zniževala, na 115.900 registriranih. Razmerje med delovno aktivnimi in upokojenimi je bil 1,3 : 1.
V srednješolsko izobraževanje je vključenih 92% mladih med 15 do 18 let. Glede mladih v višje- in visokošolskem izobraževanju »smo v svetovnem vrhu, saj študira kar polovica mladih v starosti 20 do 24 let«, pravi G. Ružić. Izobrazbena raven se je v desetletju precej izboljšala. Skrb zbujajoče je le zaposlovanje mladih, kjer pa se kažejo majhni premiki na bolje. V 2014 se je povečalo število zaposlitev za določen čas.

Študentsko delo. Črni scenarij: 40% upad. I.D., Dnevnik, 3.1.2015
Študentsko delo se bo zaradi upoštevanja pokojninske dobe in minimalne urne postavke (3,8 evra neto) podražilo za 25%, ocenjujejo delodajalci (ZDS). Študentski servisi napovedujejo, da se bo obseg tega dela zmanjšal za 40%.
V letu 2008 je študentsko delo opravljalo 152.884 oseb, v 2013 pa 123.927, le malo več kot leto prej, vendar so bila izplačila za desetino manjša.

V Posavju podelili le 17 štipendij. J. Zore, Delo, 2.1.2015
Zaradi nove štipendijske zakonodaje je v Zasavju padlo število kadrovskih štipendij za dijake in študente. Ker mora delodajalec štipendista zaposliti eno leto po končanem izobraževanju, morajo le-ti po srednji šoli za eno leto prekiniti izobraževanje. Podjetja namesto sodelovanja v regijski štipendijski shemi raje iščejo štipendiste preko ugodnejših pogojev javnega sklada za štipendiranje.

Odprtje Plečnikove hiše. M. Megla, Delo, 2.1.2015
V Trnovem v Lj., kjer je živel arhitekt Jože Plečnik (UL) bodo septembra odprli njegovo prenovljeno hiši. V njej bo študijski center z razstavo o mojstrovem delu na Dunaju, v Pragi in v Ljubljani. Pripravlja se tudi nominacija arhitektovih del za Unescov seznam kulturne dediščine, to so sv. Mihael na Barju, sv. Frančišek Asiški v Šiški, nabrežja in mostovi Ljubljanice, Vegova ulica z NUKom ter »Plečnikove« Žale.

Zaradi nevrnjenih knjig tudi več tisoč evrov dolga. Š. Kuralt, Delo, 2.1.2015
V NUKu bi moral nekdo plačati 1600 evrov, ker od leta 1994 ni vrnil knjige. Prizadevajo si dobiti gradivo nazaj, s pozivi in tudi preko podjetij za izterjavo. Tako so dobili nazaj precej knjig. Umanjkanje knjig, predvsem slovenike, pomeni veliko škodo.
Dokler zamudnik ne plača, ne more uporabljati storitev NUKa. Vsako leto zamudnikom omogočijo, da gradivo vrnejo brez plačila. Nedavno je to možnost »amnestije« izkoristilo 16 zamudnikov.

NA VRH STRANI  I  ARHIV  I  POGLEDI